SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
ENGLISH PAGES FOR THE WHOLE FAMILY - 10 and 11
AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK — 14-<lncviiik, ccna $ 2.00 — THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDF.PKNDENT INFORMAT1VE NEWSPAPHR
Nikoli potolaženi
iz Melbourna Ivo Leber z družino
¡^Maribora Emil Zerjal z družino
v • •
Družinam Leber, Zeijal in Van de Laak
TRAGEDIJA, KI NAS JE TAKO ZELO PRIZADELA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi Brede, Jerneje in Angelique se zahvaljuejmo vsem,
ki ste nas zasuli z ustnimi in pisnimi sožalji, vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih časih našega življenja, vsem, ki ste pospremili nase drage, nikoli pozabljene na njihovi zadnji poti
in darovali cvetje in sveče. Hvala patru Baziliju za opravljeni
obred in poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki sočustvujete z nami in nam poklanjate prijazne misli. Posebej hvala tistim, ki bedite ob Helenini bolniški postelji dan in noč.
EMÎL ŽERJAL po dveh tednih bivanja v Avstraliji s pepelom soproge in hčerke nazaj v Slovenijo...
Pepel ANGELIQUE VAN DE LAAK ostal v rodni Avstraliji...
"I like that wild Australia of vours" Jernejine zadnje besede Ivu Lebeiju...
"Že dolgo mi ni bilo tako zelo, zelo prijetno..." Breda Ivu Lebeiju v telefonskem pogovoru eno uro pred
Emil Že rja] med trugama soproge Brede in hčerke Jerneje
Foto: Simon Novak
V TEJ ŠTEVILKI
—	Ameriški kon grešnik James L. Oberstar o svojih vtisih po obisku Slovenije
str. 6
—	Novo vodstvo SSK KS, predsednik Danijel Starman
str. 7
—	Za ohranitev slovenstva
str. 9
—	Ljubljanska in sydneyska univerza sodelujeta
str. 10
Angelique na svoji zadnji poti...
Foto: Simon Novak
Heleni čim prejšnjo ozdravitev in moči, ki jo bo potrebovala ob času sprejetja krute resnice
Uprava in uredništvo Glasu Slovenije
Za tragedijo, ki vas je doletela ni dovolj velikih besed sožalja. Sprejmite naše tople misli.

Po osamosvojitvi je Slovenija pristopila k demokratiza-. cijskim procesom in k prilagoditvi evropskim merilom in v teh okvirjih seveda k privatizaciji družbenega premoženja, ki ga je v obliki certifikatov dodelila slovenskim državljanom doma in po svetu. Kot vemo, je vrednost certifikatov različnih nominalnih vrednosti, odvisno od starosti prejemnika. Vsi slovenski državljani, ki so stari vec kot 40 let so prejeli certifikat v vrednosti 400.000 SIT (okrog AUS$ 5.000). Certifikat lahko vloži vsakdor kamor hoče, zaradi oddaljenosti tudi preko pooblaščenca (sorodnika ali prijatelja v Sloveniji) ali v za to določeno investicijsko družbo oziroma banko. V zadnjih treh številkah Glasu Slovenije smo objavili oglas Krekove banke, ki poziva avstralske Slovence naj vložijo certifikat v njihovo banko. Nekdo me je vprašal: Kako to, da reklamirate samo Krekovo banko? Odgovor: Iz preprostega razloga, Krekova banka je bila edina ustanova, ki nas je obvestila o svojem razpisu in nas zaprosila za objavo oglasa proti plačilu. In kot so nam iz Krekove banke povedali po telefonu, smo se prav v Avstraliji Slovenci najbolje odrezali z vlogami naših certifikatov v njihovo
banko- IZ DNEVNIKA
Stanke Gregorič
UREDNICE

Krekova banka se počasi in vztrajno širi. Pri ljudeh vzbuja njeno pošteno in vzorno poslovanje zaupanje in tako odpira vse več novih poslovalnic po vsej Sloveniji. Centrala je v Mariboru, poslovne enote pa so za sedaj v Ljubljani, Novem mestu, Novi Gorici, v Kopru jo odpirajo, načrtujejo jih pa tudi po drugih mestih — (v Celju, Kranju, Murski Soboti). Pripravljajo pa se že za razpis četrte emisije delnic.
Pred dnevi smo sprejeli od našega bralca pismo, ki ga je poslal Krekovi banki. Priložil je še pismo za naš časnik in pripisal "Lahko objavite če hočete...Who cares?" Njegovega pisma ne bomo objavili, saj je tako zelo krivično v odnosu do Krekove banke, kiji med drugim očita tudi da "za konzularno takso $ 20.00 se mi zdi preveč, posebno za nas penzioniste. Ce boste še več računali, ko dobite to v svoje roke,vsi vračunajte iz delnic, ko kadar pride iz njih dividend. Če pa dividenda ne bo, pa mi certifikat vrnite. Jaz sem v Slovenijo pošiljal pakete in denar več kot 40 let..." Našemu rojaku, ki tako piše in tudi vsem drugim "godrnjačem" moram povedati, da takso za overovitev podpisa zaračunavajo slovenska predstavništva in da je to državna taksa (tako kot v vsaki drugi državi) in ne taksa Krekove ali katerekoli druge banke. Sicer pa osebno razmišljam takole: certifikat sem dobila, nanj nisem računala, če bo kaj iz tega v redu, če pa ne, pa tudi v redu; rizik pa je vreden $ 20.00 državne takse za overovitev - saj nas tudi "tac lotto" nekaj stane, mar ne? In certifikat je tudi neke vrste loterija.
Spoštovane bralke, dragi bralci, opazili ste tudi, daje v našem časniku vse več (plačanih)-oglasov. Seveda smo jih veseli, saj si moramo za preživetje letno priboriti (razen vaših naročnin) še vsai okrog $ 6.000. Tako so nam oglas zaupali tudi rojaki iz SBS radia, ta je v Melbournu že od samega začetka naš zvesti naročnik. Če kdorkoli izmed vas želi, da objavimo njegov oglas -privatno ali za podjetje - obrnite se na nas. Oglasi slovenskih organizacij in verskih središč so seveda brezplačni.
TABELA CEN
za oglaševanje v Glasu Slovenije Enkratna objava - cela stran $ 100.00. pol strani $ 60.00. četrt strani $ 40.00 in osmina strani $ 30.00. Polletna objava - cela stran $ 550.00, pol strani $ 330.00, četrt strani $ 220.00 in osmina strani $ 165.00. Celoletna objava: cela stran $ 1.000.00. pol strani $ 600.00. četrt strani $ 400.00 in osmina strani $ 200.00.
RAZKROJENA SLOVENŠČINA
Vrnitev izseljenca Janez Gradišnik
Po dolgih letih odsotnosti seje slovenski izseljenec vrnil v Slovenijo in se brž oglasil v turističnem uradu z željo, da bi dobil kake informacije. Prijazno so ga sprejeli in rekli, da imajo seznam samih odličnih naslovov, ustreznih za vsako rabo. Naslovi so bili lepo razvrščeni v skupine.
Poslovni in drugi nasveti: Kompas Consulting, consulting in finančni inženiring; Fidata, d. o. o. - svetovanje; Aktuar - podjetje za poslovno dejavnost; Fit Media, Celje; Profit, poslovni časopis.	y
Zdravstvo, kozmetika: Ave - Beauty Medical center, Podutik - skrb za fitnes, Aroma terapija; Kozmetika Nioba, Dravlje; anatomski zglavniki - Heroe, Maribor. Računalništvo, elektronika; Coming, Vrhnika-Ljubljana, komercialni inženiring; ECS - Euro Computer Systems. Igrače: Gartner international toys, Ljubljana. Gradbeni material: Herma trade, Koper. Denar: Menjalnica Come 2 us, Ljubljana. Časopisi, knjige: Fokus magazin; Fokus plus magazin; Založba Mitcom, Secom - exp. imp.
Mlečni izdelki: Deserti Yoviland, Vipava; Megamilk, Gorenjske mlekarne.
Razne potrebščine: Mikso, specializirana trgovina; Ivec we-trok; Gotex; Dilex; Sirs; Vertikal;
' Izseljenec je prebral seznam in odšel iz urada, zbegan in potrt. "Kaj | zgodilo z mano?" se je vprašal. "Vsega tega nič ne razumem. Najbrž ' se zmotil in se vrnil v-napačno deželo."
se je sem


Melbourne, 23. 7. 1995 — Bošnjaške in hrvaške demonstracije. Lepo število slovenskih zastav. Na fotografiji: govori dr. Andrew Theophanous, član avstralske zvezne vlade; s slovensko zastavo Lenti Lenko. Evropa! Amerika! Ustavite srbski genocid! Dvignite embargo na nakup orožja Bošnjakom, da se bodo lahko vsaj braniliT
Vaša Stanka


TRAGEDIJA, KI NAS JE TAKO ZELO PRIZADELA
MELBOURNE, 19. JULIJ 1995 Usoda je hotela...
Helena in Ivo Leber sta se že lep čas veselila obiska iz Maribora. Pričakovala sta hčerko Ivotovega brata dr. Bredo Žeijal, njenega moža Emila in njuno hčerko Jemejo.
Pet dni po prihodu v Avstralijo so se z avtomobilom, ki ga je vozila Helena napotili na izlet proti Južni Avstraliji. Zgodilo se je pri Colacu...na televizijskih ekranih smo videli po trčenju s tovornjakom razbit osebni avtomobil in slišali poročila: tri potnice z zadnjega sedeža mrtve...in niti slutiti nismo mogli, da nas bo že naslednji dan novica tako zelo šokirala: v nezgodi mrtve 40-letna Breda, njena 14-letna hčerka Jemeja in 28-letna Helenina hčerka Angelique. Emil, ki je sedel na sprednjem sedežu je nesrečo preživel z nekaj praskami, voznica Helena pa je nesrečo preživela s telesnimi poškodbami (dva tedna je bila v bolnišnici, trenutno se zdravi v Rehabilitation Centru v Glen Waverley-u - obiski niso priporočljivi!) Ivo Leber ni bil v avtomoi tlii.
Dr. Breda Žerjal je bila magistra kemije in predavateljica na univerzi v Mariboru ter po različnih evropskih univerzah. Tudi v Melbournu na Monash univerzi naj bi poslušali njeno predavanje. Emil je strokovnjak za okolje, Jerneja pa je bila pridna učenka in že z svojimi 14. leti je govorila nemško in angleško; v Avstraliji sije tako zelo želela smučati.
Helena Leber naj bi na Radiu SBS zamenjala Eli Rizmal, ki je na dopustu v Sloveniji, žal je pripravila le dve oddaji.
Nesreča nas je vse tako zelo potresla in ožalostila, da v naših srcih ni bilo prostora za druga čustva. Obžalovali smo žive in žalovali za mrtvimi...okrog nas boleča tišina in nikoli dovolj besed tolažbe. Naše tople misli so zdaj s Heleno - da bi čim prej okrevala in...kaj reči nekomu ob izgubi ljube hčerke in dragih gostov iz Slovenije? Le to: Helena in Ivo bodita močna!
9
Adelaide
Melbourne
Sydney
OBVESTILA
VELEPOSLANIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE Canberra
SPORED KONZULARNIH DNI
sobota, 12.8, 1995
od 15. do 18. ure v prostorih
Slovenskeg kluba Adelaide;
nedelja, 13. 8. 1995
od 11. do 14. ure'v verskem središču
Hindmarsh
ponedeljek, 14. 8.1995 od 9. do 12. ure v prostorih SNS v Verskem središču Kew od 15. do 17. ure v prostorih Slovenskega društva Jadran
torek, 15. 8. 1995
od 9. do 12. ure v Verskem središču Merrylands
od Id. do 18. ure v Slovenskem društvu Triglav
Ob tragični igubi Brede,. Jerneje in Angelique
Razmišljanje patra Bazmja
Ne zgodi se velikokrat, da bi nas kar trije krsti v cerkvi naenkrat spominjali na našo lastno človeško trhlost in umrljivost, kot se je to zgodilo pretekli teden, v opomin nam vsem, da ne vemo ne ure ne dneva, če živimo na izposojenem času, naša življenska sveča polagoma dogoreva, ne vemo pa kako je velika, kdaj bo zmanjkalo voska in se bo utrnila. Del skrivnosti človeškega življenja - rojstvo pa tudi smrt - vmes pa doba, ki ni pravzaprav nič drugega kot le priprava na večnost, zaradi katere smo bili ustvarjeni in s katero dobi naše življenje in vsa naša dejavnost večno vrednost. Vendar so prilike v našem življenju, ki našo človeško naravo silijo, da zaječi ali tudi zakriči: Zakaj ? Nenadna smrt, zlasti tragična, je taka prilika. Ob grenkobi žalosti nad izgubo dragega bitja se porodi vprašanje: zakaj se je to zgodilo? Počutimo se nekako ogoljufani, razočaram nad tistim, ki smo ga od svoje mladosti klicali za dobrotnega nebeškega očeta. Da, skozi stoletja so verniki v svoji ozki človeški presoji klicali k Bogu: Zakaj si dopustil, da se je to zgodilo? Ali celo še bolj naravnost in bolj človeško: Zakaj si mi to stonl? Končno se ne smemo bati izpovedati svojih občutkov Bogu, on nas pozna, saj nas je ustvaril, on jih že ve, pa tudi razume našo potrebo, da svoje občutke izrazimo ter se s tem olajšamo. Jezus, njegov lastni Božji sin, je v stiski na križu zaklical: Oče, zakaj si me zapustil? Ta klic je znak človeškega tustranskega življenja. Naš neticški oče posluša z usmiljenjem naše klice in nas tiho vzpodbuja nai verujemo in mu zaupamo, on nam ne pošilja križev, ki nas pritiskajo k tlom; trpljenje pnhaja k nam kot je prišlo nad njegovega sina, pogojeno od tostranskega, minljivega življenja. Je nujen del našega potovanja skozi čas in tudi če bi nam vse to Bog hotel danes razložiti, bi zdaj še ne zmogli razumeti. Taki odgovori spadajo za konec časov, ko ne bo več žalovanja in bolečine, ko bo Bog obrisal vse solze z naših oči. Zdaj, v tem minljivem življenju, ki ga upravičeno imenujemo solzna dolina pa nas prosi, da mu darujemo težo žalovanja in žrtev naših solza, on pa nam bo dal svojo pomoč, da bomo vse to v veri in upanju zmogli nositi.
Nikdar nam ni bližje kot prav v trenutkih, ko smo z občutki pri kraju in nezmožni morda celo moliti. To vedo povedati mnogi, kijih je vera rešila v najhujših trenutkih obupa, ko niso imeli nič drugega več darovati Bogu, kot le svojo praznino in svojo nemoč. Le verujmo in zaupamo, da dobri Bog noče nenadne tragične smrti. Ta je pač del poteka življenja, ki ga je ustvaril a ga je ranil greh. Hoče nas pa ob vsaki taki smrti in bolečini začasne ločitve še bolj pritegniti nase, ker nas ljubi. Zato je poslal na svet svojega Božjega sina, da nas je z agonijo strašne smrti na križu odrešil, ko je sam v svoji notranjosti občutil trpljenje, žalost in najhujšo zapuščenost. Mi pa smo del skrivnosti Božjega stvarstva, da preko trpljenja dosežemo visoki cilj, za katerega smo ustvarjeni. Pred nami je šel preko Velikega petka, trpljenja in Velike nedelje vstajenja Kristus, da nam prostor pripravi, kot je dejal apostolom. Tudi naše romanje skozi solzno dolino se bo končalo v zmagoslavju luči in večne sreče.
/Slovenska oddaja Radia SBSMelboume/
Tiskovni sklad za Glas Slovenije $ 20.00 Jožica Jurin — Hvala!
Janševa Socialdemokratska stranka (SDSS) ustanovila strokovni svet
V sredo. 5. julija, je predsedstvo Janševih socialdemokratov sprejelo sklep o imenovanju in nalogah strokovnega sveta SDSS. V tedniku Mladina Miha D. Štamcar in Jani Sever menita, da gre za imenovanje vlade v senci in da za "ministrske stolčke" že poteka prava borba, sicer pa bo seznam imen za določene resorie predstavljen šele septembra. "Kljub temu, daje predsednik stranke (Janez Janša) izjavil, da ne gre za klasično 'vlado v senci', temveč za pripravo stranke za čas po volitvah, je y političnih krogih slišati, da smo Slovenci prvič po Emilu Pintaiju dobili strankarsko telo, ki spominja na tisto, kar v evropskih državah ni nobena redkost."
Menjava na vrhu slovenske vojske
"Kot da bi nekdo počistil, a vztrajno pripravljal vse potrebno, da bi - ce bi slovenskim strankam izvirne demokracije uspelo na prihodnjih državnih volitvah zmagati - kolo našega demokratičnega razvoja ne le zaustavil, ampak nasilno porinil nazaj v pretekli totalitarizem," piše v Slovencu Marcel Koprol. "V političnem vrhu je očitno zmagala odločitev, da je treba na poveljniške položaje postaviti ljudi, ki so ne le z besedami, ampak tudi z dejanji, dokazali lojalnost nekdanji partijski nomenklaturi...zato bojazen, da d i se lahko sence preteklosti, ki se čedalje ostreje začrtujejo na našem političnem prizorišču, s silo polastile oblasti, ni neutemeljena."
Predlo® Jelka Kacina, ministra za obrambo za zamenjavo Gutmana, prvega poveljujočega v slovenski vojski, je bil pričakovan, a je vseeno sprožil vrsto vprašanj jn ugibanj. Je Gutman Janšev človek? Čeprav je po Kacinovih besedah Gutman za zamenjavo prosil sam, gre za očitno zamenjavo po tisti "Razumem in -sporazumna zamenjava!" Gutman je užival med častniki v Slovenski vojski izjemen ugled in spomladi je bil predložen za generala. Nekomu je bolj po volji B. Šuligoj kot Gutman, saj "veteranom slovenske osvobodilne vojne (izpred štirih let), ne zaupajo", piše Marcel Koprol.
Slovenija - Hrvaška
Po več preložitvah že napovedanih srečanj sta se slovenski in hrvaški premier dr. Janez Drnovšek in Nikica Valentič le sestala na Reki. Zatrdila sta da meddržavnih incidentov letos ne bo. Živi bili, pa videli! je hrvaški rek. Slovenski Dnevnik piše, aa poslanec Zmago Jelinčič meni, daje dr. Janez Drnovšek del slovenske zemlje Hrvatom že tako prodal. Slišati je, da se bo predvolilni boj obeh vodečin strank, slovenske Drnovškove Liberalno demokratske in Tudžmanove HDZ odvijal na dveh mejnih točkah: Trdinovem vrhu in Piranskem zalivu.
Za italijansko-slovensko prijateljstvo
Odbor državnega zbora za mednarodne odnose je ustanovil skupino prijateljstva z Italijo. Skupino vodi poslanec socialdemokratov SDSS Ivo Hvalica.
Srbsko razgrajanje po Ljubljani -noč, ko so se trgali psi z verig
Po zmagi košarkarske ekipe takoimenovane ZR Jugoslavije na evropskem prvenstvu v Grčiji, so ljubljanski Srbi uprizorili "podobno fešto kot tistega lepega junijskega dne, ko so nas napadle njihove vojaške horde. Tudi tokrat je bilo tako hudo, da so Ljubljančani alarmirali policijo..." so zapisali v slovenskem tedniku MAG.
Fašizem - modni hit
"Kdor ni z nami, je fašist!" Politična retorika, ki vse drugače misleče razglaša za fašiste in naciste, je dobro znana tudi v Sloveniji. Zdaj so se "antifašisti" podali v nov boj - že korakajo, vodi jih Spomenka Hribar (glej "Zapisali so še v..."). Sicer pa so komunisti v Sloveniji svoje politične nasprotnike v demokratičnih strankah vedno razglašali za fašiste. Nič novega!
MAG-ova anketa popularnosti
Novi slovenski tednik MAG je izvedel anketo o popularnosti slovenskih političnih voditeljev. Zanimalo jih je komu ljudje najbolj zaupajo, kdo so tisti, ki jim verjamejo, ki jih s svojimi javnimi deli in dejanji najbolj prepričajo. Uredništvo MAG-aje prejelo 2381 glasovnic. Izid prvega Kroga ankete: Janez Janša je z 2046 glasovi zasedel absolutno prvo mesto, na drugo mesto se je uvrstil ar. Jože Pučnik, Lojze Peterle na četrto, Ivo Hvalicav(poslanec SDSS) je peti, osmi dr. Alojzij Šuštar itd. Medtem, ko so vse druge javnomnenjske ankete (n.pr. v Delu) anonimne, je MAG-u 80 % anketirancev razkrilo svojo identiteto.
Lokalna T V v Mariboru
Podjetje Moj video iz Selnice ob Dravi je dobilo koncesijo za izvedbo mariborskega lokalnega TV programa, s katerim bodo pričeli septembra letos. Program bodo snemali v selniškem kulturnem domu, program bo dokaj pester, vsak dan pa bodo pripravili tuai dnevnik z lokalnimi novicami.
Umrl Rudi Finžgar
Skorajda ni Slovenca, ki ga ne bi poznal: vrhunski smučarski tekmovalec - odličen skakalec, trener, inovator, gospodarstvenik in še kaj. V slovenski športni zgodovini je njegovo ime zapisano za večno.
Neznani storilci oskrunili grobove
pod Krenom v Kočevskem rogu
Na roškem križu in celo smetnjakih in kamnih so rteznani storilci narisali kljukaste križe, za nameček pa še napise v polomljeni srbo-slovenščini "nekat sam se tu bor..." in "bijo sam borac". Nekomu mora biti Kočevski rog hudo napoti.
Slovensko rodoslovno društvo -vse več zanimanja za prednike
Slovensko rodoslovno društvo (SRD) je bilo ustanovljeno marca letos z željo, da bi tudi na Slovenskem utrdili rodoslovje in povečali zanimanje Slovencev za
raziskovanje lastnega izvora. Društvo izdaja 40-stranski mesečnik Drevesa, zbira literaturo, pripravlja priročnike in drugo.
V Novi Gorici bo fakulteta za vedo o okolju
Prizadevanje Primorcev, da bi dobili novo visokošolsko središče ali samosotjno univerzo, bo očitno obrodilo sadove najprej, v Novi Gorici. Tam bo inštitut Jožef Štefan ustanovil podiplomsko šolo znanosti o okolju s statusom fakultete.
Mnogi ne morejo dojeti, da imamo svojo državo
Tako pravi Dušan Kumer iz Kocijančičeve Združene liste socialdemokratov in meni, da nekateri strahopetno bežijo pred odgovornostjo za usodo države. Ves čas iščejo vzroke za svoje neuspehe v zgodovini, njihova paranoja pa se kaže tudi v nepripravljenosti, da bi državljanom Slovenije priznali enakopravno vlogo pri osamosvajanju.
Nova dejstva o triglavskem župniku — 150 let od rojstva Jakoba Aljaža
Pred 150 leti^ 6. julija 1845, seje v Zavrhu pod Šmarno goro rodil znani planinec in skladatelj Jakob Aljaž. S/ovenecjepred kratkim navedel točne podatke o njegovem rodovniku (ni se rodil junija, ampak julija; imel je šest bratov in tri sestre in m bil četrtorojeni pač pa šestorojeni otrok).
Slovenski krščanski demokrati (SKD) povabili slovenske izseljence na srečanje v Stično
Slovesnki krščanski demokrati so pripravili srečanje za slovenske izseljence, ki se trenutno mudijo v domovini. Po maši, vodil jo je nadškof dr. Alojzij Šuštar, so se rojaki iz tujine pogovorili s predstavniki stranke SKD, predsednikom Lojzetom Peterletom in dr. Petrom Vencljem.
Praznik slovenskih letalcev
S skokom štiridesetih padalcev se je na sečoveljskem letališču odvijal veliki letalski shod. ki so ga pripravili ob razniku slovenskih letalcev. Počastili so 5-letnico letališča in Aero kluba Portorož. Sodelovalo je več kot 50 letal iz Slovenije in tujine. Vrhunec je bil nastop italijanske akrobatske skupine Frecce — Tricolori.
Pučnikova komisija
ki raziskuje povojne množične poboje, je imela zanimivo pričo v Francu Dejaku, nekdanjem domobrancu (Angleži so po vojni z avstrijskega Koroškega vrnili pobegle nemške zaveznike v Slovenijo), ki se mu je posrečilo rešiti z morišča v Kočevskem rogu, čeprav je bil ranjen. Danes še vedno živi v ZDA. Kot piše ljubljansko Delo je Dejak povedal komisiji nov podatek: v Kočevskem rogu so domobrance streljali slovenski
Eartizani, Primorci, kot jih je določil »ejak. Prej so to pripisovali Črnogorcem.
PO SLOVENIJI Z BIVALNIKOM
Le zakaj bi obisk v Sloveniji preživeli v istem kraju? Bivalniki so čedalje bolj priljubljeni, imajo na eno samo pomanjkljivost. Prav grdo dragi so, pišejo v Mag-u. V Sloveniji se ukvaija z oddajanjem bivalnikov eno samo podjetje Jan-son. Lani so imeli še sedem bivalnikov, letos jih imajo štiri, kdo ve kako bo naslednje leto. Ostaja pa možnost najema bivalnika pri firmah izven Slovenije, ena od najlažjih možnosti je najem iz nemške mreže Mi mobile. To podjetje ima podružnico tudi v Sloveniji, rezervacijo in najem pa je možno opraviti v nekaj slovenskih turističnih agencijah.
Teden dni najema pri Mi mobilu stane 934 nemških mark. Ce se bivalmk najame za manj kot dva tedna, ie v ceno vštetih le 200 kilometrov na dan. Vsak dodatni kilometer stane dve marke.
Vsi bivalniki so obvezno in kasko zavarovani. Zavarovanje potnikov ni všteto v ceno, vsekakor pa ga je dobro
doplačati. Zavarovati je tudi prtljago, saj so vlomi v bivalnike pogosti. Ob najemu najemnik plača tudi določen depozit kot jamstvo v primeru, da avto razbije. Pri M mobilu znaša 2000 mark. Pologu pa se je moč tudi nekako izogniti. Bivalnik je treba vrniti očiščen, sicer zaračunajo ^roške čiščenja, pri Mi mobilu 150 mark. Če pride do okvare bivalnika je treba poklicati 24-urno dežurno službo. Manjše poplavilo plača najemnik sam, ob vrnitvi pa stroške povrnejo. Če je okvara večja ali če gre za prometno nesrečo, bodo bivalnik zamenjali. Po navadi je treba na zamenjavo čakati dva dni. V bivalniku je poleti najbolje imeti klimatsko napravo.
Za večino bivalnikov zadostuje vozniško dovoljenje B kategorije, pa tudi vožnja ni težavna. Bivalniki so zelo občutljivi na veter, zato je potrebna v tem primeru posebna previdnost.
Slovenijo si je torej moč ogledati tudi s počitniškim apartmajem na štirih kolesih.
(065 85 312), Kozina, Kozina (066 82 611), Lendava, Petišovci (069 75 032), Lepena, Klin (065 89 356), Ljubljana, Jezica (061 372 901), Lesce, Šobec (064 78 260), Logarska dolina. Trik (063 846 040), Martjanci, Moravske Toplice (069 48 210), Mojstrana, Kamne (064 891 105). Otočec ob Krki, Otočec (068 321 830). Podčetrtek, Atomske Toplice (063 829 000), Podzemelj, Podzemelj (068 58 423), Postojna, Pivka jama (067 25 382), Prebold, Dolina (063 723 501), Prebold, Park (063 701 030), Ptuj, Terme Ptuj (062 771 721), Radovljica, Radovljica (064 715 770), Rečica ob Savinji, Menina (063 831 787), Soča, Soča-Komac (065 89 318), Soča, Korita-Kašca (065 89 338), Soča, Trenta-Bolčina (0603 615 986), Soča, Pri Tomažu-Kravanja (065 89 362), Strunjan, Strunjan (066 78 638), Veržej, Banovci+FKK (o69 87 070), Vinica, Kolpa (068 64 018).
Za cene je najbolje, da se pozanimate po telefonu, saj so zelo različne. Za šotor, avto in osebo se v povprečju gibljejo med 8 in 15 DEM na dan.
V Sloveniji je nekaj več kot 40 kampov. V nadaljevanju navajamo najprej kraj, nato ime in v oklepaju telefonsko številko (nekateri je nimajo!).
Ankaran, Adria Ankaran (066 523 328), Ankaran, Študent (066 528 045), Bled, Zaka (064 741 117), Bohinj, Zlatorog (064 721 055), Bovec, Polovnik (065 86 069), Bovec, Liza (065 86 073), Bovec, Kovač (...), Bovec, Toni (...), Brežice, Terme Čatež (0608 35 000). Dolenjske Toplice, Dolenjske Toplice (068 65 230), Dragočajna, Smlednik (061 627 002), Gozd Martuljek, Špik (064 880 120), Izola, Belvedere (066 67 115), Izola, Jadranka (066 61 202), Kamnica pri Mariboru, Jezero (062 621 640), Kamnik, Re-snik (061 817 314), Kanal ob Soči, Korada (065 51 064), Kobarid, Koren
KAMPI V SLOVENIJI
•cfucgsAj lupojA os cd 'isucf ofcpcz o)jqEi qif in 'lojEpn iujiqojoiu isa '(iajjlu ouoijijod fucLU i[b f[oq os Lbs) ópfnpo^s ¿U J3A JIU IZBJOd IUAbC Ullf I>{ '(jcquú E^USÚjodg) 3US5JEJ jEJIZE^UEof Ed E§3J Sojôjj "jb^OUI of qif JB>1 '0[IS 3SA JOSO-IOA
0	Tub a ubjitm of bp u; nuiofu ijojd eaizuojo ejooez o^ijqndoj n§j¡i bu naojsBU od of os bd 'oujijo ojxq of fes 'npsdods JIUoOZI IU OS ED UI JSpiApSJa IU E^SJ Bp 'EJiq of JSOUpOJOU BA3SUEf '\EUEOLl3dhsOJr) eSoUOOLU, oflOEJipbjiJSip OUOlJlfOd OUJBpOp BZ OUSfjqBJOlZ ojiq of Bd ¿AjsfpjELijd ofuEpîpu 'OJUBf Z ODIudojSEZ 3AOUBOn\j UnjEjqO EZ LUOSApOid JJEduiE 'A0Ž3|0>] qifuEp^su q3Ap pEdods EZ OUÏES 0[S IU LUOAOoOfu od luaisje^ a '¿§UEf EZSUEf ui JEquj-j o^uoiuods nâo[Eip - ndbjSEU Ad. ° Bf[§;iuzEJ b-Sbj/\j pfliA9j§ isnjp a Bd 5(iuÁi[s o[iubq
í4""TOIA3I
^ - e|§zi of jopo?! po 'efj ejiuja os u; Aopoiood qjuoijijoa qifOAS oflOn[OAO EJOAIZOp at BAOfjEqiJH"'"ofloO|OOpi OAOU o^jou b|3p aojjiuzbjaos qiuqEJodn oqojjod ouoijqodouAOUp BZ ipnj 'qiujEnj^B nfuEABUZodzEi a i^j 'eluzeoUB iuoiji]od uojsiaoCqas \EidEZABid of JEqupj o>fuoiuodç; uioziojosjjg,,' :bsid luižnjp poui ^lsey\ o>jui/\ w.EDipnq ofuEfuEoZi,, luoaojseu poj
DVW
•JISBlä qiUAEf ofpEZlJE-DjOLUOp BZ ofllOZItlpZ OjBSldEZ qsouAL'f nm'sid a luionip poiu of tt[[s qiüiBuo;on[oa3í ui qi>fSU|po|z oqziqs a ^uioziUBUinq, uofu EljAEjsod eaeízi e>]b t , •qiAopiz qiuoA^Joo ui qiosi[Bdo^od eu iuEosojd Luiîjsuuuoas ijojd of Bp 'Ejippoido ouaeÍ" ipnj ifiziAopj eu of os è^uoLuods
tt"-(-pdl ofUEijlj) EJJIUJOAOoOS Op OAlfjJSOdsOU 'OU|EpBdEU "OUCÜJSOU [idojSEU of Op>( 'l[E3Udojd IDO 3UJSEJ EU 0>(UB| OS OUIS 4ifBppO l?jsflZIA3[0J l>fOU A OSUEf Z ofuEOOiS ouofu
1	[euoluud olus 3p'"oajsejaos ouAizudzojq olbuEjsocf (OAjspnfi oujouo, UI tEfUESEJdA B^stpUlOZO^ pEp^ 'EUplOJSlSEJ ofoUBJSod bajsno EJfSUIAOLUOp fßp^ 'LUOZIgEJ OUBJSÓd IU3ZIIBU013EU fsjdBU SDUSJod	pO '3a B>(ao|SOJ3lU EAlí[}OlÜZ9U JO5J" ' 3>J IJI [BUB 95jSAOqpn ZJn>(Sip '3^|UZBJAOS ¿uoqqod afOAS Bfossjd 0)f 'S3UEp BUISZASjd - jEqupj E^usiuodg -ipE|lUOd 3>jSU3AO[S BlUEp EAid OLIlLIOApSU D0^9U-"IZEJ lfup9[SEU a ip3[S OUJ3fj3A EJUOJJ eu[ipOqOASO 'BUsfoj sf EJUOJJ BNSpilfq ui U|po[Op BqSJl af - ÎJBdfEÎJ SJSISB^ - b^IUZEIAOS 3q""EflS3JBJJS ElEDAEjd BOJIJO Bo3UZJOp3U ñfpBZO A sf Bp ']EUZOds IUSS n|ElU^-"3fÍOBJ^OUJ3piEIDOS (3A3§UEf, IJSOUpiOJSlSBJ O JjSJIOO ipnj 'EAjspsjs Epoâoiu esa qiqEJodn [ojsšjd i^siEJ}j0iU9piBiD0s ez nfoq a opoq Bp 'EjEÍap (e^uejjs basoidubCido^)
AOJBJ^OUI3p[EIOOS 3JSIJ 9U3Znjp2 E>(JEUOIO^Unj É^OSIA 3Í IUI BOJBIAI,. :nOU3AO[g A asid J3A2 UEI[J/\[ "(ifESld 3Z nXlUSBO IU3JEU A O LUS LUS} O) UI3ZISEJ03U rqOLLIOQ EU iflilSAOJS A öl Bp UI JSISEJ BSUBf ZSUBf of Bp 'AECzI qiUSfll ipBJEZ JBqiJJ-J 0)|LI3LU0ds EU îfUIJ^ UI AOJJJIpO IAOZE[CÍ O Pi [BA 3S n>fSIJ UI3î{SU9AO|S \
33N3A01S
^'ofEfBSop LUEJ 3S 'UBAJS OÍBASpEZ 3U J9A OIU SEU OJEZ 'fEUnZ OIUS l^NJ "3flU3AO\S 30Sl[EJS OUpEJIl ipnj Bd EpjOLU 'A30U3A0JC SpJIJEJS OJ bf sfOAS OJ -ÓflABJSOonf Z IZ3A 3fUBp>j3U BU BJiqEZOd ;q Bp 'EA3pÉz[jd fuBLu i[B f[oq is BfiÜ9AO|s;t4:[Er3p Bqjog ESBfvj isi[ I^SÍEJSOSq EZ 3Í" J9OUI0U3JAÍ 9ZOf "Jp JSILUOUO^S I5JSU3AO[S
vaaoa V§VM
•poqe7 bu oiijsiusnsjd ojjiq fE>|Op OAJSJEpodsoS OJJSU9AO[s of 9S Bp 'Ef[AEJ03n B>fue[0 JOJAy 4/ipnf] BUOflJILU EAp O LUES EU AOUOfl Iilu PZ S [ESfllBLUZ Efjsfpod E>jsu3ao[s BZ oJJ SÍ 3S ÍES '>[os pnq OULUOApSU |iq sf 3f|ae[SÓonf pBdZE'H -01S0jd3jd EAjsiEpodsoS sTubCjaiŽo o[iq sf Bp
'lU3UJOd 3U ABjdsp 'EUJSUOÎJ ofUEZ A3)lf0AS0LUES0 E[iq 3Í" OJB^ •3fiAE[so§nf sfuBp^su B^'qqtidbj Ejjdpo fjoqfEU oîjsjEpodsoS ui bjiazei r^ocqpcû o^sfujsnpui b[iq si" Ces 'nfEzcqod niusuosipoqzi niusjqóp ipnj ijbauez o^qEj ss qsâsn ez„ -siaoseo
ipjj tt'ofEflAZEJ sfsJJiqlEU 3S IÎJ 'sdoJAg sfupsjs ABZJp |DO EU3 BflUSAojs bf Bp 'oflUSLUOd lUlfnj A JSOU3Z[6pEZ B5ÍZIU III 3AJ3Z9J 3UZJA3p 'JSEJ B^šipodsož B^OSly\„ "sflUn 3^SOOJAg BOIUEp BUAEjdo^Bus BjEjsod o^qEj fEpz 3Z Efiu3AO(S iq Bp 'BpEpnoâ nAO{SEupBu a ■ifiusAOis o Bjp/Coy\\ BjpuESNSfv >j9UE[o usqssod ]iAEfqo sf Baoifig BMOfj ^lUAsup j^jsjBpoasoo i^sfjoâ ;up3|Sfi
VdOHíia VMOM
— piABjdpO
oSjcquia cq3.Q sfcp 'rjuoudsjd [Bsn>fsod uioq osiq ojag úÓAoSpo ¿oflUSAOJS EZ sfzojb EU CSJCqUJ9 BAB-ldpO cd isfucsujd^ ••"EJ3|3z 05JB1 3s iq ¿D ud •Éj>(iyUOîi uSsj po ijBJijozi EUiou|odod 3.1 oui au os ufiÓ9AO[s rjOAoSpo
¿iusog a cfucfcoop po nc-ipuujsip f[oq o§ nfuouui uiosea od ufiuoäojs bjcjÓui os ig lofucsujda-" qodsn uoqopod bz jsouzolu oiului ia ipnj :soo -ofiACisosiif xa mopp uiifuEp>)ou ipnj po|áz EZ ouiiAEjsod AopojEu luiznjp a of ui njizó iuo>(SJEpodso8 jo^ uiouoijqod a oíjej ouiidoj>jo ofllioAb[s Bp 'vqz nSOJOJUI a of ofupCZOSAE^j oflUOAOIS ilbuinzBJ ui ijBUZods of|oq ouiejolu iuejuouiv ojqop lii upoaos öj ipni v tlitui ud qif ouiijsnd •ofofnq.ioiód ou .iesooiu -ripoj a osa of i0U3A0|s š :t]Euj|ij|.id ouljoAopEZ o>{E^ou os qso[dnso ¡ujojuz 6d uj ijoLunop qSoiu osiü o|Biu o>|jc.ii| o§|op eSoj lucjijoiuv ¿nidn^ qojoq qif iq - 100.1 ouj;uolui ou[|aojs ouiofnppzi sbu uj :o|'ojs q'^oj :oujöjdsüu "ojodpod i[u'c||fo'sod"ofioBjop •ofiouoAqns ez OJSJA A qtAEJSOd ojsiu OS loiloaofš ouipg oouiod cz VQ2 bu ojiaiqo os os — O^SEAO[s'u; o^sop Op 05fSJEZpEJ\' 'O^sflOJ po —' JSOUSlApOOU 0|BAOfoqZI IS OS JN 'OAEZap OSA fKJO>jç " " flfAO pf 'o/o-Y iqop sfiQ .IOAOSO-Id ouiEirzod iúijpisuc A "IUOOSIJEZ UIIUZI.OJ Lujsnjp OlEJ OS OUIIJOASOd "npo.i A OSA
01 ofiuoAOjs s 'qb '6>joj z |iuqEUJ¿z joas ifuiiunz iq Bp -jsou.ieaou eIejsoo 'oooj o>jpE[S o>p:j osa jo^ • qodsn üofu ofiuo.ao[s uiojqojd
ifboAlBU of JEpUOA 'AOSOJOJUI 00A iflUOAOIg A EUII e>ju0uiy-""0|So|ez of ouipö orijEJi [uozodo ouzojjsn of Bp 'jsoujozod OAoSofu qipnqz' of iuj opdsfi Epjoiod uoo>jsu3ao[¿ AOUBjuouiy 000'00€ qô^fo uz bpoAos jo>| usojSuon u§o>|suouiu eue]j io>j ouiEZ o>|ej cfucsc.idA b§oj uouiod ucptiod OAofmouSy ooi.rjsiuiiu ofircanz o^sucfíiEji z luofuEjojs poioi luu 'Ef.ioudoisuq3 BUb.I.lEy\\ lifjBJOJ>|os c o ou AB z.I p (iso.ldcZ UlOs' OMUOAOIS bu ao>|sijud qpjsuBfi|B]i nsEO a""ooLubd bu ofioo>jsnd vnz f(H a dojSA bž uiEA Ep 'öuqiuouiod o|óz lui os ipz - Efiuñ b^saojAg- -
■ ofooA fooojd nopiA fEunz of 'Eiuop ojouood .ie>j osa — uiodô:>jso.r>jyiu pod ouqoubu eI"iuoao|s of ejoas qooo "
— o^ijijod a os o^qpo 01 ojisouo.id — iu?n^E.id ojoz ONEi .iBpuoA ojs pu0A0|s pod Êz p|u uidojspo OUOfjABJaud OSIU ofu po up k0fl§Ó{03pl OUJSC[ z ouo'posqo 0>|b1 os pj 'qi>jsdojAboupoqBZ Efido>| oiBjsod o^ubjjs ouonqod osba iq Bp 'ojqoAop ojsj osiiuojdiuo^ UEdo|>[s os ojionEjsj- '('oouopuo; bujnod 's - qEoipojsbd ui qiÑóazA qiAoqifú o oofBf|qBiSE.i 'o>jpoSop ofnsidb 'jouis Èa nfsidouiAOpoSz a tuiijsuoN UIIUOJOlOp Èzoijsn JEÎJ 'jSOUpOJA buOIJ^Bjd EUX I JE>| 'o'isú o| ou01us0.1 - jsouoijEUJoB.id rrrdo) ¡uoiiBuioB.id ojiucjso 'puoaojs --
:ooopo|s ipnj [BpOAod uiiSnjp poui of o[oa EZ Euiznjp EAoSofu EJiAzî .iopo>fpo 'luo^sfuofOQ bu p¡uq¡y a uiouiofojcis pEU foqosod bs :EUosnpABU c[iq ejs ouoz z Bqo •JIA-ld lE>|SiqO of Ao'^iupo.ld qi'fOAS OUIAOLUOQ iflUOAOlS A B>|SiqO
z'va7 A j ra J a of oš .iEjsjoqo 1 soiuBf >|iusbj§uo}i ofsuoiiiy
vaz
"a os nvsidvz — îulhas od - 9 ™*s¿r,u^o,Ssü¡D
NOVO VODSTVO SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA - KONFERENCE ZA SLOVENIJO
PREDLOG ZA NOVI SLOVENSKI PARLAMENT
Skica čudovitega 50-metrskega Plečnikovega monumenta -v arhitektonskem smislu, ki naj bi "zažarel do leta 2000.
Danijel Starman novi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa - Konference za Slovenijo
Volilno zasedanje Konference za Slovenijo (KS) je bilo 24. julija v Celju. 30-članski svet konference, ki so ga tedaj izvolili, je izbral v naslednjih dneh sedemčlanski izvršni odbor s tričlanskim predsedstvom. Za predsednika je bil imenovan odvetnik Danijel Starman, za podpredsednika pa dr. Janez Dular in Mili Kus.
Cilji in načrti S S K-Konference za Slovenijo
Na zasedanju v Celju so sprejeli listino o varstvu slovenske zemlje. Slovenskim oblastem pa bodo predstavili svoj predlog graditve novega doma slovenske državnosti — parlamenta, po načrtih slovenskega najslavnejšega arhitekta Jožeta Plečnika. Ta parlament naj bi bil zgrajen s pomočjo vseh Slovencev, doma in po svetu, naj bi bil tudi spomenik slovenske sprave, spomenik vsem žrtvam vojne, revolucije in umrlim za Slovenijo.
Se letos bodo skušali pripraviti tri projekte. Posvet izobražencev slovenskega rodu z vsega sveta o ustanovitvi univerze zahodne Slovenije v Ankaranu, srečanje gospodarstvenikov slovenskega rodu iz Slovenije in iz sveta -za gospodarski napredek Slovenije, za bolje zaposlovanje in varstvo pri delu. S študentskim parlamentom in vlado bodo skušali organizirati srečanje študentov slovenskega rodu z vsega sveta, na katerem bi govorili o stanju demokracije in demokratičnih ustanovah v Sloveniji.
Danijel Starman je v pogovoru z novinarjem Slovenca dejal, da se osebno že nekaj časa ukvaija z vprašanjem pravnega položaja SSK in Slovencev po svetu, tudi tistih, ki nimajo slovenskega državljanstva. Povedal je tudi, da KS nasprotuje vsakršnim spremembam slovenske ustave.
NAGRADE NAJBOLJŠIM ORGLAVCEM
•Izteklo se je 3. evropsko tekmovanje mladih orglavcev v organizaciji Evropske zveze glasbenih tekmovanj za mladino, Sveta za glasbeno izobraževanje Slovenije ter • Cankarjevega doma. Prve nagrade niso podelili, najbolje uvrščena slovenska tekmovalca pa sta Barbara Sevšek v prvi kategoriji (do 19 let) in Klemen Karlin v drugi .kategoriji (do 25 let), ta je poleg nagrade Društva slovenskih skladateljev prejel še zlati prstan celjskega opata.
KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE
Krajevni leksikon Slovenije je izšel na 640 straneh pri Državni založbi Slovenije. Pnnaša opise 5981 naselij, 41 zemljevidov v merilu 1: 100.000, 494 zračnih, panoramskih in detaljnih posnetkov, sodelovalo pa je več kot 80 avtorjev.
VELIKO ZANIMANJE ZA LJUDSKE
PLESE
Etnika — šola ljudskega plesa je to sezono za Ljubljančane in okoličane pripravila več novosti.
Z vpisom za jesenske tečaje je začela že junija. Tečaji so namenjeni otrokom, mladini in odraslim.
EVROPSKI SIMPOZIJ ZA ZBOROVSKO
GLASBO
Potekal je v Ljubljani, bil je vsebinsko bogat, s številnimi koncerti, seminarji, okroglimi mizami, predavanji in srečanji. Predsednik RS Milan Kučan je v svoji poslanici evropskim pevcem v Ljubljani poudaril, da smo "Slovenci narod, ki poje in bo ppl..."	v
Na simpoziju so Švedi zapeli rezijansko, Cehi pa slovensko narodno. Nasploh je bilo vzdušje vse dni nepopisno.
ZAPOJMO SKUPAJ, EVROPA!
Evropski simpozij za zborovsko glasbo v Ljubljani spremljata živahna založniška dejavnost in predstavitev •nekaterih najpomembnejših svetovnih glasbenih založb — tako je izšla prva glasbena publikacija Zapojmo skupaj, Evropa! v 800 izvodih in je že pošla, prišlo pa bo do takojšnjega ponatisa. V pesmarici so svetovne skladbe za zborovsko petje, med pesmimi pa je tudi Rasti, rožmarin Emila Adamiča.
FOTOGRAFSKI DETAJLI BRANKE
LAPAJNE
V Kultumo-informacijskem centru Križanke v Ljubljani so odprli razstavo Detajl in celota — popotresne fotografije Branke Lapajne, Slovenke, ki že oa rane mladosti živi v Torontu v Kanadi. Na leto ustvari približno 2500 posnetkov.
RESURRECTURIS - TISTIM, KI BODO
VSTALI
Ob 50-letnici roških, teharskih in drugih žrtev je Slovenski spominski odbor 29. junija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljublajni pripravil svečanost in •spomin na pretresljive dogodke in jih zaznamoval z izvedbo treh slovenskih glasbenih novitet, glasbenega triptiha na tematiko, ki jo je v literarni obliki v pesnitvi Črna maša izpovedal pesnik Tine Debeljak.
TRIDESETO BORŠTNIKOVO SREČANJE
V MARIBORU
Letos bo od 20. do 29. oktobra, posvečeno bo dvesto obletnici smrti Antona Tomaža Linharta. Dogodek bo pomenil vrnitev slovenske dramatike, nastopila pa bodo gledališča iz Trsta, Ljubljane, Maribora. Nove Gorice in Celja. Med drugimi deli bodo uprizorili tudi delo Draga Jančarja Halštat
TEČAJNA LISTA - slov. tolaijev (SIT) Avgust 1995
DRŽAVA VALUTA_NAKVTTO
m
Avstralija 1AUD	82.9582 . 83.4574
Nemčija	1 DEM	81.1723 81.6608
ZDA	1 USD 1113.3978 114.0802
Srednji tečaj hrvaške kune: 2258.9534 SIT za 100 kun
ZUNANJA KONVERTIBILNOST TOLARJA
ŽE V SEPTEMBRU
Pred dnevi je slovenska vlada določila, da bo'tolar do septembra zuanje konvertibilna valuta. Za nekatere je to caz ureditve razmer v državi. Takšna odločitev je bila
sprejetje novega bančnega zakona, sprostitev trgovanja z
VESELJE IN ŽALOST ZA BOGATE
SLOVENCE
Bogate Slovence je razveselila novica, da naj bi tolar septembra postal konvertibilen, užalostil pa predlog za nov način polnjenja državne blagajne z dodatnimi davščinami na premoženje.
ŠE DVA INTERESENTA ZA NAKUP ELANA, EDEN JE IZ SLOVENIJE
Begunjski Elan, ki ie sicer v hrvaški lasti, je lansko leto zaključil z 10,5 milijona mark izgube, če pa bi v celoti deloval le 60 kilometrov proč, v Avstriji, bi izguba znašala dva milijona mark. Za skoraj osem milijonov mark izgube so namreč kriva tečajna razmeija ter inflacija v Sloveniji.
TRETJA DRAŽBA SKLADA RS ZA RAZVOJ JE BILA 10. JULIJA
>ni vrednosti 7,4 nalog sklada za razvoj letos izstopa del, ki se nanaša na prodajo delnic pooblaščenim investicijskim družbam v zameno za certifikate, ki so jim jih zaupali državljani.
NEMČIJA V LJUBLJANI ODPRLA GOSPODARSKO PREDSTAVNIŠTVO
Predstavništvo je na Trgu republike 3 v Ljubljani. Nemčija je prva zunanjetrgovinska partnerica Slovenije.
MERKUR ODPRL TRGOVSKI CENTER V
ZAGREBU
Slovenski in hrvaški gospodarstveniki nenehno tarnajo državi nista sklenili
zavoljo blokad, ker še
sporazumov

milijonov
katerimi prevladujejo izdelki črne metalurgije, pa so ubrali drugačno pot. V Sesvetah v Zagrebu so za 4,7 milijona mark zgradili trgovski center, ki ie postal sedma Merkurjeva trgovska hiša na tujem (razprostira se na
ODLICJA ZA MESNE IZDELKE KRASA
SEŽANA
Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgovni so Sežančani od 25 izdelkov dobili zlata odličja za tri, srebrna za enajst in bronasta za devet mesnih izdelkov. Drugouvrščena ie bila mesna industrija MIR iz Gornje Radgone, ki je prejela eno zlato, tri srebrne in sedem bronastih odličij.
SBS RADIO
praznuje 20. obletnico svojega obstoja
Vabimo vas, da se vključite v slovenski program, ki ie na sporedu vsako nedeljo in torek, od 8 do 9 ure zjutraj
na
SBS Radiu 1 Sydney 1107 AM SBS Radiu 1 Melbourne 1224 AM
m na
narodnem omrežju SBS National Network ob torkih med 9 in 10 uro zjutraj:
Adelaide
Brisbane
Darwin
Newcastle
Perth
Wollongong
106.3 FM 93.3 FM 100.9 FM 1584- AM 96.9 FM 1485- AM
Program v Adelaidi je na sporedu pol ure pred ostalimi
Mariza Ličan
Urednica slovenskega programa Sydney Telefon: 02 - 728 3387
Elica Rizmal Urednica slovenskega programa Melbourne Telefon: 03 - 9685 2543
ZA OHRANITEV SLOVENSTVA
...Površina slovenskega ozemlja se je skrčila z nekdanjih 60.000 kvadratnih kilometrov na sedanje 20.000 kvadratne kilometre. In prav zato, ker smo Slovenci tako majhen in ranljiv narod, na pomembnem prepihu v Srednji Evropi, si polomij ne moremo več pri voščiti...je med drugim zapisal Dušan Fatur v Slovencu. Povzemamo nekaj njegovih podatkov:
...Ozemeljsko krčenje Slovencev v zadnjem tisočletju seveda ni novo. Kar preradi pozabljamo, da smo Slovenci pred tisoč leti zasedali trikrat večje območje v srcu Evrope - od sedanjih južnih meja smo segali do Donave, Blatnega jezera in v Furianijo. Ob navalu germanizaciie smo se polagoma umikali
Kroti jugu, tako da smo v 19. stoletju ostali v Sloveniji in na koroškem, v Porabju in v Furlaniji (glej skico). Danes smo
narodnostna podoba Slovenije spremenila in da ne bo nobene možnosti več, da to popravimo...
...SDSS (Socilademokratska stranka Slovenije) je tudi zaradi tega ustanovila Nacionalni forum, ki je vprašanje ohranitve Slovenije na celotnem slovenskem ozemlju uvrstil daleč na
Ervo mesto pred vsemi stvarmi, ki Slovence obremenjujejo, rabrijo, peklijo in razdvajajo...
...V letih 1993 in 1994 je prišlo skrivoma v Slovenijo več kot 11.000 ljudi. (Op.u.: sem moramo še prišteti legalne begunce iz bivše Jugoslavije, večina bo prav gotovo hotela ostati v Sloveniji, in veliko število Neslovencev, ki jim je po razpadu Jugoslavije Slovenija podelila državljanstvo). Dejstvo je, da Slovenija postaja pomembna imigracijska dežela in da se velik del "ilegalcev" želi naseliti v Sloveniji kot v obljubljeni deželi.
ALPSKI SLOVANI PO NASELITVI
%%% Slovcnci v [X. ilolcljn „ Današnje
«ž slovensko cinično področje
Lnngobnrdskj lune« v Furlaniji o	»v-n
strnjeno naseljeni znotraj političnih meja ob skromnem ohranjanju slovenstva v sosednjem zamejstvu. In kot kažejo podatki, smo tudi znotraj Slovenije zelo vitalni le na skromnih dveh tretjinah države. Ce tega stanja ne bomo preprečili, bomo končno obstali le še na neKaterin mestnih območjih mest v osrednji Sloveniji!?...
...Ce se bo obrobje Slovenije praznilo, ga bodo napolnili Neslovenci, ki se bodo sicer postopoma navajali na slovensko ali srednjeevropsko kulturo, vendar si bodo življenje urejali po svojih merilih m svojih načelih...
...Imamo zanesljive demografske in geografske napovedi, kaj se bo dejansko zgodilo. Zaradi ohranitve slovenstva smo dolžni tukaj in ta hip ukrepati. Ce tega ne bomo storili, potem moramo tudi vedeti, da se bo naselitvena, krajinska in '
Če hoče majhen narod preživetimora biti složen, trden, nerazcepfjen in enoten. Skupna slovenska narodna zavest je hkrati vprašanje slovenskega narodnega preživetja.
Dr. Anton Trstenjak
Razlog za vstop so različni, povezani z razmerami, ki so nastale v bivši Jugoslaviji...
...Slovenija je vrnila manj prebežnikov kot druge države... ...Na Primorsko ne bodo prihajali samo Italijani zaradi svojih specifičnih razlogov, ampak tudi tisti, ki že danes združujejo denar in čakajo na ugoden trenutek. Vedeti moramo, da bo propadajoče hiše kupil tisti, ki bo več ponudil. Po izkušnjah zadnjih let pa to ne bomo Slovenci...
...Sprijazniti se bomo morali, da vsi tisti Slovenci, ki bi lahko z višjo rodnostjo in večjo mobilnostjo pripomogli k ohranitvi slovenstva, tega enostavno niso pripravljeni storiti. Storili pa bojlo to drugi namesto nas...
...Čaka nas odgovorno delo, če želimo ohraniti Slovenijo celo, lepo in ponosno...
Če hočemo zagotovili svoj obstoj, moramo investirati v prihodnjo generacijo, to pa moramo storiti takoj!
Dušan Fatur
COLLABORATION BETWEEN THE UNIVERSITY OF LJUBLJANA AND THE UNIVERSITY OF NEW SOUTH WALES
Dr. Tatjana Zrimec
On 22. June, the Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, Ljubljana University and School of Computer Science and Engineering, University of New South Wales signed a Memorandum of Understanding. The official signing was at the University New South Wales in Sydney in the presence of the honorary consul of Slovenia Mr. Alfred Breznik. This document is an official extension of an already existing collaboration in Computer Science between the two universities which commenced in 1988 and has continued to build in the level of activity.
The common research interest in machine learning, which is a part Artificial Intelligence, has brought researches from both universities together. Associate Professor Claude Sammut from UNSW first visited the Laboratory of Artificial Intelligence in Ljubljana 1988. The joint research interests are in learning to control dynamic systems and in robotics. In 1992 Dr. Tatjana Zrimec from tine Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, University of Ljubljana was invited to spend her sabbatical at UNSW. Besides teaching, she was involved in the "Learning to Fly" research project. This project, led by A/Prof. Sammut, is trying to produce a behavioural clone by making machines learn to imitate the human
Eilot. In 1993, prof. Ivan Bratko, from the same faculty in jubljana, was invited to visit both, the University of New South Wales and Svdney University. During his four month visit he worked in qualitative modelling and in learning to control dynamic systems. Latter the research program was extended beyond the field of machine learning. A joint research project in Medical Imaging began m August 1993. Dr. Tatjana Zrimec from the University of Ljubljana was invited to spend two years working on the project with Prof. John Hiller and his visualisation group at the University of New South Wales. This project also involves collaboration with the Royal Prince Alfred Hospital, Sydney and researchers from the University of California, Los Angeles, USA. The project is about developing technicques for reconstruction and three-dimensional visualisation of the blood vessels in the Human Brain. This project is funded by the Slovenian Ministry of Science and Technology and the Digital Equipment Corporation. Prof. Ivan Bratko and his student Dr. Tanja Urbancic from Institute Josef Stefan Ljubljana, visited the UNSW again in 1994. Dr. Urbancic has spent part of her postdoctoral studies in the department of Artificial Intelligence. There have also been other short visits from UNSW to Ljubljana and from Ljubljana to UNSW.
With this agreement, both universities have expressed their interests in extending and strengthening scientific exchange and cooperation. They agree to promote academic and educational exchange between their faculties through the exchange of staff and students and cooperative research activities. They also agree to continue the collaboration and to extend it to other fields including robotics and knowledge based systems.
The links between the universities will be of mutual value and will contribute to the development and understanding between the people from both countries.
ADRIA AIRWAYS
NOW IN
AUSTRALIA
OFFERING THE FOLLOWING RETURN AIRFARES
us$
FRANKFURT	-LJUBLJANA	$220
ROME	-LJUBLJANA	$220
ZURICH	-LJUBLJANA	$220
LONDON	-LJUBLJANA	$275
MUNICH	-LJUBLJANA	$165
VIENNA	-LJUBLJANA	$165
FRANKFURT	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
MUNICH	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
LONDON	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
VIENNA	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
ZURICH	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
ROME	-LJUBLJANA- SKOPJE	$400
FRANKFURT	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
MUNICH	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
LONDON	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
VIENNA	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
ZURICH	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
ROME	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
MCKAY TRAVEL COMPANY Suite 13, 115 PITT STREET PIBA HOUSE - SYDNEY NSW 2000 PHONE: 008 81Ö 002 231 6899
NEWS FROM SLOVENIA
The Slovene Army is preparing for the Cooperative Nugget '95 maneuvers in the
framework of the Partnership for Peace programme and is to take place from 5 to 28 August in the USA. "Participation of Slovene Army in USA is the opportunity to draw the attention of the NATO member ana partner countries to absurdity and unacceptability of the present situation," Slovene Defence Minister Jelko Kacin told on the news conference referring to the arms embargo; Slovenia is the only country participating in the Partnership for Peace maneuvers which is affected by the UN arms embargo. Slovenia is participating for the first time in this maneuvers, there will be 1.000 soldiers from 13 Partnership for Peace member countries and 3 NATO member countries, the USA, Great Britain and Canada. Slovene unit comprehends 51 officers, junior officers and soldiers. Slovenia joined the Partnership for Peace on 31 March 1994.
in the opinion poll conducted by the Public opinion and Mass Comunications Research Centre at the Faculty of Social Sciences in Ljubljana, 76 percent of the interviewees said they belonged to the Roman Catholic Church. However, only 23.7 percent of them believed in the existence of God, 15.5 of them believed firmly in the life after death and 14.5 percent believed in redemption.
Slovene Foreign Minister Zoran Thaler visited Albanian Prime Minister Alexander Mexi and President of Albania Sali Berisha. The topic of the talks was perspectives for strenghtening relations politicaly as well as in economy.
Slovenia — Croatia: The Ljubljana daily Delo devotes its editorial to an unofficial meeting between Slovene and Croatian Prime Ministers. The daily estimates that the meeting, arranged after several month delay, is very important and that it perhaps gives hope that the day when the border between the two countries will be finally defined will come soon.
Also Slovene and Croatian Ministers of Economic Activities met. The main topic was the ownership and managing of the Krško Nuclear Power Station (JEK), radioactive waste and distribution of power producted by JEK between the two countries.
Chair of the European Parliament delegation, TomSpcncer, expressed belief that Slovenia should fit into the first wave of countries which would join the European Union until the year 2000. He sees no reason why Slovenia should not become EU's full member by this year.
Wife of Slovene President Štefka Kučan solemnly raised the Blue Flag — the most prestigious European symbol of quality and respect of environment in marinas and seaside resorts - in the Marina Portorož on Slovene Littoral. This is the first Blue Flag for Slovenia in ten years; Slovenia has been member ot the FEEE foundation since November 1994.
President of Slovenia Milan Kučan and his wife Štefka Kučan, met with President of Slovakia, Michal Kovač with his family, who started a holiday in Slovenia. They exchanged views; later in the year they are to meet again and sign several agreements, which are being prepared.
Area (sq km)	20, 256
Population	1,990,600
Population growth (%)	- 0.3
Density (inhabs. / sq km)	98.3
Population of Ljubljana (capital)	271,900
The Mayor of Ljubljana dr. Dimitrij Rupel met with the Archbishop of Ljubljana and the Slovene Metropolitan dr. Alojzij Šuštar. They talked about the visit of Pope John Paul II. to Slovenia, scheduled for May 1996.
Slovenia and Austria sign an agreement on organized crime prevention.
The Parliamentary Committee on International Relations adopted a statement about the situation in Bosnia-Herzegovina. The committee is "very much iconcern about the expansion of the armed conflict and suffering of innocent people...there is a need for a unified and more consistent policy of the international community in order to achieve a durable and just peace in Bosnia-Herzegovina. This goal is not achievable if there is no consistent punishment for the use of force".
Having concluded Free Trade Agreements with EFTA and CEFTA member countries, Slovenia continues preparations for conclusions of free trade agreements with the Baltic countries, Lithuania being the first.
External Debt of Slovenia was bellow US$ 2.5 Billion at the end of May this year.
According to the Bank of Slovenia, the inflow from Tourism currency from foreign tourists in the first five months of this year was 35.7 percent higher from the same period last year. Slovenia earned 435.000 million dollars by tourism in this period. In the same period Slovene tourists spent 69.518 million dollars abroad.
Over 2.3(X) performers from 22 countries will participate in 49 events during the 43rd International Summer Festival in Ljubljana between July 7th and August 31st. The highlight will be the additional concert of Jose Carreras on September 11th. The lion's share of the Festival program is classical music concerts, followed by operas (Nabucco, Trubadur, Turandotj and operettas. There will be three jazz concerts (the Irakere group from Cuba, the guitarist John Scofield and the Maceo Parker Sextet). Amon° the theater performances are three variants of Hamlet; by Dubrovnik. Ljubljana and Maribor theaters. The program also includes the premiere of an operetta for children Remember what was done to you in Auschwitz.
Valvasor Foundation founded at the BogenŠpcrk castle. The highest state officials, representatives of science and arts as well as of the Roman Catholic Church, different ministries and individuals signed the Charter on the Foundation of Valvasor Foundation (VF). The institution is to secure for the project Imago Sloveniae the financial means for the conservation of the cultural heritage, the promotion of high quality cultural events in Slovenia, the promotion of Slovene culture abroad as well as for the research activities.
im
AUSTRALIA
euro international pty.itd.
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting
ent, food products and a variety of other products
equipment.
SHOWROOM ADRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461
SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax:(02) 621 3213
A KONCU SE NASMEJTE...
Sodnik: "Ali priznate, da ste ozmerjali tožitelja, da imate telečjo glavo?"
Obtoženec: "Ne spominjam se dobro, gospod sodnik, toda bolj ko
ga gledam, tem veijetneje se mi zdi, da sem mu rekel."
*
Mladenič: "Gospodična, vi torej prodajate poljube v dobrodelne namene?"
Gospodična: "Da, po 100 tolarjev."
Mladenič: "Ali ne do pozneje razprodaje po rnižanih cenah?"
Oče: "Od danes ne dobiš od mene niti tolaija več. Odslej si zame mrtev!"
Sin: "Dobro oče, ali bi mi dal nekaj za pogreb?"
Učitelj: "Katera vrsta vodne sile je najučinkovitejša?" Jakec: "Ženske solze, gospod učitelj.
Ljubica
GODOVNIKI --
Vojko Ivanka
VSE NAJBOLJŠE

GlJiS SIX>VENUH Založnik Založba GLAS Ustanovitelji:
Dušan Lajovic. Alfred Brežmk. Štefan Menel in Stanka Gtegorič Upravni odbor: Dušan Lajovic. Alfred Biežnik in Stanka Gtegorič Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprava strani: Stanka Gtegorič. 4/316 Dorset Rd. Boroma. Victoria 3155 Telefon-fax: (03) 9762 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank. Draga Geh. Jožica Gcrdcn. Lojze Košorok. Martha Magajna. Vinko Rizmal. Jože Žohar Logo: Frances Gelt Distribucija: SZ. Gtegorič btfotmaciie:STA - fax poročila slovenske tiskovne agendje, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije - Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney. Slovenec. Delo, Družina, Mladina. MAG, Finance, Naša Slovenija. Rodna gruda, revija Slovenija, Mladika, Slo-Weekly, Lipov list in turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS (Melbourne, Sydney) in377Z ter posamezni poročevalci.
Cena posamezne Številke $ 2.00; letna naročnina $ 50.00, polletna $ 30IX); letna naročnina za prekomorske države vključno z letalsko pošto i 100.00
1/ Naročam Glas Slovenije 21 Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad
NASLOV: GLAS SLOVENIJE 4/316 Dorset Rd. Boron ia VIC 3155
1
Pbdpium(t) Ulica in kraj, Driava ____

Podpis
Poitni it. Dann..