“ “ TRGOVSKI UST Naročnina za Jugoslavijo: 6& JSB Egi BH HH H Uredništvo m upravniitvc celoletno 180 Din, za /. leta ^8 Vt(W*3 TRSk H ■9Lglna mj§ M Je v Ljubljani v Gregorčl- za *i. leta ^|pF bP P0 6evl uUcl 23 ~ Rokopisov mesečno 15 Din; za tno- ne vračamo. - Račun pri eemstvo: 210 Din. - Pia- * . . m _ m m _ _ _ • w . P°št- Hranilnici v Ljubljani 6a ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo št. 11.953 - Tel. št. 25-52. Izhaja rUS Liubliana. torek 1. septembra 1936 Cena ISO Reakcionarno „Narodno blagostanie *• Že večkrat .smo imeli to izredno častno dolžnost, da smo morali nastopiti proti pisanju beograjskega tednika »Narodno blagostanje«, ki ga izdaja upravni svetnik Bate g. dr. Velimir Bajkič. Zadnja številka te zelo v svojo učenost zaverovane revije nam zopet nalaga dolžnost, da posvetimo nekaj pozornosti tej reviji, ki je smatrala za potrebno, da na najostrejši način nastopi proti zahtevam obrtnikov in trgovcev. Kar v dveh člankih dokazuje, kako da 'so vse zahteve združenih trgovcev in obrtnikov, milo rečeno popolna glupost in da treba vse te zahteve kot neresne odkloniti in jih celo kar najstrožje obsoditi, kajti po »Narodnem blagostanju« so bile izjave trgovcev celo protidržavne. Žalili bi čast našega trgovstva, če bi ta nezaslišani očitek še posebej zavračali, zadostuje, če ga pribijemo, ker se itak sam dovolj obsoja. A niti s tem se ni zadovoljilo »Narodno blagostanje«, temveč je objavilo proti trgovstvu še drug članek, z naslovom: »Predlagamo, da se odpravi I. poglavje 3. dela obrtnega zakona (ki govori o ustanavljanju obveznih trgovskih združenj, op. ured.), ker so obvezna trgovska združenja prekršila določila tega poglavja s tem, da so prenesla svojo delavnost na politiko«. In to svojo zahtevo v članku z rekordno dolgim naslovom utemeljuje »Narodno blagostanje« s tem, ker so trgovci v svoji resoluciji zahtevali svobodo zborovanja in tiska, enakost vseh državljanov pred zakonom in da ima država pri vodstvu državne politike tudi pred očmi gospodarske interese dežele. Ker so to trgovci zahtevali, so baje prekršili svoj delokrog in so s tem prešli na politično polje in zato kliče »Narodno blagostanje« policijo nad trgovstvo! Kakor je zahteva »Narodnega blagostanja« reakcionarna, tako pa je tudi bedasta, ker drugače je res ni mogoče klasificirati. Ko je izakonodavec uvedel obvezna trgovska združenja, jih je uvčdel, ker so takšna združenja za organizacijo trgovstva neobhodno potrebna in tudi za državo koristna. Kajti s pravico obveznosti, so prejela združenja tudi razne dolžnosti, ki jih tudi vestno in v interesu vse države zvesto izpolnjujejo. Ce bi se tudi dogodilo, da bi neka združenja prekoračila svoj delokrog, kar pa se je zgodilo le v reakcionarni fantaziji »Narodnega blagostanja«, potem ima oblast vse polno možnosti, da pokliče dotične funkcionarje združenj, ki so to zagrešili, na odgovornost, ne da bi morala segati po tako nepopularnih sredstvih proti združenjem, kakor jih predlaga »Narodno blagostanje«. Potrebnost obveznosti trgovskih združenj niti z očitki »Narodnega blagostanja« ni niti najmanj omajana in samo človek, ki.je brez vsake razsodnosti, se more zagalopirati do takšnih zahtev, kakor je to zagrešilo »Narodno blagostanje«. Pa da se pomenimo še o zahtevi N. B. sami! Zahteva trgovstva po svobodnem tisku je bila izrečena na javnem shodu in objavljena od vseh listov ter izročena tudi vsem ministrom. Niti en policijski uradnik se ni spodtaknil ob to zahtevo, niti en državni tožilec ni njej ugovarjal in niti en minister ni videl v njej nekaj nedopustnega. Pa niti »Narodno blagostanje« samo se ni zadelo ob njo, ko je poročalo o kongresu. Šele sedaj, po dobrih treh mesecih je opasalo svoj bridki meč in usekalo po trgovcih in smatralo celo za potrebno, da kliče na pomoč policijo proti trgovstvu. Kako le to, da se je »Narodno blagostanje«, čegar urednik je član upravnega sveta »Bafe«, šele sedaj po treh mesecih na vse to spomnilo. Sicer pa je treba spregovoriti tudi par zahtev o tej celotni zahtevi »Narodnega blagostanja« sami. Da segajo tudi čisto gospodarska vprašanja na politično polje, se pač ne more preprečiti, razpravlja na vse zadnje o političnem vprašanju vsak, kdor še tako strokovno razpravlja o kateremkoli zakonu. Saj je tudi obrtni zakon politikum in tisti, ki bi potegnil strogo mejo med političnimi in gospodarskimi vprašanji, bi napravil naravnost čudež. Da pa tega čudeža ne bo napravilo »Narodno blagostanje«, res ni treba dokazovati! Sicer pa uredniku »Nar. blagostanja«, g. dr. Bajkiču svetujemo, da bi tudi sam vedno svoj nauk upošteval in zato mu priporočamo, da si prebere svoje govore na občnih zborih Narodne banke. Upamo, da bo potem tudi sebe poučil, da ne sega z gospodarskega polja na politično! Če so trgovci zahtevali svobodo govora — a zahtevali so jo predvsem za gospodarska vprašanja, kar seveda »Narodno blagostanje« elegantno zamolči, potem niso storili nič drugega, kar je že sedanji predsednik vlade dr. Stojadinovič kot finančni minister označil kot pravilno in v tem smislu tudi omogočil gospodarskim krogom večjo svobodo govora. »Narodno blagostanje« se zato s svojo zahtevo ne bo na gori prav nič priporočilo, če je seveda imelo to namero! »Nar. blagostanju« pa povemo še to, da tudi vse njegovo klicanje policije proti trgovstvu ne bo nič zaleglo, Še manj pa preplašilo trgovce, ki bodo slej ko prej zahtevali enakopravnost pred zakonom za vse državljane in ki tudi ne bodo utihnili s svojo zahtevo, da se vodi državna politika tudi z ozirom na potrebe in zahteve gospodarstva. Če to zahtevajo trgovci, je to njihova sveta pravica, ki je trgovcem še nihče ni odrekel, ker je nihče tudi odrekati ne more, ker je to pravica vsakega državljana, pa naj pripada temu ali drugemu stanu. To je pravica, ki je zajamčena v ustavi in ki bo vedno tudi v vsaki ustavi. Zato pa naj »Narodno blagostanje« tudi ne misli, da bi njegov krik po policiji mogel odvrniti trgovstvo od prave poti. Trgovstvo bo ostalo sebi in potrebam gospodarstva zvesto in če bo moralo zaradi tega stopiti v še bolj energičen boj z »Narodnim blagostanjem«, bo to storilo tudi zato, da se že enkrat napravi konec takšnim reakcionarnim stališčem, kakor si ga upa zagovarjati »Narodno blagostanje«. O drugih fantazijah in trditvah »Narodnega blagostanja« pa prihodnjič. Slovesna otvoritev ietenskega veleseima Velik uspeh razstave Od 1.—13. septembra LJUBLJANSKI VELESEJEM 50°/o popust na Železnici, parobrodih in avijonih Na odhodni železnifiki postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 2*— Vsedržavna razstava „ZA NAS LES" Živalski trg. Divjad v parku Velika vrtnarska razstava Industrija, obrt, trgovina — Domače preproge. — Perutnina, kunci, golobi. Ribe itd. Tekmovanje harmonikarjev 13. septembra. Krasno zabavišče. — Velikomestni varičtč popoldne In rvečer. — Vabimo vas Na tradicionalni svečani način je bil danes ob 10. dopoldne otvorjen ob navzočnosti zastopnikov vsega našega gospodarskega in kulturnega življenja ter zastopnikov poslaništev, konzulatov in uradov ljubljanski jesenski velesejem. Redno vsak jesenski velesejem je bil zaradi svojih posebnih razstav tudi kulturni dogodek za našo javnost, letošnji pa je poleg tega tudi izredno pomemben, ker je posvečen propagandi za naš les in za dvig našega lesnega gospodarstva, ki je naravnost v obupno težavnem položaju. Ta visoki cilj le- vo' tošnjega velesejma je bil tudi vzrok, da je letos zanimanje za velesejem še posebno živo in da se je zbralo k svečani otvoritvi tako veliko ljudi, kakor le malokdaj prej. Odveč je posebej poudariti, da so bile naše gospodarske organizacije zlasti častno zastopane, saj so se te zlasti živo borile za pomoč našemu lesnemu gospodarstvu. Točno ob desetih je stopil pred mikrofon zaslužni predsednik ljubljanskega velesejma g. Fran Bonač ter pozdravil vse goste z naslednjimi besedami; Predsednik veleseim Z našimi jesenskimi prireditvami smo si nadeli nalogo, da nazorno prikažemo našo ustvarjajočo silo in naš napredek na raznih področjih našega gospodarstva in naše kulture in da se našemu občinstvu in zlasti mladini nudi vpogled v raznovrstno poučno gradivo, kar je tem važnejše, ker nimamo tehnoloških muzejev, kakor jih imajo druge države. Spričo izrazito kulturno-propagandnega značaja teh naših jesenskih razstav je delo prirediteljev dokaj težavno. Saj morajo nuditi vedno kaj novega in aktualnega, da ohranijo zanimanje pri dosedanjih naših zvestih poset-nikih ter privabijo nove množice obiskovalcev. Jasno je, da more razstava samo pri obilnem obisku v polni meri izpolniti svojo propagandno nalogo. Spričo dosedanjih pestrih progra lja, gospoda polkovnika Miha j la Bakiča. Pozdravljam g. bana dravske banovine dr. Marka Natlačena, ki zastopa ministra trgovine g. Vrbaniča in min. za šume in rude g. Gjuro Jankoviča. Pozdravljam prevzvišenega g. knezoškofa dr. Gregorija Rožmana in lavantinskega škofa dr. Tomažiča. Pozdravljam podžupana naše bele Ljubljane dr. Vladimirja Ravniharja, župana mariborskega dr. Alojzija Juvana, župana celjskega Alojzija Mihelčiča. Zlasti pa pozdravljam župana mesta Gradec, g. Schmidta. Pozdravljam vse gospode zastopnike resornih ministrstev. Pozdravljam navzoče člane uglednega diplomatskega in konzularnega zbora. Prav prisrčno pozdravljam od- mov naših jesenskih razstav, ki! poslance Zagrebškega Zbora in so občinstvu nadvse ugajale ter dosegle pričakovani moralni uspeh, so morali prireditelji letošnje razstave vložiti tem več truda, da nudijo zopet kaj zanimivega in samoniklega. Nadejam se, da bo našel njihov trud v vsej naši javnosti svoje zasluženo priznanje. častita gospoda! Kot domačinu mi je čast spoštljivo pozdraviti odposlanca Nj. Vel. kra- Mariborskega tedna ter posebej še zastopnika velesejma v Bariju S. Moora. Pozdravljam gg. senatorje in narodne poslance, zastopnike častite duhovščine in naše hrabre vojske, državnih in samoupravnih oblasti, ljubljanske univerze, industrijskih, trgovskih, obrtnih, šumarskih in kmetijskih korporacij, kulturnih in nacionalnih ustanov in društev ter zastopnike našega vrlega novinarstva. Bodite prisrčno pozdravljeni tudi vsi ostali mili nam gostje in Vas prosim, da nam ohranite tudi v naprej Vašo naklonjenost. Spoštovana gospoda! Glavna programna točka letošnjega jesenskega velesejma je naše lesno gospodarstvo. Prikladnejšega in aktualnejšega programa si naši prireditelji ne bi mogli izbrati. Zbog težke krize, ki je zajela našo lesno trgovino in industrijo, je prišlo okrog 140.000 malih gozdnih posestnikov v Sloveniji ob svoj glavni zaslužek. Izvoz našega lesa je koncem pretečenega leta zbog sankcij skoraj popolnoma prenehal. S tem je bila naša najvažnejša gospodarska panoga katastrofalno prizadeta. Obenem pa nazaduje tudi domača poraba našega lesa, in to v korist raznega nadomestnega materiala. V tej težki situaciji moramo pogumno in vztrajno delati na to, da priborimo našemu lesu zopet njegova naravna tržišča. Obenem pa moramo iskati nova pota za čim obilnejšo porabo našega le- sa doma, in baš to poslednje je glavni smoter letošnje prireditve. Organizacijo te razstave so izvedli izkušeni strokovnjaki z neumornim ing. Rustio na čelu. Vsem, ki so tako požrtvovalno sodelovali pri organizaciji te pomembne razstave, gre naša iskrena hvala! Naj mi gospodje sodelavci ne štejejo v zlo, da se vsakemu imenoma ne zahvalim. Dovoljeno pa mi naj bo, da se na tem mestu posebej spomnim g. inšpektorja ministrstva za šume in rudnike ing. Kraljeviča, ki je v odlični meri pripomogel k uspehu današnje razstave. Naj bt ta skrbno pripravljena razstava obrodila bogate sadove v dobrobit vsega naroda. Zasluženo pozornost bo gotovo vzbudila tudi obsežna vrtnarska razstava, katero so priredili vrtnarji-amaterji pod vodstvom g. ravnatelja Lapa. Saj je ljubezen do cvetja globoko ukoreninjena v srcu našega naroda. Naši senčni gozdovi in naša sončna polja so polna življenja. Nekaj tega življenja je prenesenega na ta razstavni prostor. Od orjaškega kočevskega medveda do brhke srnice, od planinskega orla, kralja naših višin, pa do nežne siničice, vse to vam pokaže domači živalski park, ki je priključen lesni in gozdarski razstavi. Kakor običajno, je tudi letos zastopana mala obrt in reja malih domačih živali, s čimer pa še nisem izčrpal pestrega sporeda letošnje jesenske prireditve. Prijetna dolžnost mi je, da izrečem svojo iskreno zahvalo za podpore, pomoč in naklonjeno (Nadaljevanje na ‘2. strani) Nevzdržno trgovina Zbornica za TOI je objavila številke o gibanju obratov v II. letošnjem četrtletju. Kakor vse prejšnje statistike, tako potrjuje tudi najnovejša, da propadata trgovina in obrt v Sloveniji neprestano. Za danes objavljamo le na kratko glavne podatke, obširneje pa bomo objavili statistiko Zbornice v sobotni številki. Gibanje obratov v II. letošnjem četrtletju je bilo naslednje; Trgovskih in pomožnih trgovinskih ohratov je bilo prijavljenih 183, odjavljenih pa 283, torej manj za 100. Sto trgovin je znova v treh mesecih prenehalo. Obrtnih podjetij je bilo prijav- ljenih 232, odjavljenih pa 365, torej manj 133. Gostinskih obrtov je bilo prijavljenih 58, odjavljenih pa 69, torej manj 11. Industrijski obrati so bili prijavljeni 3, odjavljenih pa 5, torej manj 2. Skupno je torej padlo število vseh podjetij v mali Sloveniji samo v 3 mesecih za 246 podjetij. In še se najdejo ljudje in časopisi, kakor n. pr. »Narodno blagostanje«, ki klepetajo, da gre Sloveniji dobro, čeprav statistika dokazuje, da propadajo podjetja v Sloveniji že od leta 1932. dalje neprestano. sodelovanje vsem oblastem in korporacijam, zlasti ministrstvu za šume in rudnike, ministrstvu za trgovino in industrijo, kralj, banski upravi in Narodni banki. Tudi predstoječi velesejemski prireditvi je pokrovitelj naš ljubljeni mladi vladar, Nj. Veli-čanstvo kralj Peter II. Pozivam Vas, -dragi gostje, da zakličemo v domoljubnem zanosu našemu ljubljenemu kralju trikratni »živijo!«. (Glasni živio-klici, godba pa je zaigrala narodno himno.) Gospoda predsednika odbora za prireditev vsedržavne lesne razstave, dvornega svetnika ing. Rustio prosim, da povzame besedo. Dvomi svetnik ing■ Rustia Pred šestimi leti sta ljubljanska posamezni deli stavb, da se omo-podružnica Jugoslovanskega šu- goči najhitrejša postavitev hiš. marskega udružemja in Slovensko Mesti Stutgart in Desau sta lovsko društvo priredila v vele- zgradili za revnejše sloje 500 sta-sejemskih prostorih gozdarsko, oz. j novanjskih lesenih hiš proti molovsko razstavo, ki je našla splo- sečnim odplačilom 18—20 RM. šno priznanje. Češkoslovaška razstavlja — v Takrat smo prikazali celotno vzpodbudo v Pragi in Bratislavi gozdno gospodarstvo v najširšem nove tipe lesenih hiš. obsegu. Za letošnjo prireditev pa smo izbrali le del svoječasnega obširnega programa, to je porabo lesa in drv v najširšem pomenu. Kaj je dalo pobudo za to prireditev? Svetovna kriza, ki je že od leta 1930. sem zabela vse gospodarske panoge, je lesnj trgovini, industriji in obrtu dala najhujši udarec. Vzroki lesne krize Posebno je bila prizadeta Slovenija, kjer se z izkoriščanjem gozdnega drevja v industrijske in obrtne svrhe peča nad polovico prebivalstva. Italija, naš glavni odijemalec lesa, ki je v aprilu 1934 nerazmerno zvišala carine na «v«w našega lesa, je v maju 1935 z uvedenimi predpisi in kontin-gentiranjem uvoza otežkočila na- Gornja Avstrija in avstrijska Koroška imata v stavbnem redu določbe v prid porabe lesa pri gradbi hiš. V Ameriški uniji stanuje 3/» prebivalstva v lesenih hišah. vo prejo, s čimer prihranijo v tej državi V« uvoza bambaževine in s tem 2 Vk milijarde din. Nastanek sedanje razstave ‘ Vedno večja stiska v lesni industriji, obrtu in trgovini pri nas je morala rod|itispoznanje, da je nujno potrebna samopomoč na tem polju, če hočemo vsaj deloma omiliti krizo in rešiti propada lesnega producenta in trgovca, posebno malega in srednjega, ki neorganiziran in nepoučen o zahtevah svetovnega lesnega tržišča ni mogel odbiti po krizi povzročenega udarca. V tej zamisli se je preteklo leto iz vrst zainteresiranih gozdnih posestnikov, lesnih industrijalcev in obrtnikov ter gozdarskih strokovnjakov sestavil poseben odbor, ki si je nadal nalogo prirediti na letošnjem jesenskem velesejmu vsedržavno propagandno razstavo za čim večjo porabo lesa in drv doma v prid narodnemu gospodar stvu. Kot viden uspeh odborovega de- V naši banovini je pozdraviti v la in sodelovanja lesnih industrij Mariboru započeto akcijo, da se ustvari v Magdalenskem predmestju kar cela kolonija lesenih hišic. Tlakovanje cest z lesenimi kockami se pospešuje v Avstriji — termalno kopališče Beljak ima že tako kilometrsko cesto; v Nemčiji je za kolesarje na ta način utrjena vozna cesta; Češkoslovaška je v zadnjem času porabila v te svrhe 60.000 m3 drv. Vse države, ki so primorane uvažati za pogon motorjev drag bencin, skušajo najti nadomestilo v drvah in oglju. Prirejajo poseb- šim trgovcem izvoz lesa inpovzro- ne razstave, izdarjajo poučne brošure in nudijo podpore za nabavo generatorjev z lesnim plinom. ) čila skoro popoln zastoj v lesni produkciji in trgovini. Kot višek nezgod za lesno trgovino so sledile v novembru preteklega leta sankcije in protisank-tnjc, katerih posledica je bil katastrofalen padec tonaže in vrednosti našega izvoza. Vpliv splošne gospodarske krize, zvišanja carin In uvedenih sankcij se kaže v zunanji trgovini v številkah centralne carinarnice. Proti rekordnemu dohodku za proizvode šumarstva leta 1929. z 2190 miliij. din, stoji nasproti minimum 1. 1932 z 570 milij. din in le okroglo 40%-ni izkupiček v naslednjih 3 letih. Izvoz lesa v Italijo, ki nam je dal še v oktobru preteklega leta 63'3 milij. din v novembru 53'8, je padel v decembru na 3-9 milij. in v januarju 1936 na 4‘1 milij. din. Kako si pomagajo drugod Koj potem, ko so se začele kazati zle posledice svetovne gospodarske krize na lesnem trgu, so začele prizadete države z obsežno propagando za čim večjo porabo lesa na domačem trgu. Posebno je v tem pogledu prednjačila sesed nja Avstrija, dasiravno ni bila glede izvoza v Italijo v taki meri prizadeta kakor naša država. Prirejala je vsako leto ob priliki velesejmov na Dunaju, v Gradcu in drugih večjih mestih vzorne razstave lesa v propagandne svrhe, organizirala potuijočo Tazstavo lesnih izdelkov, ki je obiskala vsa, glavna mesta in s poučnim filmom opozarjala na pravilno ,produkcijo in različno uporabljanje lesa in drv. So štiri torišča, ki nudijo priliko izkoristiti — na podlagi novejših izkušenj tehnike in kemije — les v najizdatnejši in dobičkanosni meri; torišča, na katerih se v inozemstvu že dalij časa sem uspešno udejstvujejo praktiki In znanstveniki, med tem ko Je pri nas to polje še po večini neobdelano, oziroma se opažajo komaj prvi zadevni začetki. — Je tu predvsem stavbarstvo, zgradbe lesenih hiš, tlakovanje cest z lesenimi kockami, poraba drv in oglja kot pogonsko sredstvo in kemična industrija in tehnologija. V Nemčiji n. pr., ki (je na uvoz lesa navezana, se na vse mogoče načine pospešuje gradba lesenih hiš. Kar tovarniško se izdelujejo cev in obrtnikov ter raznih ustanov, šol in topčiderskega muzeja je razstavljeno v paviljonih »I«, »M«, »N«, »E« vsevrstno na raci-jonalno uporabo lesa in drv se nanašajoče gradivo. Nato je podal inž. Rustia kratek pregled o razstavi ter nato nadaljeval: Navedel sem le poglavitnejše točke naše razstave. Pri obhodu boste, velecenjena gospoda, imeli priliko videti in morda, vsaj v gotovih delih, študirati in oceniti mnogo drugega zanimivega materiala. Pripravljalnemu odboru bo v zadoščenje in v plačilo za delo in trud, ki ga je imel, ako bo prireditev rodila zaželjeni smoter, da vzbudi pri obiskovalcih živo zanimanje za namen razstave, da nudi pouk in pobudo za čim obsežnejšo in racionalnejšo porabo lesa in drv doma in da opozori odločujoče faktorje na veliko važnost gozdnega gospodarstva in lesne industrije in obrta ter na upravičeno in nujno potrebo vsestranske podpore te gospodarske panoge. Že ponovno zaprošeno znižanje železniških tarif za prevoz lesa — drv in oglja tudi v državi sami, pospešitev organizacije lesnih producentov in trgovcev, enakopravna priključitev zbornice za gozdarstvo oni, ki se pravkar ustanavlja za kmetijstvo, opustitev oz. znižanje trošarin in pristojbin pri podjetjih, ki zasledujejo cilje današnje prireditve, ustanovitev posebnega propagandnega odseka za pospeševanje večjega konsuma lesnih proizvodov v državi pri ministrstvu za gozde in rudnike, bi mogle prinesti vsaj delno rešitev hude krize na lesnem tržišču v prid producentu, delavcu, industrijcu in obrtniku, nič manj pa v prid celotnemu narodnemu gospodarstvu in državi. Porabljam priliko, velecenjena gospoda, da se v imenu pripravljalnega odbora iskreno zahvalim ministru za šume in rude, ministru za trgovino in industrijo, kraljevski banski upravi Dravske banovine, Narodni banki in upravi velesejma za denarne podpore, kakor tudi vsem sodelavcem in razstavljalcem, ki so pomagali ustvariti to prireditev. (Živio klici.) — Nato je povzel besedo ban dr. Natlačen; Politične vesti V Franciji dovoljuje vojna upra va podpore do 10.000 fr. za vozila, ki porabljajo lesni plin in ima že sedaj nad 2000 težkih vozil s pogonom na lesni plin, kar bi prišlo v vojnem času za osamosvojitev države v poštev. Italija je izdala poseben zakon, s katerim odreja porabo lesnega plina za pogon motorjev vseh javnih prevoznih sredstev, tako da bo prihranila 50% deviz za bencin in je dovolila za taka; vozila 5 letno oprostitev cirkulamega davka. Tudi Švedska popušča 50% na davkih za težka vozila. V Avstriji je dunajska poštna uprava na svojih motornih vozilih uvedla uporabo lesnega plina; priredila je veliko alpsko tekmo takih vozil z najboljšim uspehom. V Nemčiji vozi že nad 700 težkih motornih vozil, ki imajo ude Ban dr. N Slišali smo obširno in izčrpno poročilo, ki ga je ravnokar podal predsednik razstavnega odbora vsedržavne lesne razstave gospod inž. Rustia o stanju gozdarstva, lesne trgovine in lesne industrije v naši državi in o težkih prilikah, s katerimi se mora že nekaj let sem boriti lastnik gozda, lesni trgovec, lesni industrij ec in vsi oni, katerih preživljanje je zavisno od gozdnega gospodarstva, odnosno od lesne trgovine in industrije. Naznačil je tudi pota in sredstva, kako naj bi se temu težkemu stanju odpomoglo. Temu poročilu je prav za prav težko podati še kaj bistveno važnega. Poudarim naj le še tole: Važnost gozdnega gospodarstva za našo državo dokazuje lane generatorje z lesnim plinom, najjasnejše samo dejstvo, da ob-Nekatera teh vozil so prevozila' segajo gozdovi skoro >/s vsega brezhibno nad 100.000 km. Znana površja kraljevine Jugoslavije, je vožnja kongresistov na Ion- a važnost gozdnega gospodar-donsko lesno konferenco v aprilu stva za Slovenijo nam izpričuje iz Berlina v London, (1000 km, v j okolnost, da služi 46»/o površine 22 urah), s takim vozilom z minimalnimi stroški. Priznati pa je, da so tudi v naši banovini nekatera avtobusna in gradbena podjetja uvedla za svoja vozila in tudi za stabilne motorje uporabo lesnega plina, z dobrim uspehom. Velike koristi bi moglo imeti kmetijstvo, posebno v od prometa oddaljenih na gozdih bogatih naseljih, — če bi se uporaba tega sredstva posplošila. Kemična industrija in tehnologija lesa je pri nas razmeroma malo razvita. Pokažemo lahko le papirno industrijo, na fabrikacijo razste-liv, na suho destilacijo, oglarenje in smolarenije z neposrednimi in posrednimi produkti, med tem ko je ta nad vse važna panoga v sosednjih državah v polnem razmahu. Posebno Nemčija tu prednjači. Tam fabricirani lesni sladkor, prej le krma za živino, služi danes tudi že za hrano človeku; .lesne Vlakne uporabljajo v velikem obsegu za umetno svilo, za vistra-Kuprema-Dravinela-vlakne, ki pomešane z bombaževino dajejo dobro v oblačilni industriji porablji- naše banovine baš gozdni kulturi. Kako odločilnega značaja je gozdno gospodarstvo za nas Sloveniji, pa nam dokazujejo dalekosežne motnje, ki so nastopile v našem splošnem gospodarstvu in v našem socialnem življenju tekom zadnjega leta kot posledica sankcij. Kraljevska vlada, ki podpira veseljem vsako zdravo inici-jativo za zboljšanje gospodarskega in socialnega življenja in ki se tudi sama trudi, da bi se trajanje sedanje krize čimbolj olajšalo in skrajšalo, spremlja vsemi simpatijami delo razstavnega odbora vsedržavne lesne razstave. Pooblaščen od častnega predsednika' razstavnega odbora gospoda ministra za šume in rude D jura Jankoviča, od ministra notranjih del dr. Ko rošca in gospoda ministra trgo vine in industrije dr. Milana Vrbaniča, pa tudi v svojem imenu izrekam razstavnemu odboru za njegovo požrtvovalno delo popolno priznanje in zahvalo ter mu k -odlični izvedbi razstave od srca čestitam. Kot ban dravske banovine moram še posebej dati izraza svojemu veselju in zadovoljstvu nad tem, da se ta vsedržavna lesna razstava vrši ravno v Ljubljani, na sedežu banovine, ki ji imam čast načelovati. Z željo, naj bi napori, ki jih je imel razstavni odbor s to prireditvijo, in požrtvovalnostjo, katero je razstavni odbor to prireditev pripravil, obrodili obilnih dragocenih sadov in doprinesli čim več k zboljšanju našega gospodarstva in socialnega življenja, proglašam, da je jesenska razstavna prireditev ljubljanskega velesejma, nazvana »Za naš les«, otvorjena! Gostje so si nato ogledali lesno razstavo in vse druge razstave in reči moramo, da so bili naravnost presenečeni od obilice lepega in poučnega materiala ter vzorne urejenosti razstave. Uspeh lesne razstave je bil takoj prodoren. Nato so si ogledali še vse druge razstave in iskreno čestitali po vsakem ogledu tako velesejmski upravi ko prirediteljem razstav. Takoj zatem se je začel splošni obisk velesejma in prostori velesejma so se vedno bolj polnili z zadovoljnimi in vzhičenimi obiskovalci. Avtomobilistom v vednost! Sekcija trgovcev z bencinom v Ljubljani je sklenila, da bodo bencinske črpalke v Ljubljani s 1. septembrom odprte od 6. zjutraj do 8. zvečer (L j. zimski čas). Za postrežbo po tej uri je določena taksa din 10-— neglede na količino bencina. Gg. avtomobiliste prosi mo, da vzamejo to na znanje! Abiturientski tečaj Zbornice za TOI na državni trgovski akademiji v Ljubljani 'Vpisovanje v abiturientski tečaj bo od 1. do 30. septembra v pisarni ravnatelja trgovske akademije na Bleiweisbvi cesti. Pravico za vpis imajo absolventi (-inje) srednjih ali strokovnih sol z višjim tečajnim izpitom. Predavanja se pričnb 1. oktobra db 8. uri zjutraj. Kriza romunske vlade je končana in je Tatarescu zopet sestavil novo vlado. V novi vladi so vsi ministri prejšnje Tatarescove vlade razen Titulesca, mesto katerega je imenovan za zunanjega ministra Victor Antonescu. Po sestavi nove vlade je izjavil Tatarescu, da bo vlada nadaljevala dosedanjo zunanjo politiko Titulesca, ki je bila, kakor mora priznati, uspešna. Ta politika je popolnoma v skladu s potrebami in zahtevami romunskega naroda in je zato tudi politika vsega romunskega naroda. Glavni cilj te politike je, da se zagotovi čim plodnejše sodelovanje z državami Male antante in Balkanske zveze, s Poljsko, Veliko Britanijo, zlasti pa s Francijo, s katero je Romunija neločljivo zvezana. Ohraniti pa hoče prijateljske odnošaje tudi z Rusijo in drugimi državami, da se utrdi Zveza narodov ter doseže nedeljiva kolektivna varnost. Titulescu pa je izjavil, da je zvedel, da je nova vlada sestavljena brez njega šele potem, ko je bila nova vlada že sestavljena. Mogli bi ga preje obvestiti o izpremembi vlade. Pridržuje si svoje mnenje in tudi vso svojo bodočo politično akcijo. Neugodno se je izjavil o novi romunski vladi tudi voditelj kmečke stranke Mihalake. Po njegovem mnenju ima rekostrukcija romunske vlade samo ta namen, da se molče preide anarhija, ki je nastala v romunskem javnem življenju zaradi popustljivosti Tatarescove vlade proti raznim teroristom. Nova vlada je čisto liberalna, posledica tega pa bo, da bo liberalna stranka čisto izginila, vlada pa obvisela v zraku. Na velikih italijanskih manevrih v južni Italiji so prvič preizkusili nove italijanske orjaške tanke, ki morejo podreti vsak zid in vsako drevo in ki se bodo uporabljali v to, da bodo delali gaz za druge manjše tanke. Nekateri oddelki italijanske vojske bodo pri manevrih nastopili tudi v novi opremi, ki se bo pri tej priliki prvič preizkusila. Ob zaključku velikih italijanskih manevrov je imel Mussolini velik govor, v katerem je dejal, da je Italija baš zaradi afriške vojne danes vojaško tako pripravljena, ko še nikoli. Na en sam ukaz more Italija danes v trenutku mobilizirati 8 milijonov vojakov! Vest nekaterih listov, da se bo Mussolini sestal s Hitlerjem, se z italijanske strani uradno demantira. Vrhovni poveljnih poljske vojske Rydz-Smigly je odpotoval iz Varšave v Pariz skozi Češkoslovaško. Ker je pot skozi Berlin mnogo krajša, je že z izbero poti povedano, da se je poljska zunanja politika zopet orientirala v francoskem smislu. Poljski listi pa pri tem poudarjajo, da bo Poljska vodila predvsem poljsko politiko. Etiopski cesar Haile Selasije se bo vrnil, kakor poročajo angleški listi, v zapadno Etiopijo, ki je od Italijanov še nezasedena ter tu nadaljeval vojno proti Italijanom. Oddelek 1200 »banditov«, kakor poročajo italijanski listi, je napadel Adis Abebo, Eritreje! pa so napad odbili ter je bilo pri tem nad 200 banditov ubitih. Od Eritrejcev je padlo samo 15 mož, okoli 30 pa jih je bilo ranjenih. Ker je večina držav sprejela francoski predlog o nevmešavanju v španske zadeve, ni več nevarnosti, da bi mogli španski dogodki povzročiti v Evropi nevarnih zapletljajev. Ofenziva upornikov na Irun se še ni posrečila ini pred ognjem strojnic delavcev so se morali umakniti na izhodne položaje. Vendar pa se vladne čete v Irunu ne bodo mogle dolgo držati, ker jim je začelo primanjkovati mu-nicije in ker bodo začeli uporniki z generalnim obstreljevanjem mesta iz zraka, od morske in kopne strani. Vse civilno prebivalstvo je zato pribežalo v Francijo. Utrujenost se opaža tako na vladni ko na uporniški strani, ne pa tudi pripravljenost za pomir-jenje. Krvava vojna bo trajala zato še naprej in žrtve bodo padale še nadalje. Samo v Madridu je doslej bilo ubitih in umorjenih 12.000 ljudi. Kljub proglasitvi premirja v Palestini, je vendarle prišlo do novih bojev. V teh bojih je bilo ubitih 12 Arabcev in 2 Angleža. V argentinski vojski je bila odkrita komunistična zarota, v katero so bili zapleteni tudi nekateri oficirji, kar je zlasti razburilo vso argentinsko javnost. Ko so bili med Varno in Burga-som manevri bolgarske vojske se je nad manevrsko pokrajino naenkrat pojavilo 30 turških letal. Štev. 98. TRGOVSKI LIST, 1. septembra 1936. ^ ~ - '■ ' Strah mm Denarstvo Francoski finančni minister proti devalvaciji franka Francoski finančni minister Au-riol je imel ob priliki nastopa novo izvoljenega upravnega sveta Francoske banke večji govor, v katerem je med drugim dejal: Veliki bankirji in zastopniki privilegiranega kapitalizma so se morali umakniti izvoljenim in kvalificiranim zastopnikom kmetijstva, male in velike trgovine, industrije, varčevalcev, organiziranih delavcev in potrošnikov, zastopnikom velikih korporacij in javnih kreditnih ustanov. Ta izprememba bo koristna za gospodarsko življenje Francije, toda tudi vsi drugi Francozi morajo izpolnjevati svoje dolžnosti, to je v redu plačevati davke ter ne skrivati svojega denarja doma, temveč ga nalagati v denarne zavode! Vlada je povedala o finančnem stanju države vso resnico, ker ji ni treba nič prikrivati. Zato se tudi ni treba nikomur bati za svoj denar. Obžalujem, da nekateri veliki listi v Londonu in Bruslju vodijo kampanjo proti nam. Ta kampanja je povzročila nazadovanje naše valute. Čudim ee nad to kampanjo, tem bolj, ker je združena z nasvetom, da bi se moral frank devalvirati. Ne moreni verjeti v prijateljstvo onih, ki so za devalvacijo franka in ki agitirajo za to devalvacijo z izvozom zlata iz Francije ter z borznimi manevri proti franku. Še bolj čudno pa je, da se vodi ta kampanja baš v času, ko se mi trudimo, da bi se zlato zopet vrnilo v Francijo. Odlog plačil je dovoljen: Hranilnici in posojilnici v Novi cerkvi za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 14. novembrom 1935. Obrestna mera za stare vloge po 2 odstotka. Hranilnici in posojilnici na Vrhniki za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 15. februarjem 1935. — Obrestna mera za stare vloge po 2 odstotka. Važno za posetnike jesenskega Ljubljanskega velesejma Če si pri postajni blagajni kupite celo vozno karto in si za ceno Din 2-— nabavite še rumeno železniško izkaznico, ki jo nato pustite na velesejmu potrditi, se z isto karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi za potovanja v Ljubljano od 27. avgusta do 13. septembra vključno, a za povratek od 1. do 18. septembra 1936 vključno. V Ljubljani se boste lahko vozili z električno železnico, ker boste na podlagi velesejemske legitimacije imeli znižano voznino. Z velese-jemsko legitimacijo velja 50% popust tudi na progah Aeroputa, dokler traja velesejem, a prevoz ročne prtljage do 15 kg je v letalih brezplačen. Na parobrodih Jadranske plovitbe ee vozite z vele-sejemsko legitimacijo in karto nižjega razreda v višjem razredu v Ljubljano od 20. avgusta do 10. septembra, vrnete se pa lahko od 3. do 20. septembra 1936, pri Du-brovački parobrodni plovitbi pa velja enak popust za prihod v Ljubljano od 20. avgusta do 13. septembra, za vrnitev pa od 1. do 20. septembra. v barva, plasira In Ze v 24 arah itd. Skrobi In ivetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. snši, mongu in tika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Seienbargova ai. t Telefon ii »-71 K Trgovec izpolni dolžnost, fe na- roli prvič in po- maga plasirati terpentinovo milo Pelifean za namakanje perila pa ‘Retd.csl Obvezno frankiranje voznine pri pošiljkah sadja v Nemčijo Nemška železniška uprava je zahtevala, da plačajo pošiljalci sadja v Nemčijo voznino naprej na težave, posebno, ker naj jo plača nemški prejemnik. Radi tega je prosila nemško žel. upravo, da odstopi od svoje zahteve. Nas prav zanima, kako se bo ta zadeva, ki je za nas velike važnosti, uredila. Kakšna drva rabimo za različne peči, da štedimo z njimi in je v sobah toplo, bomo spoznali na velese-jemski razstavi »Za naš les« od 1. do 13. septembra, kjer bodo razstavljene razne vrste peči in štedilnikov za drva in tudi za lesne odpadke, kakor za žaganje in drugo. vsaj do nemške meje. Pri tem se je sklicevala na čl. 17 mednarodne konvencije o prevozu blaga. — Naša generalna direkcija železnic je na to opozorila, da so pošiljke v polnem teku in da bi pobiranje voznine naprej naletelo v praksi LJUBLJANA Uvajali pa bodo z izdatno reklamo Dolničar iRichter e CIKORIJA TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA L I S T A“ Devizno tržišče Tendenca čvrsta; promet Din 3,416.513*52. V zadnjem borznem tednu je bila devizna kupčija dokaj bolj živahna kakor v predzadnjem tednu, ki je zaključil s skupnim, skoroda minimalnim deviznim prometom din 1,360.531*48. Povečanje zaključkov izkazujejo vse važnejše devize, s katerimi se na tukajšnji borzi najbolj trguje, kar je razvidno iz spodnje razpredelnice (vse v tisočih din): Devize: Amsterdam Berlin Bruselj Curili Din. deviza Dunaj London New York Pariz Solun Madrid predzadnji minuli teden 70 238 111 115 ' 318 222 81 42 40 165 437 priv. klir. 4 553 424 avstr. .pr. ki. 547 avstr. pr. kL 639 priv. klir. 415 73 150 boni 10 priv. klir. Iz gornje tabele sledi, da se je zlasti dvignil devizni promet v avstrijskem privatnem kliringu, čigar skupni porast znaša v minulem tednu skoro pol milijona din. Pa tudi London in New York sta močno povečala svoj promet — skupno za nad osemsto tisoč din. Narodna banka tudi tokrat ni posredovala v angleških funtih, pač pa je dnevno dajala izmenoma po nekaj Curiha, Amsterdama ter Pariza. Skupni intervencijski zaključki znašajo din 160.000*—. Angleški funti so bili najbolj trgovani na petkovem borznem sestanku (dne 28. avgusta 1936), in sicer na bazi din 238*25 za približno pol milijona. Istega dne je bil perfektuiran tudi znaten zaključek v grških bonih na bazi din 31*50 za 100 grških drahem. V ostalem pa so bile notice privatnih kliringov naslednje: angleški funt: 24. VIII. din 238*— den. — 238*50 bi. 25. VIII. din 238 — den. — 238*50 bi. 26. VIII. din 238*— den. — 238'50 bi. 27. VIII. din 237*20 _ 238-80 28. VIII. din 238"— den. — 238*25 bi. 24. VIII. 25. VIII. 26. VIII. 27. VIII. 28. VIII. nem. marka din 13*37-13*57 13*34-13-54 13*25—13*45 13*17—13*37 13*25—13-45 avstr. šil. din 8*57—8*67 8*56—8-66 8*60—8*70 8*58—8-68 8*56—8*66 V razdobju zadnjega tedna dosežena tečajna razlika znaša pri de vizi Amsterdam 4- -1*06 poena, Berlin + 1*43 poena, Bruselj + 0*34 poena, London + 0*18 poena, Pariz + 0*01 poena, New York 'in Praga sta 28. avgusta beležila na bazi notic od ponedeljka 24. avgusta 1936, dočim je Curih bil trgovan na vseh -borznih sestankih po dosedanjih tečajih. S primo Narodne banke Devize Amsterdam Berlin Bruselj Curih London New York Pariz Praga 24. VIII. 28. VIII. 24. VIII. 28. VIII. 24. VIII. 28. VIII. 24. VIII. 28. VIII. 24. VIII. 28. VIII. 24. VIII. 28. VIII. 24. VIII. 28. VIII. 24. VIII. 28. VIII. Povpr.. din 2966*37 2967*43 1753*48 1754*91 736*69 737*03 1424*22 1424*22 219*27 219*45 4333*22 4333*22 287*68 287*69 180*47 180*47 Pon. din 2980*96 2982*03 1767-36 1768-78 741-75 742*10 1431*29 1431-29 221*32 221*50 4369-53 4369*53 289-12 289*13 181*58 181-58 Efektno tržišče Tendenca za državne papirje stalna. Situacija je ostaja povsem nespremenjena; prometa ni bilo. Privatni papirji nalik prejšnjim tednom vobče niso beležili. Na torkovem borznem sestanku (dne 25. avgusta 1936) je bilo ekseku-tivnim potom prodanih 600 temeljnih delnic Ljubljanske kreditne banke po tečaju din 60*— za kom. Notice državnih vrednot so bile: 1936 7% inv. pos. 24. VIII. 28. VIII. 8% Blair 24. VIII. 28. VIII. 7% Blair 24. VIII. 28. VIII. 7% Seligm. 24. VIII. 28. VIII. 4% agr.obv. 24. VIII. / 28. VIII. 6% begi. 24. VIII. 28. VIII. 1*5% voj. škod. 24. VIII. 28. VIII. din 83*- 85'— 82*50 83-— 83*- 84*-83*50 84*-73*25 73-50 73*50 74*50 86*— 87-— 86*50 87*— 46*- —*— 47*50 48-50 65*— 66*— 68*75 69*75 364-— 365*50 365-- 366*— Stabilizacijsko posojilo, dalmatinski agrari in kratkoročne obveznice za finansiranje javnih del niso beležile. Naš pravi domači izdelek! Žitno tržišče Tendenca nespremenjeno mirna. V zadnjem tednu je bilo zaključeno par vagonov koruze in pet vagonov nove pšenice. V moki ni bilo prometa. Cene so ostale nespremenjene pri prekmurski koruzi in činkvantinu, dalje pri ajdi in pri novi rži ter pri otrobih, medtem ko je koruza letine 1935 popustila za 6 din, oves za 5 din pri 100 kg. Nasprotno pa se je pšenična moka vseh vrst podražila za din 5'— pri 100 kg. Lesno tržišče Tendenca še vedno nespremenjeno mlačna. Cene so ostale popolnoma nespremenjene, zaključkov pa ni bilo. Situacija je bistveno ostala ista. Pogajanja in razgovori za izvoz v Italijo so v teku in naša vlada je dala odgovor na italijanske predloge. Kar se tiče izvoza lesa, so dosedanji predlogi za nas dokaj slabi, ker je kontingent, s katerim se more računati za tekoče četrtletje, tako malenkosten, da ga pri sedanjem stanju lahko par srednjih lesnih industrij docela izčrpa. Kakor omenjeno, so to šele predlogi z ene strani. Vendar pa je za nas že pomirljivo ■tl H H Je firt/iravt/ J/rtc {jeva#*' •xa/Jede*z- ce/mo? dzpe spoz-/n<2 o4/e4ce c£in.?0 *** 1FC~ f Jl/ornarsAc o£>/e£ ere ** 90 430 ' 2££ms4e su.As2/£ce ** 49060’— JfJoz-Zn e cepice /C "** SO'* oaf c/izn. S9 ^439*^ 2££msAep/ezšae ,f ** 46G360'~ gcu'Czn/£rar2o m.