Leto LXVL, St. 88 Ljubljana, torek 18. aprila 1933 £ena Din i.
fzbaja vsak čem popoldne, lzvzemsi nedelje tn praznike. — InseraU do SO petit UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg 51. b — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta,
k Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 8-—, već ji inserati petit ijttoijivi  k   nu _   _ telefon S t. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Stxossmayerjeva uftca 1, telefon St. «5,
vnta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. _      >Slovenski Narod« Ljdbuana, Knanjeva oiica št. 5 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvora 103-
y*lja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.851
D0LLFUSS V RIM -
- DOLLFUSS IZ RIMA
Rimska pogajanja so potekla v znaku senzacij, a brez stvarnih rezultatov — Vse skupaj je bil samo Mussolini j ev manever zastraševanja jk
Pariz, 1$. apdia. Listi se podrobno bavijo z razgovori, ki so se vršili v Rimu med italijanskimi, nemškimi in avstrijskimi državniki, h katerim so biii zadnje dni pritegnjeni tudi zastopniki Madžarske. V prvi vrsti soglasno ugotavljajo, da so se nemška prizadevanja zaenkrat izjaitovila. Socialistični »Po-pulaire« objavlja po rimskih informacijah naslednje podrobnosti:
Glede pakta štirih velesil in vprašanja revizije mirovnih pogodb ni bil niti za Mussolinija niti za Hitierja dosežen zadovoljiv rezultat. Dogovorjen je bil le nekak provizorij, ki obsega v velikih obrisih naslednje glavne točke:
Italija, Nemčija in Avstrija sklenejo, da se Hitler začasno odreče prevzemu oblasti v Avstriji odnosno na Dunaju in nameravani priključitvi Avstrije k Nemčiji v duhu na rod nosocZaJi stičnega programa, zato pa se na drugi strani tudi Mussolini odreče nameravani obnovi podunavske monarhije pod italijanskim protektoratom. Avstrija naj ostane samostojna, vendar pa to ne sme izključevati možnosti carinske unije med Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko.
V Avstriji naj prevzame oblast vlada, sestavljena iz krščanskih socialcev, riehnwehra in narjodnih socialistov, koje glavni čili naj bo ob soglasnem odobravanju Hitlerja in Mussolinija naj-
ostrejŠa borba proti marksizmu. Glede te točke je bil med Mussolini jem, Hitlerjem in dr. Dollfussom dosežen popoln sporazum. Mussolini je obema obljubil v tem pogledu vso podporo,
Hijuler je pristal na vse te predloge v nadi, da se bo še pozneje ponudila prilika za priključitev Avstrije k Nemčiji, dočim je lahko odšel dr. Dollfuss iz Rima z fluzijami, da je zaenkrat preprečil triurrrf Hitlerja in Musso^linija. Avstrijski kancelar pa se ne sme varati, nadaljuje list, da ga koncem koncev vendarle Čaika usoda generala Schleichenja. Mussolini in Avstrijci pozabljajo, da se na-rodnosocialisticjii val tudi v Avstriji nevzdržno širi in da bo najprvo zajel Heimwehr, ka#i Heimwehr v Avstriji že danes ne igra nobene druge vloge, kakor jo igra StaMietai v Hitlerjevi Nemčiji, kjer je le pripomogel do čim-prejšnej zmage Hitlerja. Isto se bo zgodilo rudi v Avstriji.
DollSuss o svojem posetu V Rimu
Dunaj, 18. aprila. Zvezni kancelar dr. Dollfuss se je včeraj popoldne z letalom vrnil iz Rima semkaj. Takoj po pristanku je imel po radiju daljši nagovor, v katerem je opisal svoje vtise s potovanja in podal nekatere izjave o svojem
bivanja v Rimu. Kancelar je naglasil, da je s svojim bivanjem v Rimu zelo zadovoljen in da mu bodo ti dnevi ostali v hvaležnem in najboljšem spominu. Obširno je dr. Dollfuss govoril o svojem posetu pri papežu in državnemu tajniku kardinalu Paccelliju, s katerim je imel razgovore glede konkordata. V ta namen bo minister dr. Schusehnigg še nocoj odpotoval v Rim, kjer se bodo pričela neposredna pogajanja za konkordat. Dr. Dollfuss je izjavil dalje, da je dobil v Rimu vtis, da prijateljska pogodba, ki je bila sklenjena 1. 1930 med Avstrijo in Italijo, ni samo formel-na, temveč da ima Italija za Avstrijo pravo razumevanje. Avstrija ima na jugu res prijatelja, na katerega lahko računa, če bo potrebovala olajšanja za svoje skrbi in podpore pri mednarodnih pogajanjih. Za Avstrijo pomenijo rimski razgovori zveznega kancelar j a pomirjen je in dragocen uspeh.
Prepoved uniformiranih kolporterj e v
Dunaj, 18. aprila. Policija je prepovedala nošnjo trakov in znakov, kakor tudi uniform vsem kolporterjem raznih političnih listov. Ukrep je naperjen proti narodnim socialistom, ki so imeli svoje kolporterje Tin i form i rane.
„Ta proces je sleparija!"
Ogorčen protest glavnega obtoženca v moskovskem procesu — Obtoženci zanikajo vsa prejšnja priznanja nagla šajoč, da so jim bila izsiljena
Evropa na razpotju
Mednarodna politika Evrope je v popolnem razsulu in išče nove orijentacije, pri čemer bo igrala Sovjetska
Rusija glavno vlogo
Pariz, 16. aprila. AA »Excelsior« pri-občuje obširen komentar o splošnem mednarodnem položaju in ugotavlja, da se bo sedanji razvoj mednarodne politike utegnil posplošiti v novo preureditev odnošajev med evropskimi vladami. Francija je pokazala napram pojavu Hitlerja v Nemčiji nepričakovan mir hi to zadaje mnogim državam veliko skrb. Nemški dogodki pa so drugod povzročili pravo zaprepaščenje, kar dokazuje n. pr. razprava v angleški spodnji zbornici. Zdaj ni več govora o tem, da bi vprašanje vojnih dolaov povezali z razorožitvijo. Vsi priznavajo, kako težko je za sosede Nemčije, da znižajo svoje oboroževanje brez primerne in zadostne mirovne organizacije. Hitlerjeva Nemčija je v manj kot treh mesecih izgubila vse pridobitve uspešne Streseman-Bru-ningove politike, Svoječasna zveza med
Nemčijo in Sovjetsko Rusijo ie zdaj samo fikcija, Moskva se približuje Poljski in Franciji. Ne da bi pretiravali: to zbliževanje je velikega pomena. Nemčija je zdaj popolnoma izolirana. Hitler bi zato rad okrepil svoje zveze z Mussolini jem. toda ta ji ns t veno potovanje Pap-na in Goeringa v Rim dokazuje, da računa nemška vlada veliko več s svojimi upi, kakor pa z resničnim prepričanjem v Rimu. Splošno prevladuje med politiki mnenje, da ima Mussolini svojo igro z Nemčijo trdno v svojm rokah in da se mora Hitler ravnati po dučeievih ukazih. Mussolini se dobro zaveda, kam stremi nemški fašizem v svojih končnih ciljih. Rim in Berlin skušata zato loviti po istih balkanskih in srednjeevropskih loviščih. Prvič po desetih letih kaze, da se bodo stališča velikih držav izpreme-nila.
Peking pred padcem
Japonci so prodrli tik pred kitajsko prestolnico, Id jo začeli Kitajci že izpraznjevati
London, 18. apriSa. Poročila z Daljnega vzhoda pričalo, da se pričenja v borbi med Kitajsko in Japonsko odločilna bitka. Japonci so prodrli že pred sam Peking in v par dneh bo morda tudi usoda tisočletne prestolnice sončnega carstva odločena. V Pekingu vlada največja zmeda. Vse, kar more, beži in spravlja svoje premoženje na varno. Umetnine in druge dragocenosti iz carske palače z vso naglico odvažajo, da bi jih rešili pred Japonci, ld jih pričakujejo v mestu vsak čas, Japonci so zasedli vse ozemlje pred Pekingom v izmeri 1.500 kvadratnih milj in so absolutni gospodarji položaja.
Anglija in Amerika s skrbjo zasledujeta na daljim razvoj dogodkov, kajti njuni interesi so prav tako v resni nevarnosti. Nič mani ljubosumno gleda na početje Japoncev Sovjetska Rusija, zlasti ker so začeli Japonca tudi proti Rn-som nastopati z vso brezobzrlnostjo. Zaradi števiMi mcideotov, ki so se pripetili zadnje dni, je zastopnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeva Ka-rahan včeraj izročil v Moskvi oster protest japonskemu poslaniku zahtevajoč, da Japonci nemudoma vrnejo vse zaplenjeno premoženje ruskih državlja-wm ter da adastt ossnadoma -\agpos£a«v»-
jo železniško zvezo na vzihox$rK>-kttajski železnici, ki veže čezsibirsko žedeznico z Rusijo. Sovjetska Rusija grozi z naj-odločsuejšimi represalijami, ako zahteve ne bodo izpolnjene v najkrajšem času. Vse kaže, da se zbirajo na Daljnem vzhodu temni oblaki. Odkar je Japonska izstopila iz Društva narodov, je postaja docela brezobzirna tudi napram Angliji in Ameriki, čeravno si prizadeva ohraniti njihovo prijateljstvo m' nevtralnost v kitajsko-japooskem konfliktu.
Peking, 18. ajprSa. AA. Brrtish KaUan minkig Admimstration v Tangsaaa je morala ustaviti obratovanje svojih premogovnikov med Teinsinom m Šinvan-taju zaradi vojaških operacij Japonske. Mnogi bogatti Kitajci se izseljujejo iz tamošnje pokrajine, ker se bode, da bo japonska vojska prodrla do Pekinga. Japonska ojačenja so postavljena na desnem bregu reke Luan.
Pogrešan italijanski letalec
Rancoon. 18. aprila. AA. Iz Kalkufce poročajo, na letališču v Rangoonu, da so blizu Crtagonga na Bengalskem našli ostanke letala. Smatrajo, da gre za letalo italijanskega letalca Robina, ki o njem po odlete iz Kal-kuie v petek ■« nobenih poročiL
Povratek ministrskega predsednika
Beograd, 18. aprila. Davi se je vrnil z velikonočnega odmora, ki ga je prebil v Sarajevu, ministrski predsednik g. dr. Milan SrŠkić. V teku današnjega dne se vrne v Beograd tudi večina ostalih ministrov.
Učiteljska napredovanja
Beograd, 18. aprila. S kraljevim ukazom so napredovali v višjo skupino učitelji odnosno učiteljice: Ivan Vitin v Stari Cerkvi, Ivan Vuk v Ljubljani, Marija Luknar v Ptuju, Karolina Han v Ljubljani, Anton Germek na Jezici, Ivan Robnik v Mariboru, Leopoldina Cesarek v Kočevju, Amalija Kobal v Kostanjevici. Josip Klemenčič v Pobrežjn, Josip Bizjak v Celju, Janko Osmec v Lipi, Stanislava Mankota v Ljubljani in mesčanskošolske učiteljice Marija Supica v Krškem, Marija Novak v Ljubljani, Marija Zupan v Celju m Marija Lapaj-ne na Viču.
Občinski zakon uveljavljen
Beograd, 18. aprila. Današnje »Službene Novine« objavljajo novi zakon o občinah, ki je bil nedavno sprejet v Narodni skupščini in senatu. Novi zakon stopi s tem v veljavo.
Iz finančne službe
Beograd, 18. aprila, Z odlokom finančnega ministra je postavljen za starešino finančne kontrole v Dravogradu Davorin Golob, finančni poverjenik v Ljubljani
Herriot na^ohT v Ameriko
Paria, 18. aprila. Bivši ministrski predsednik Herriot se je denes popoldne v Le Havreju vkrcal na narnik >IT* de Francke za Ameriko. V govoru, ki ga je imel pred odhodom na banketu svojih političnih prijateljev, je izjavil, da bo izpolnil s svojim potovanjem važen mirovni mandat. S tesnim sodelovanjem med Francijo, Anglijo in Ameriko se bodo dali rešiti vsi sedanji problemi. S trdno voljo, da se to delo pripravi, odhaja Herriot v Ameriko.
Milijardni primanjkljaj
Italije
Rim, 18. aprila, AA Primanjkljaj letošnjega finančnega leta cenijo na 3-5 milijarde fir. Državni proračun za 1. 1933/34 računa z novim primanjkljajem v znesku 3 milijard in 88 milijonov. Ta primanjkljaj je v rvezi z novimi izdatki in s padcem dohodkov. Del izdatkov bo šel za kritje primanjkljaja železnic, za povečane javne dolgove in za javna dela. Izdatkov bo nad 23 milijard, od tega odpade za službo dolgov 5 milijard in 53 mUijoov. Direktni davki bodo predpisani za 207 milijonov več, kakor ,v lanskem letu. Konsumne davščine pa bodo znižano za 618 milijonov.
London, TS. aprila. V procesu proti angleškim inženjerjem v Moskvi prisostvujoči angleški opazovalci in pravniki so poslali v London daljše poročilo, v katerem pravijo, da je bil na četrti večerni obravnavi zaslišan angleški inženjer Thorton rti da je trajalo zasliševanje cele štiri ure. Državni tožilec ga je zopet dolžil sistematičnega vohunstva, ki ga je vodil s pomočjo svojih podrejenih moči v Wickerso-vem podjetju. Thorton je pa odločno in energično zavračal krivdo, češ, da se je poleg splošnega zanimanja za razmere v Sovjetski Rusiji naravno zanimal tudi za vesti, nanašajoče se na plačilne možnosti sovjetske vlade že zato, ker je tvrdka Me tro Wickers dovolila sovjetski vladi visoke kredite. Državni tožilec je bil po tem odgovora zelo presenečen in je izjavil, da se priznanje popolnoma strinja z obtožbo.
Potem je bila zaslišana tajnica podjetja Metro Wickers v Moskvi Kutuzova in nekaj drugih Rusov, ki so izpovedali, da jih je Thorton najel za vohunstvo. Kutuzova je pred sodiščem izpovedala, da sta Monghouse in Thorton vpričo nje čisto odkrito govorila o svojih načrtih, kako bosta uničevala stroje. Thorton dopušča, da se je ravnatelj londonske centrale Metro Wickers Richards zanimal za vesti o Sovjetski Rusiji. Ko državni tožilec ni mogel spraviti iz Thortona priznanja, da je res vohunil, je pokazal na protokol, ki je v njem on sam z drugimi s podpisom v zaporih GPU potrdili, da je res vohunil. Thorton je pa preklical vsa priznanja, češ, da je podpisoval protokol v takem stanju, da bi bil podpisal tudi vse drugo. Protokol je podpisal pod moralnim pritiskom.
Sledilo je vprašanje denarja, ki ga je izplačeval Thorton svojim podrejenim. Kutuzova je potrdila vse, kar je izjavila v zaporih GPU. Eno izplačilo pa, ki ga je dopuščalo zagovorništvo, je pojasnil inženjer Monghouse kot osebno posojilo nekemu Dolgovu, ki je bilo potem odtrgano njegovi plači. Tu-di inž. Monghouse odklanja dozdevno priznanje, da je Slo za podkupnino.
V petek je bil zaslišan Dolgov, potem So bili pa zaslišani angleški inženjerji, ki vztrajajo na svoji izjavi, da je šlo za osebno posojilo v znesku 3000 rubljev. Državni tožilec je pripomnil, da je Dolgov potrdil vse, kar je Thorton tajil. Monghouse je sproti potrdil Thortonove izpovedi, češ, da Dolgov izposojenega denarja sicer ni vrnil, da ga je pa smatral Monghouse do takrat za poštenjaka Potem je bil zaslišan Kotljarevski, ki je priznal krivdo, češ, da je prejemal od Monghousea denar za sabotažno delovanje. Monghouse je izjavil, da je taikoj po izvestnih defektih na strojih, ki govori o njih Kotljarevski, moskovska Metro Wickers brzojavila v London, naj nemudoma pošljejo rezervne dele. Tudi Lobanov priznava, kakor vsi obtoženi Rusi, krivdo in naglasa, da so njegove proti sovjetske nazore izkoristili usluž belici Metro Wickersa, v danem primeru Nort-wallt
V soboto je povzročil inž. Mon^hoase na obravnavi spdosno presenečenje. Prvino so ga mogli stražniki zadržati, je planil pokonci in začel na ves glas protestirati, češ, da so ga zasliševali nepretrgoma iS ur. Kričal je: Ta proces je sleparija! Po izpove d bab. glavne priče Snhomčkina je izjavil, da temelji proces na Upovedbah ruskih mženjerjev, ki govore pod pritiskom terorja. Sodnik je Monghouse opozoril, da lahko s svojimi izjavami počaka. Tod* obtoženec je skočil pred mikrofon in zaklicak Iz lastnih izkušenj vem, kakšno metode rabi sovjetsko sodišče, ker so me nepretrgoma zasliševati IS mr. Monghouse je protestiral  v angleškem jeziku.
Zaslišani inž. Krasenikov, šol popravlja ln i oe in montažnega oddelka prve moskovske elektrarne, je izjavil, da je na zahtevo angleških inžonjerjev prikrivad pomanjkljivosti v delu in defekte na strojih, ki jih je dobavljala angleška tvrdka, za kar je dobival od Thortona podkupnino. Naštel je tu-di več defektov, ki jih je Thorton deloma priznal. Pri tem »e je izkazalo, da so bili defekti znani tehničnemu ravnatelju elektrarne Rezanovn, ki je bil tadi V zvezi s Thortonom m je bil obsojen zaradi sabotaže, pa jih je trtajil. Zasliaan je bil potem angleški inženjer Cushny, ki je izjavil, da so vee navedbe ruskega obtoženca Olejnika zlagane. OlejnSk je trebi^ da je Cushnv odgovoren «a eksplozijo T turbini v Baku leta 1327.
Po zaslišanju obtoženca Ga^orija )» predsednik ©odnesa dvora istjaviL, da je> zasliševanje obtožencev zaključeno. Državni tožilec je prosil sodni dvor, naj da pročitati vse akte o preiskovalnem zaporu Mongho.i8a in Thorntora, ki je v njih točno označen ča» njunega zaslišanja, da se zavrne Monghoo-sova trditev, da so »a v zaporu nepretrgoma zasliševali celih 18 ur. H akta je razvidno, da je bilo najdaljše zasliševanje 12. marca, in je trajalo z opoldansim m večernim odmorom 12 ur. Kotnčno je državni tožilec iz-javiL, da vse Monghousove m Thortornov* trditve pričajo, da hočeta dokazni materijal oslabiti s svojo trditvijo o dolgem zasliševanju, kar ni pošteno. Po govoru državnega tožilca je Monthouee preklical svojo trditev o 18 ur trajajočem zasliševanju in prosil sodišče, naj mu netočnosti v iopovedbata oprosti.
Na nedeljski obravnavi Je naslovil Monghouse na izvedeniški odibor 10 vptrasani od katerih jih je sodišče osem dopustila, dva, nanašajoča se na odg^Dvorriost bvrdlke Metro "VVickers, pa zavrnilo z utemeljitvijo, da na odgovor ni poklicana tvrdka in njeni poedini predstavniki, temveč poedini sovjetski in angleški državljani, obtožena komkretn^li dejanj v smislu kazensfeega zakona. Obravnava je bila potem preldnjena do 7. zvečer, ko je sodSSČe zaslišalo fawe-dence, potem so se pa začeli piadoyeel. SodSba bo najbrž izrečena že danes.
Izreden kongres francoske socialistične
stranke
Kongres naj določi nadaljnjo stališče stranke v parlamenta glede podpiranja vlade
Avignon, 1& aprila, AA. Čez velikonočne praznike se je vršil izreden kongres socialistične strake. Zastopniki socialistične skupine v parlamentu so v imenu manjšine v odboru za resolucije predlagali resolucijo, ki se opira na težke momente notranje in zunanje politike, na hud primanjkljaj proračuna in na nevarnost vojne po pojavu Hitlerja v Nemčiji. Resolucija, ki so jo sestavili poslaci RenaudeL, Maxquet in Deat, pravi dalje, da mora socialistična stranka prepreči ti povratek reakcije in obvarovati Frncdjo pred političnimi razočaranji. Resolucija se končuje s temile konkretnimi predlogi:
1. Parlamentarna skupina francoskih socialistov bo ostala zvesta socialističnim načelom, bo ohranila svojo nujno neodvisnost in bo branila pravice demokracije proti reakciji.
2. Zaradi sedanjega težkega položaja skupina ni več vezana na pravila stranke, da mora vedno glasovati proti proračunu kot ceioti.
3. Kongres prepušča svoji parlamentarni skupini, da nadaljuje aH pa ukine politiko podpiranja radikalne vlade.
4. Socialistična parlamentarna skupina bo storila vse, da obrani večino levice in da prepreči kabinete koncentracije in nacionalne zveze.
5. Za primer ministrske krize bo takoj sklican nacionalni svet stranke,
6. Stalni   -spravni   odbor bo pcspiavil
ustanovitev osrednjega odbora, ka bo odločal v izrednih okoliščinab.
7. Parlamentarna socialistična skupina mora skrbeti, da ostane pri glasovanjih enotna, ker je to pogoj skupne akcije.
Parii, 18. aprila. AA. Na včerajšnji zaključni seji socialističnega kon^rresa v Avignonu je glasovalo za resolucijo Leona Bluma 2807 delegatov, za resolucijo Renau-dela 925 in za resolucijo eketremistov 220 delegatov.
Izenačenje prima
Beograd, 18. aprila. Z odlokom rrnano-nega ministra je izenačen prrm za vse tuje valute pri deviznih trasakcijah na 283 odstotka.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize : Amsterdam 2313.74—2325.10, Berlin 1361.25—1372.05, Bruselj 799.13 do 803.07, Curih 1108.35—1113.85, London 196.97—196.57, Newyork ček 5680.47—570&73, Pariz 225.54—22666, Praga 170.67—171 Trst 294.35—296.75.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Pariz 20.36, London 17.80, Newyork 514.50. Brueeli 72.10. Milan 26.60, Madrid 44, Amsterdam 208.75, Berlin 123, Ihmaj 72.» do 55.60, Sofija 3.70, Praga 16.40, Varžav« 58.10, Bukarešta &06.
0tmn 1.
SLOVENSKI HAROIk ofae IS. aprfla 1938
ITA RINA in HINKO NUČIČ
FANTOM DURMITORJA
Težak položaj delavstva na železnicah
Pred delegatsko konferenco na državnih železnicah zaposlenega delavstva
LJubljana, 18. aiprfla. T^ecfinrjecfi sotcb žeJezndčarjev Jugoslavije sfcBcarJe v nedeljo 23. t. m_ dopoldne v prostorih Delavske zbornice v Zagrebu delegatsko konferenco delavskega osobja, zaposlenega prt državnih železnicah. Kon_ ferenca bo razpravljala o položaju delavskega, osobja na državnih železnicah in sklepate, o ukrepih za zboljšanje razmer m defenVttvno uredKev delavskega vprašanja.
Detovsfcvo na železnicah so zadele zadnji dve leti velflke redukcije. Na end strani je bal uveljavljen nov delavski pa-avilnik, ki predvideva velike odtegljaje za starostno zavarovanje, tako da mora pretežna večina delavstva plačevati od Din 100 do 200 mesečno samo za to zavarovanje. Istočasno pa so blM prejemki reducirani za 10%, ■boraj popolnoma odpravljene premije ter vse zimske mesece uveden brezpačen do. pust po 5—10 dnd mesečno, v nekaterih d&iekčrjah prt pirogovni sekciji celo po 15
dni v mesecu. V žeJesaričarskfn delavskih družinah je zavladala lakota in beda, ki je se hujša kot v rudarskih družinah, zlasti v zimskih mesecih. Poleti se položaj sicer nekoliko zboljSa, ko je odobren novi proračun m se nekaj mesecev dela redno. Vendar se pa tudi letos delavstvo na železnicah upravičeno boji, da bodo na zimo zopet uvedeni brezplačni dopusti, ki bi pomenili popolno propast delavskih družin.
Pri železnici se tudi ne izvaja ona delavska zaščita, ki je predviđena s splošni, md socialno političnimi zakoni za vse delavstvo ter je podaljšana službena doba za dosego polne pokojnine na 39 let. Za delavca znaša torej na papirju pokojnina 729 Din mesečno, po odbitku raznih dajatev pa kvečjemu Din 590, kar ne zadostuje niti za golo življenje.
Ueđinjeni savez železničarjev Jugoslavije izda daljšo spomenico s statističnimi podatki, ki bodo točno pokazali, kako te. žak je položaj delavstva na železnicah.
Uspehi na razstavi »živalce"
Ocenjevalo se Je zelo strogo — Laskavo priznanje inozemskega
strokovnjaka našim rejcem
Ljubljana, 18. aprila. Benmesova tatafte tems sekcija je postala v zactagam času z oho agilna. č>&$bo je nastopala izven Ljubljane, za uraznike pa je paiiredila propagandni turnir, kn je lahko nanj upravičeno ponosna. Prireditev je do-bila Še poseben pomen s tom, da je pokro-vkeijfeifcvo prevzel ban g. dr. MaruŠič, ki je za najboljše moštvo daroval krasen pre_ hodni pokaL Za zmagovalce v singlu gospodov tn v sirtg"'u dam sta bila prav tako razpisana dva lična prehodna pokala in ni čudno, da je na prireditvi sodelovalo kar 9 klubov. V spomin na turnir je vsak od udc/.eženib klubov prejel lepo spominsko pžaketo.
Vso nedeljo In v ponedeljek so se vršile izločilne tekme. Izredno velika je bila udeležba v singrn gospodov, kjer je nastopilo 31 tekmovalcev. Za favorita ;e sp osno veljal Ilirijan VVeissbacher, ki pa je bil izredno nosiguiren in so bili njegovi sicer bombni drive zelo mehki. Presenetil je bdrvsi igrač Mure Horvat sedaj član Hermesa, Je tipičen zastopnik Murske Sobo. te, prvovrsten defenzivni igrač, ki brani še tako močne udarce. Njegova igra za otoo m lepa, je pa za take turnirje prav plodonosna. V finalu je gladko porazil Weisabaoherja in Antolkoviča (Poštanski, Zagreb), le proti Weile*rju (Makabi, Zagreb) mu je spodletelo. Weilerjeva premišljena taktična igra z menjajočimi kratkimi udarci, ki jim sledi dobro plasiran dtrifve, Horvatu nikakor ne leži in je bil brez moči Zmagova ec Weiler je ml to pot v sijajni fonmi. Z 'zjemo Anrtolkovića je premagal vse svoje protivnike in si je zasluženo osvojil prehodno darilo bana. Do. sedaj v Ljubljani ni imel sreče m se na mogel plasirati, na tem turnirju pa je dokazal, da spada med jugoslovensko elito. Za VVeCerjem Je bil nedjvomno najboljši igrač turnirja Drrijan 2iža, ki je v singiu po težki borbi petin se tov izgubil proti Horvatu v sem i finalu, je pa nato v tekmovanj« moštev dokazal, da bi zaslužil boljše mesto. Je igrač Weflerjeve vrste. Enako siguren v obrambi kot v napadu, ga cfiča fina taktična igra in ga je mogel porazbti le Weiler iette po petih se ti h, do.
čim je gladko premagal vse druge nasprotnike, med ujimi Horvata m Antolko. vica. Državni reprezentant Azrtolkovič, ki je skupno z VVeissDachcrjem zastopal našo državo na svetovnem prvenstvu v Ba-denu, je bil na višku le v finalni borbi z Weilerjem in ga je premagal po petih setih, vsi ostali so ga pa porazili.
Najgammivejše so bile partije v finalu sing-la gospodov. Prvo senzacijo je prinesel Horvat, ki je nepričakovano porazil Weiss-bacherja z 21:16, 14:21, 21:19, 21:13. Igra se je odigrala ob nepopisnem >drukanju< gledalcev. Grajati je treba nelepo in ne_ fair razvado, ki se je pri nas ukorenind.1 a, da zaženejo gledalci huronski krik pri vsaki napaki enega izmed obeh igračev. Antolkovič je zatem porazil VVeilerja z 16:21, 21:16. 22:24, 21:19 in 21:16, moral pa je takoj nato kloniti Horvatu gladko v treh setih 21:18. 21:10, 21:11. VVeiler je po lepi igri premagal »Weissa« z 21:14, 21:19, 19:21 in 21:15, nakar je Weiss dosegel svojo edino zmago v finalu v igri z Antolkovičem z 21:8, 21:10, 21:16. Rezultat priča, da je bila zmaga zelo sigurna. V srečanju vVei.erja s Horvatom naj bi se odločilo prvo mesto. VVeiler je zmagal z 21:13, 21:18 in 23:21 in sta tako imela oba po 2 točki. Igra se je zaradi tega ponovila in je ponovno zmagal VVeiler, to pot šele po petih setih z 21:19, 21:18. 14:21, 17:21 in 21:19 ter si tako priboril za eno leto prehodni! pokal g. bana.
Pri damah je znatno nađkrilljevala vse ostale državna prvakinja Decmanova (Ilirija), ki je igraje porazila svoje nasprotnice. V tekmovanju moštev je proti priča, kovanju zmagal zagrebški Makabi in je favorit Ilirija zasedla šele drugo mesto. Zmago je odločila double igra med Ilirijo in Makabi j eni, v kateri sta po zaslugi Izredno nesigurnega vVeissbacherja zmagala VVeiler in Fischer. Zagrebčani, ki se pri nas že precej časa niso mogli uveljaviti, so na ta način odnesli s seboj dva tx>kala m je v Ljubljani ostal le eden. Upamo, da bodo Ljubljančani prihodnje leto reŠUi čast Ljubljane in si zopet osvojili oba pokala.
Table tenis turnir Hermesa
Hermesova tabletenis sekcija je lahko na svojo prireditev
lili III
sna
(Ljubljana, 18. apriha. V soboto pod pokroviteljstvom gospe A o č i ministra dr. Kr a mer j a otvorjena razstava je pokazala, kako zelo so napredovali naši rejci perutnine, golobov rn kuncev. Bila je tudi oba praznika izvrstno obiskana in je tako dosegla svoj propaganden namen. Strokovnjaki so se o razstavljenih živali izražali z navdušenjem, najbolj pohvalno pa gotovo predsednik dunajskega društva za rejo malih živali g. Geong Leichs, ki se je pripeljal v Ljubljano ocenjevat kunce in golobe. Niti od daleč ni pričakoval, da je pri nas ta panoga narodnega gospodarstva tako visoko razvita, pač pa obžaluje, da imajo naši rejci premalo smisla za organizacijo, pred vsem je pa škoda, da nimamo še potovalnega učitelja, ki bi nadzoroval in vodid vso rejo. Pri ocenjevanju je bil ta strokovnjak evropskega glasu silno strog, vendar je pa razdelil lepo število nagrad.
Perutnino so ocenjevali gg. dr. Jenko Andrej, zdravnik iz Vevč, pristav bakteriološkega zavoda v Ljubljani dr. Leon Kocjan in banovinski kmetijski referent Ladislav Gosak. Tudi ti so bili zelo strogi, ker je pri perutnini manjkalo zanesljivih podatkov o nosnosti in selekciji. Ocenjevalna komisija je za perutnino priznala naslednje nagrade: Zmagovalno nagrado Janku Adamiču iz Ljubljane za skupino črnih orpingtouK, L nagrado pa Kosmatimi Ivanu i* Vižmarjev za plimetke, ge. Ti3ci Gnjezda lz Ljubljane za Rode Island, Koslerju Josipu i« Ljubljane za štajerske kokoši, ge. ^ili Piatnik *z Radeč za Leg-horn m Rohrmanu Adolfu iz Kranja za srebrne hamburške kokoši. Za družine v kletkah so dobili I. nagrado: Rosenwirth Karel LJubljana, za orne orpmgtonke; Cesar' Julij, Celje, za plimetke dve i. n,; Hartman Ivan,   Celje,   > bil za atajerke
v taj skupini; fo-
kret Alfonz, šenkov turen, za Leghoni; AnŽHi Franc, Tomačevo, tudi za Leng-horn; banovinsKo posestvo Ponoviče za štajerske kokoši m Inkret Alfonz s Sea-kovega turna za bele vir gin i jeke purane; a H. nagrado je dobilo 23 razstavljal cev. Perutnino je razstavilo 36 rez stavljale© v, in sicer 202 klana
Kunce je ocenil g. Leichs Georg z Dunaja naslednje: 13 prvih nagrad, med njimi 3 zmagovalne je dobil Magister Fr. iz št. Vida nad Ljubljano; Stresen Adolf, Ljubljana, 7 prvih, med temi tudi razstavni šampijonat r tej skupini; Večerin Adolf, Ljubljana, pet L n.; Kuhar Avgust Is Vevč štiri L n.; Sušnik Martin, tujublja-na, dve I. n.; Erman Franc, St. Vid, nagrado častnega zmagovalca; Lovrenčič Lado, L n.; Cerne'Franc, Jesenice, i. n.; društvo »živađcac tri I. n.; Jenko Franc, šenkov tura, L n.; Ramovž Franc, šenkov tura, dve L n.; Deželak Ivan, Jesenice, nagrado častnega zmagovalca; Mejač Fr. L n; Pečnik Hilda, Radeče, dve I. n.; Javo mik Ivči, Ljubljana, I. n.; Ren čel j Fr., Ljubljana, i. n.; Podbevšek Pavel, Prape-če, L n.; Stiplovšek Emil. Ljubljana, L n.; Fale Zdravao, Kranj, nagrado častnega zmagovalca, enako tudi Anžin Franc, Tomačevo, in špendai M alka z Jesenic; dr. iđbarič, Ljubljana, dve L n.; Krištof Fran st., Ljubljana, I. n.; med tečni tudi nagrado častnega zmagovalca; Krištof Fr. mL, L n.; Golia Anton, Maribor, dve L m, med tema nagrado častnega zmagovalca; Inkret Alfonz, Šenkov tura, I. n.; ča-mernik Franc, Cerklje, nagrado zmagovalca; dr. Jenko Andrej, Vevče, L n.; Sušter-šič Leopold, Maribor, 4. n.; Bberle Jože, Rudnik, tri L n.; Plevčak Vinko, Rakovnik, L n.; Jersin Karel, Rudnik« dve L n.; Frigl Martin, Ljubljana, dve I. n. in Rosen wirth Karel, Ljubljana, tri L n*, med temi nagrado zmagovalca. V ostati js
stavilo 56 razstavtjalcev 186 kancev v 140 kletkah.
Golob« Je ooanil g. Leichs Oeorg s Dunaja naslednje: Petelin Iran, Ljubljana, sedem L in trinajst H. nagrad; Pečov-nik MIha, Ljnbljana, tri i. in sedem IL n.; Stakovič Stjepan. Osijek, lest L in štiri H. nagrade; Devetak Josip, Ljubljana, dve L in štiri IL n,; Koširjev Ev geni j dve L in dve H. n.; Magister Franc, St. Vid, i. n. in tri H. a.; Kuhar Avgust, Vevče, L in IL n; 6 ve tek Franc, Ljubljana, dve H n. V oaluCi je raastavtto devet razatav-Ijaicev 66 golobov najrazličnejših vrst ▼ 96 kletkah. Razstava golobov je bOm tako lepa in raznovrstna, kakor doslej še nobena v Debljani.
Medktabska slalom tekma na Zelenici
Ha vefikoročnd ponedeljek ao se vršile na Zelenici tekme v slaloma za prehodni pokal dr. G. R Gucklerja. 0b prilično dobri udeležbi in dobrih snežnih razmerah se je vršil ob 11. start rta plazu pod Zeleni ško kočo. Predsednik SKT Trži? g. Seljak Anton, dr. Elbert m tehniški vodja g. Sarabon so postavili na zelo strmem ca 100 m visokem pobočju razmeroma težko a tehnično vsestransko popolno progo. Udeležba tekmovalcev je bila dobra, izven konkurence so startali tudi Korošci. Rezultati so sledeči: Najboljši čas dneva Albert Knobloeh D. 6. A. V. 36.4 sekunde, za enkratno vožnja Najboljši čas dvakratne vožnje Čarman Frenk 1.15.4, družni dar Emil >Oorenjec< Jesenice 1.18.1, tretji Knobloeh 1.19.1 (oba izven konkurence), četrti Babic (SKT) 1.19.3, peti Ankele Riko SKT 1.22.1, šesti Zupan Ervin SK Ljubljana 1-26.3, sedmi Tadel Tone (SKT) 1.32.1, Pil
Pokal si je priborilo prvo moštvo SKT. Zvečer se je vršila v vseh prostorih hotela »Poštec animirana veselica z razdelitvijo daril kot zakljiček zimskega delovanja SK Tržič.
Tekmovalci, predvsem Tržičani, so pokazali mnogo lepe tehnike in je upati, da bodo naše barve na prihodnjih velikih tekmah lahko zastopali dokaj častno. Tudi Ljubljančan Zupan je pokazal lepo stilno vožnjo tako mali Polde Kralj, ki je vozil izven konkurence v izbornem času 1.23.3, čeprav ni star dosti nad 10 let
Požar v Stražišcu pri Kranju
Kranj, 1%. aprtta.
Davi okrog 2.46 je zapel rdeči petelin v gospodarskem poslopju posestnika Pavla Rozmana, po domače Korošca v Stranišču nad Kranjem. Ogenj se je z bliskovito naglico razširil, mogočni plameni so švigali visoko proti nebu, da je bMa vsa okolica razsvetljena kakor podnevi, zlasti dobro viden je bil požar iz Kranja.
Goreti je začelo v šnpi, kjer je biio nakopičeno okrog 30 voz stelje, sena in slame odtod se je ogenj razširil na drugo šapo in hlev. Prvi je požar opazil Tepinov pekovski pomočnik, ki se je vračal iz Kranja Takoj je zbudil domače in vaščane ter jih opozoril na pretečo nevarnost. Res sreča je bila, da so takoj prihiteli domači gasilci, že tri minute pozneje pa tudi gasilci iz Kranja, za njimi pa še gasilci iz Bitni a in Žabnice. Združeni gasilci so x velikim naporom omejili ogenj, da se ni razširil tudi na sosedna poslopja. Bila je velika nevarnost, kajti hiše so tam precej tesno skupaj in večinoma krite 8 slamo. Gospodarskih poslopij pa niso mogli rešiti.
Ogenj je uničil obe šupi in hlev, zgorelo je tudi vse gospodarsko orodje, pa tudi živine niso mogđi resiti Skoda znaša okrog 100.000 L>in, a je bil posestnik k sreči zavarovan za 50.000 Din. Vse kaže, da gre za požig. Tepinov pomočnik trdi, da je videl takoj, ko je začelo goreti, nekega moškega hiteti proti gozdu, kjer je naglo izginil. Seveda ni izključeno, da je kdo za-žgal iz neprevidnosti. S šmarjetne gore in z Jošta se je vračalo na stotine izletnikov in je morda kdo vrgel vžigalico aii pa tleči cigaretni ogorek v steljo, ki se je naglo-ma vnela Orožniki so uvedli preiskavo.
Ne poostrit]te bede!
Idubljana, 18. aprila Gnezdo revščine, mestni baraki v Gramozni jami ob Vodovodni cesti, nameravajo zažgati. Baraki sta nehigijenični, polni mrčesa, deske so že povsem preperele in v barakah je tudi nekaj stanovalcev, ki baje delajo zgago ter nemire v tem blaženem barakarskem naselju. Vse to so seveda razlogi, ki upravičili«jo nameravano dejanje.
Toda sdi se nam, da ni povsem postranskega pomena, kam s stanovalci, ki jih je v teh barakah 24. že lani septembra so dobili enomesečno odpoved od mestne občine. Končno ao pa gospodje vseeno sprevideli, da ne morejo spraviti ljudi pred zimo nikamor drugam. A deložacije niso opustiii. Prav za prav si gospodje lahko orni jejo roke: ljudem so samo odpovedali stanovanje — vse po predpisih, 1. marca so prejeli stanovalci (0) sodno odpoved in jutri jih bodo deložirali. Ostali, ki so pristojni v Ljubljano, pridejo na vrsto 16. maja Ljudje so imeli dovolj časa, da bi si poiskali druga stanovanja. To je pa seveda njihova stvar. Gospodov prav nič ne briga, ali so barak ar j i našli stanovanja ali ne. In kaj morejo »a to, če niso nikjer drugje stanovanja tako poceni, kot v mestnih barakh? Verjetno, da ljudje ne morejo dobiti drugih stanovanj, toda gospodje jim ne morejo pomagati, barake je treba voepeUtl
Stanovalci so danes trta G na vsa vrata na magistratu, da bi se jih gospodje vendar »smilili. Toda nekaterih gospodov ni bilo sploh v pisarnah, drugi niso bili kompetentni, nekateri so pa bili bom i. Ljudi čaka neizprosna usoda. Siromaštvo jim bodo postaviii pod milo nebo. Slabo pohištvo bo uničil dež m ljudje bodo spali pod milim nebom, saj je zdaj pomlad. Med stanovalci je 8 oseb tuberkuloznih. Morda jih je še več. Zdaj se bodo lahko zdravili pod milim nebom. Da, da, hudo je, saj to verjamejo tudi gospodje, pa ne morejo pomagati In saj so. poslali stanovalcem pol«, da bi jin izpolnili, ter izjavili, koliko lahko plačajo stanarine. Gospodje ne morejo pomagati, če so stanovalci tako revni In ne zmorejo višje stanarine. Torej kar ven pod milo nebo s ljudmi, saj jih ni nič škoda Beda je pa že itak ostra, da ne more biti mnogo hujša, čeprav postavijo stanovalce na prosto. Kdo bi torej lahko pomagal ljudem? In kdo se ukvarja pri nas s takšnimi vprašanji?! In ko se beda poostri, smo seveda vsi nedolžni. Tako se mnofe berači dan sa dnem le socijalni urad ne
Nar
■av		
	n	
gledališče
DRAMA
Začetek ob 20, Torek, 18. aprila: Zaprto. Sreda, 19. aprila: Krog a kredo. Red A. Četrtek, 20. aprila: Hamlet. Red B. Petek. 21. aprila: Zaprto, Sobota, 22. aprila: Damo z zelenimi klobuki Red Sreda, k ★
Krog 9 kredo, izvrstna Klabundova igra se ponovi v režiji g. Cirila Debevca v ljubljanski drama v sredo, dne 19. t. m. za abooma A.
Hamlet z g. Debevcem v naslovni v4ogi se vproori v četrtek, dne 20. t m, za red R
OPERA
Torek, 18. aprila: Zaprto. Sreda, 19. aprila:   Samson in DtiUJa. Red Sreda,
Četrtek, 20. aprila: Nižava. Gostovanje tenorista Marija Šimenca. Izven.
Petek, 21. aprila: Zaprto,
Sobota, 22. aprila: Pri belem konjičku. Izven. Globoko znižane cene od 30 IXn navzdol.
> edelja, 23. aprila ob 15.: ParsrfaL Izven. Znižane cene.
★
AbOnentf reda Sreda imajo ta teden operno predstavo v sredo, dne 19. t. m. Za njihov abonma se uprizori opera Samson in Daliia v običajni zasedbi. Red Sreda pa ima ta teden tudi Se eno dramsko predstavo, in to v soboto, dne 22. t- m. Zaradi uprizoritve pasijonake igre v veJčkem tednu je za red Sredo izpadla predstava dne 12. t. m. Zato se nadomesti v soboto, dne
22. t. m. Tako je popolnoma gotovo, da konča abonma Sreda s svojimi letošnjimi predstavami dne 21 junija. Abonente pro_ simo, da to uipoStevajo in sprejmejo sobotno predstavo.
Gostovanje Marija Šimenca v slovenski operi. V četrtek, dne 20. t. m_ gostuje odlični tenorist Marijo Šimenc v operi Nižava. Vlogo pastirja Pedra je pel g. Šimenc z ogromnim uspehom v letošnji sezoni v zagrebški operi. Vse od'ične spo. sobnosti našega prvega tenorista "x> splošno priznane. Ker je to prvo njegovo gostovanje v letošnji sezoni, še prav posebno opozarjamo vse prijatelje naše opere na četrtkovo Nizavo.
parsifai. Uprizoritev Paraofaia je izpadla nad vse sdjajmo. Da ustreže gledališka uprava v prvi vrsti izvenijubljanske_ mu občinstvu, ponovi najznamenitejše Wagnerjevo delo   Parsifai v nedeljo, dne
23. t. m. popoldne ob 15. uxL Konec predstave bo po 20. uri Predprodaja vstopnic za nedeljsko predstavo bo od četrtka dalje Cene so znižane. Zunanja naročila sprejema gledališka uprava, vendar morajo biti sedeži dvignjeni najkasneje do petka zvečer ali pa mora biti zajedno z naroči, lom poslan tudi znesek za vstopnice. Cene so naslednje: lože 1S0 do 150 Din, sedeži v parterju po 45, 40, 36, 32, 28 in 10 Din. Dijaško stojišče stane 7 Din.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 16. aprila.
Med prazniki smo imeli v Ljubljani nenavadne goste. Zopet so nas počastili s svojim obiskom medvedarji, ki smo jih že pred dvema letoma videli v Ljubljani. Ze takrat so oblasti nekoliko postrani gledale njihove produkcija, vendar so jih tolerirale, ker so medvedarji obljubili, da ostane* jo samo nekaj dni v mestu. Za velikonočne praznike je pa ciganska družina z medvedoma izkoristila ugodno konjunkturo, pa so jo zopet primahaili v Ljubljano, Čeprav za mesto niso imeli dovoljenja Oblasti so jim izdale dovoljenje za periferijo, toda cigani se za take predpise prav malo zmenijo. V nedeljo zjutraj so jo medvedarji prrmahali kar v sredo tivolskega parka Tam so ponavljali že znane produkcije, medveda sta morala plesati po taktu in napevTL Gledalcev se je nabralo precej, večina se je zgražala nad tem, zlasti pa nad dejstvom, da cigana prav za prav medveda mucka. Saj je starejši međved jedva privzdigovai noge, tako je izmučen. Upravičeno so nekateri vpraševali, kje je Društvo za varstvo Živali.
Včeraj je policija medvedarje, bili so cigani Nikoliči, prijela in tegnala. Upamo in želimo, da jih v nase mesto ne bo več
Te dni je prišel v Ljubljano delavec Štefan čop, doma ix Girovega v Hrvatskem Zagorju. V francoskih &umah je več tet težko delal, pa si je prihranil in prigaral nekaj tisočakov. Menda ga je sam vrag premotil, da je zašel v LJubljani v družbo znanih vinskih bratcev. Tako so mu pihali na dušo, da se je Štefan kar tajal od veselja, pa je potegnil iz žepa Ustnico, vrgel par sto takov na mizo in zakričal: >Vina gor!< Bratci so se seveda pridno zalivsii, saj je bilo toliko vina, da je kar teklo po misa h, se bolj pa po vodno sejnih grlih.
Cap je bil seveda kmalu ves okajen in ko so bratci videli, da je zadosti trd, so ga izvabili na ljubljansko polje, češ, da mu bodo pripeljali brhko dekle. V pijanosti je Čop kmalu sladko zaspal. Po slabi tovari-šiji pa rada glava boli. To je izkusil tudi Čop. Ko se je davi s hudim mačkom zbudil, je presenečen ugotovil, da so ga olajšali za ves denar. Imel je pri sebi okrog 1400 Din. nekaj je res zapravil, drugo so jon pa izmaknili
Eden Čopovih >prijateljev< se je sam prijavil policiji in prinesel polovico izmak-njenega denarja, drugo polovico je pa dal nekemu tovarišu, ki ga je pa ze pognal. Vsega skupaj je dobil čop nazaj 200 Din. Najbrž ne bo več hodil med vinske bratce.
Akviziter Miro S. je prijavil na policiji, da sta ga snoči na Tržaški cesti napadla dva neznanca in mu šiloma vzela 8 Din. Policija je b vedla preiskavo.
Včeraj ponoči je poskušal neki svedrovec svojo srečo v kinu Ljubljanski dvor, kamor se je neopaženo vtihotapil. Z majhno sekirico, ki jo je našel v pisarni, se je lotM železne blagajne, kjer pa ni nič opravil. Posebne škode ni napravil.
Nič ne pomaga,
— Saj ti pravim, ne pusti se ženi tako komandirati. Vstani zjutraj s trdnim sklepom dokazati, da si gospodar v hiši in videl boš, kaj se bo zgodilo.
— Saj vem, kaj se bo zgodila Obod si bom maral kuhati sam.
Koledar
Daaes: Torek, 18. aprila katoličani: Apoloni j, Gradielava. pravoslavni 5. aprila. Današnje prireditve.
Kino Matica:   Don Quiehotte (Saljapfei).
Kino Ideal: Jonny lkrade Evropo (Harrv Pietl).
Kino Dvor: Borba z Indijanci (Fred ihompson).
ZKD: >Trader Home ob 13.46 v kinu Matici.
Kino diska: Friderika.
Deiorne lekarne.
Dones: Bohince, Rimska cesta 24, dr. Kmet, Tvrševa cesta 41 in Leuetek, Reslie-va cesta L
Uspctcf sita
S vero leto je navdušilo tudi mnoge državne uradnike in uslužbence vseh kategorij. Mnogo jih je namreč odkrilo svoje goreče vemo srce ter so takoj vložili prošnje za dopust, da bi romali v Rim gledat papeža in Mussolinija. Minister prometa te prošnje odklanja, kar je popolnoma prav, saj državni uslužbenci nimajo prav nič preveč denarja, da bi ga nosili fašistom, kdor pa brez fašistov ostati ne more, naj pa dobi trajen dopust kn se priporoči kar Mussotiniju za pertzijo.
Za Bežigradom
Izubijana, 18. aprila.
Bežigrad zasluži, da si ga ogledaš; nima sicer znamenitosti, s kakršnimi se ponašajo nekateri mostni deiL a je zato tem zanimivejši in lepši, in za Bežigrajčane se moramo pozanimati od časa do časa zlasti zaradi tega, ker so takorekoč boga za hrbtom in ker nas morajo češče sami opozarjati na svoje sanimdvosti in nadloge. Potrebno je pač pokazati, da so tudi Besi. grajčani enakovredni in enakopravni meščani, čeprav je Bežigrad onkraj železniškega prelaza
Za Bežigrad sicer ne vozi tramvaj, vendar pa prideš tja lahko in čeprav je od pošte do 9v. Krištofa baš kilometer daleč. Mimogrede rečeno, nasproti Sv. Krištofa se začenja Bežigrad. Zadnje dni je bOo precej lepo vreme tudi za Bežigradom, zato ni bilo blata, fci je postalo v tem okraju tako sk>vd/to. Ne smete misliti, da je Boži grad res nekakšna   blatna   vas!    To je povsem
imenitno naselje, same vile, kamor pogledaš, kot da so se ta naselili le naši rentr niki. Ob modernih vilah so povsod vrtovi, odnosno nastajajo, in ceste tadi niso tako slabe ob lepem vremenu, da bi se na aj-ih ubijali ljudje. Seveda, tlakovane niso in tudi hodniki so le nasuti, a upoštevati je treba, da Bežigrad se nima zgodovine, zadnja leta se je dvignil mod napol zasucimi gramoznimi jamami, in ta tudi ni posebnega prometa, zlasti ne voznega. Le na cesti Bežigrad, ki drži od Tvrševe ceste proti Šiški, je živahnejšo. Za Bežigradom so skoraj vse ulice nove, saj se je to naselje razvijalo kot ameriška mesta. LunbJjancani so začeli pred leti, ko ao hoteli postati v«i hišni posestniki, siLlti iz središča na periferijo. Za Bežigradom je idealen teren aa zidanje, kjer ni razrit — časih je bdio ta«a nešteto gramoznih jam.
Med samotno uico, ki adaj ni več samotna, in bi vso Tčnniesovo tovarno je tadi velika jama, v katero se pa ne spuščajo ceste preveč strmo; v nji so zdaj zazidane že skoraj vse parcele in jo križa več ulio« vidoli Pleteršnikova, ki je najdaljša sa Bežigradom Zdaj na opaziš več, da je bila to jama, le prijetna dolinica je nastala iz nje. Tu še vedno zidajo. Lani so spraviti pod streho dve vili, ki ju bodo letos ometali. Nekaj parcel bodo najbrž zazidaM tadi letos. Tu in tam še zeva vrzel, kjer odlagajo materijal in smeti za planiranje, poleg na levi in desni pa ob novih vilah urejujejo vrtove. Povsod je solnčno. Na oknih in vrtovih se skoraj povsod zrači posteljnina in v idiličnih kotičkih se solnčijo dekleta, da bi dobile dovolj zgodaj moderno barvo polti. Nekatere pa delajo kure za varovanje vitke linije — prekopa vajo grede in sade, odnosno se jejo korenje, vsaka tes-nja ga bo polna
Iste slike se ti nudijo po vsem Bežigrada. Ostali meščani lahko zavidajo Bežigraj-ce: povsod zračijo posteljnino — v mesta je drugače, kjer ne smeš ploskniti niti po ženi preveč glasno, da bd kdo ne mislil, da iatepaš  preprogo  na prepovedanem kraju.
Največja znamenitost sa Bežigradom Je koli barsko naselje v veliki gramozni jami. V jamo si izletniki in Beži grajčani najbrž ne upajo in jih tudi ne zanima, kako je v nji Jama je okrog 8 m globoka, v njo drH po strmem pobočju nekaj zložnejših poti. Otroci se pa češče kar vale v jamo po pobočjih, ko jih veseli >&ankanje< po sedahn. Otrok je v jami neznansko mnogo, ki pa nedvomno niso v posebno zabavo roditeljem. Ženske neprestano perejo pri vodovodih, ki so na prostem. Povsod se suše cunje in revna posteljnina Iz neke kolibe se razlega kričanje. V jami so ljudje bolj razdražljivi, življenje ta nd tako idilično kot v gosposkem Bežigradu.
Ob Vodovodni cesti na trati sedi gruča Bosancev. Prišli so v Lubljano k zidarjem, pa nimajo niti za čebulo denarja. Nekateri si krajšajo čas z metanjem >krogle< na daljavo — mečejo težak kamen Pravijo, da so ta dan obhodili ponovno vsa stavbišča, a nikjer ni dela za nje.
Sicer je pa za Bežigradom imenitno kljub vsem dvoumnim idilam. Lepe vile te kar očarajo, lepote je tu toliko, da odtehta gramozno jamo in vse drugo, če greš mirno mimo. In vse je nekoliko bolj živahno, čeprav ni prometa, Bežigrajci se gibljejo na vrtovih in zadovoljni so tako >na svojem«, da se ne brigajo za ves svet okrog sebe onkraj svojih vrtnih ograj.
de slabše.
— Ali si moreš misliti kaj s&b&ega od budilke, ki ne zvoni?
— Da, budilko, ki svodi.
>Sl,OV15NSKI NAROD«, dne 18. aprila 1933
sr
najslavnejši odrski umetnik in najboljši svetovni pevec je s svojim prekrasnim glasom zadivil vso Ljubljano. — Kdor ie ni slišal njegro\-ega čudovito lepega petja in videl njegove dovršene igre, naj si ogleda njegov prvi film
(Dot* QuSchotte
ob 4.,       in U10 zvečer
▼ Elitnem kinu Matici
Dnevne vesti
_ Izpremembe v naši vojski. Za vršilca
dolžnosti poveljnika 3. planinskega bataljona je imenovan kapetan I. stopnje Ivan Oblak, doslej v službi pri poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja; prevedeni so v topniško tehnično stroko pehotni kapetan E. stopnje Franjo Rebernik, v general-štabno stroko pa pehotni kapetan L stopnje Zvonimir Zupančič in topniški kapetan IL stopnje Marijan žmavec; upokojeni so pehotni kapetan L stopnje Rudolf Vilicer, intendantski kapetan II. stopnje Josip Weibl, na lastno prošnjo veterinarski polkovnik dr. Ivan Keber, vojaški uradnik I. stopnje ekonomske stroke Josip Ajh, vojaška uradnika »ITI. stopnje inženjersko tehnične stroke Ivan Kamenšek in Franjo VucnŽk; sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno službo sanitetni poročnik dr. Viladimir Trampuž, ki je preveden v rezervo.
— Poroka. Danes se je poročila na Brezjah hčerka veleindustrijalca, predsednika ljubljanskega velesejana, g. Frana Bonača gdč. Marica Bonačeva z asistentom ljubljanske univerze dr. Hubertom Pehanijem. Obilo sreče!
_ Otvoritev zračnega prometa. V soboto bi se bil moral pričeti med Zagrebom in Ljubljano zračni promet, pa je bila otvoritev odgođena do 1. maja, ker še ni podpisana pogodba med družbo za zračni promet in državo. Zračni promet se prične 1. maja in sicer takoj na vsej progi Dunaj-Gradec. Beograd-Skoplje-Solun.
_ Slovenci r Ameriku V Pittsburghu je
bil okraden Janez Smreka r. Tat mu je odnesel železno iočno blagajno z raznimi listinami, vložno knjižico in 6ekom za 24 dolarjev. _      V Loraimi,   država Ohio,   se je po
obrazu opekla žena Franca Klancarjeva, stara 29 let Polila je premo« e petrolejem. Plamen ii ie pa švignil v obraz. Prepeljali •so jo v bolmico. — V Canonsburshu, država Pensvlvanija, je umrl 54-letni Miha Nadoš. doma iz Vinice v Beli Krajini. — V Južni Ameriki je v Buenos Airesa umrl M. Me-Hben.
— Živahen tujski pmiet   r Dubrovniku.
V Dubrovniku je že toliko tujcev, da so polni že vsi hoteli in penzijoni, pa tudi po privatnik hišah so morali oddati mnogo stanovanj tujcem. Izredno mnogo je Švicarjev in Francozov. V soboto se jo pripeljalo s francoskim parni kom >Decrasse< 400 letovi sčar-jev, ki so ostali v mestu do velkonocne nedelje opoldne
— Dobro se je odrezalo 40 mufenikov. G. Anton Doktoric iz Ljubljane nam vsako leto prinese skrbno sestavljeno poročilo o vremenu 40 dni po dnevu 40 mučen i kov. Ljudstvo pravi, da ostane vreme vt=eh 40 dni tako. kakršno je na dan 40 mučenikov. Ta pregovor se je tudi letos uresničil, kajti na dan 40 mučenikov smo imeli vedro, dokaj prijetno vreme, čeprav je bilo nebo deloma oblačno, 26 dni smo imeli po M) m u cenikih lepo vreme, 14 dni ee je vreme kisalo, 18. in 20. marca je deževalo, sicer je bilo pa samo oblačno m vetrovno. Imeli smo po dol-£rem Sašu zopet prijeten prehod iz zime v pomlad, le zdaj se utegne vreme sksati, toda dolgo slabega vremena najbrže ne bomo imeli, tjdi Če bi ga dobili, ker bo kmalu maj.
— Nov grob. Včeraj je zadela srčna kap upokojenega eolskega upravitelja v Ljubljani g. Franca Kozjaka. Pokojni je bil kot mož izredno dobre ara srca in blagega značaja splošno priljubljen. Pogreb bo jutri ob 17. iz Streliške ulice 32-Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem  naše iskreno BOžaJje!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno, zmerno hladno. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, pri nas je ponoči nekoliko deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Skoplju 24, v Beogradu 20, v Sarajevu 19. v Ljubljani 18.8, v Zagrebu 16, v Mariboru 9.7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.4. temperatura je znašala 7 stopinj.
— Najemnik zaklal hišnega posestnika. Xa velikonočno nedeljo je zaklal v Zagrebu mizar Stjepan Pavlic 48-letnega hišnega posestnika Mi jo Grebličkega. baje ker ni hotel iti z njim v gostilno. Policija je uvedla preiskavo, ki pa 5e ni dognala pravega vzroka zločina. Vse kaže, da je kriv zopet nesrečni alkohoL
_ Pretresljiva tragedija. V Splitu se je odigrala v noči od velikonočne nedelje na ponedeljek pretresljiva tragedija S plinom se je zastrupila soproga zobozdravnika dr. Oskarja Kapora, Jelka. Zobozdravniku Je T>ostalo ponoči slabo in prosil je ženo, naj bi mu skuhala kavo. Žena je odšla v kuhinjo, mož je pa kmata zopet zaspal. Ko se je zjutraj zbudil, je opazil, da žene ni v postelji. Odšel je v kuhinjo in jo našel na tleh pri štedilniku. V kuhinji je strašno smrdelo po plinu, ki je zdravnika kmalu omamil, da je komaj prišel do balkona kler je obležal in ga Je našla šele okrog 10 služkinja. Njegova žena je bila že mrtva. Gre za nesrečo. Ko je prišla žena v kuhinjo je bik> v nji že toliko plina, da Jo je omamil.
— Dve prometni nesreči na Črnučah. V soboto in nedeljo sta se na Črnučah pripetili dve prometni nesreči. V soboto zvečer se je z motociklom zaletel v brzojavni drog tovarnarjev siti Frar.ee Jerko Motocikel 6e je skoraj popolnoma razbil, Jerko si je pa zlomil levo nogo. — Druga nesreča se je pripetila v nedeljo zvečer, ko se je na ovinku pri savskem mostu zaletel osebni avtomobil 2-69 v ocestni kamen. V avtomobilu je sedel g. Zaje, ki se nrj ni zgod'lo nič hudega, pač pa se je avtomobil prevrnil in se močno poismiL
— Dve žrtvi junakov noža. Davi so prepeljali v bolnico rudarja Franca Valenčica iz Litije, ki ga je nekdo snoči napadel z nožem in ga sunil v levo roko. Druga žrtev je bil 25-letni posestnikov sin Peter Legat iz Smokuca, obrina Breznica. V nedeljo je nastal med fanti pred neko gostilno prepir in pretep, med katerim je nekdo Legata sunil z nožem v levo stran prsi in ga precej nevarno ranil. Legata so prepeljali v blonico.
HmiHB««HMHaWMI
V slučajih zas trup ljenja, povzročenega po pokvarjenih jedilih, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, opiju, kokainu, je uporabna naravna »Franz Josefova« ffrenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljen ju s svincem staro preizkušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratne zapeke, temveč da učinkuje tudi kot specifično proti sredstvo. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz LinMianc
—lj Bolnica prenapolnjena. Z današnjim dnem je boinca sprejela letos že 6000 bolnikov! Naval pred- in po praznikih je bil tako velik, da je bolnica skoraj prenapolnjena. Zato uprava prosi, naj prihajajo bolniki samo v najnujnejših primerih, vsi drugi pa naj nekaj dni potrpe. Velik naval je na ki-rugičnem oddelku, kjer je pa bas zdaj najmanj prostora, ker čistijo sobo.
—lj Dunajski izletniki v Ljubljani. Triie avtobusi, poln' Dunnjfanov. so se ustavili včeraj okrog 17. pred hotelom »Slon«. Bilo je 70 dunajskih izletnikov, ki so v treh mo-močnih, a izredno udobnih avtobusih, znamke »Perl« napravili izlet na Jadran, a so fft na povratku spotoma ustavili v Ljubljanu
—!j Medveda sta plesala med prazniki po naših ulicah, a ne 6 posebnim vesoljem ker sta tako grdo renčala. Zadovoljen pa ni bil niti njun »impresario* ker so d mirji deževali bolj redko — ljudje so jih znali drugače obrniti te dni. Medveda dobro tacata po zadnjih nocrah in od časa do Časa poskočita, kot da pleSeta kolo. Nekaterim s»e zelo smilita in pravijo, da bi ne smeli dopuščati tako mučiti živali. Sicer se pa medvedoma ne godi slabše kot živalim v cirkih. Po mestu tudi kažejo opico, ki so ji navlekli grde cunje na trup. Te komedijante smo že videli v Ljubljani predlanskim, a tudi sicer se mehčani ne navdušujejo preveč za taksne senzacije.
—lj Konje, vozove in v«o konjsko in vozno opremo je treba najkasneje do ^etrtka t j. do 20. t. m. prijaviti mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št 7/1. =*o-ba 3, ker se ta dan zaklj iči popisovanje in izroči popisni seznam vojaški oblasti, ki bo najstrožje natopila proti onim lastnikom, ki ne bi pravočasno in pravilno zgla6ili svoje živine in svojih vozov.
Zvočni kino ,Sokt>lski dom*
V ŠIŠKI (za mitnico). Tel. 23-87
Danes ob 20*4. jutri ob 18% in 20y2 v četrtek ob 20y2 uri
prekrasna opereta Franca Leharja
»FRIDERIKA"
prva Goethejeva ljubezen. — V glavnih vlogah : Mady Christians, Haas Heinz Bo'Jir \nn
Pride!     »PLAVI SEN«     LiHan Harwey
—lj Dražba košnje. Mestno načelstvo v Ljubljani obvešča vse interesente, da % bo v nedeljo, 30. t. m. ob 13. uri vršila javna dražba košnje mestnih potov in štradonov na Barju in sicer v gostimi Jakoba Vidma? ja na ižanski cesti. Javna dražba v zadevi oddaje košnje mestnih potov in štradonov Trnovskega, Karlovškega in Poljanskega predmestja se bo pa vršila dne 7. maja 1°*33 ob 13. uri v gostilni pri Koscu na Opekarski cesti.
—lj Pevkam in pevcem »Ljubljanskega Zvonac. Drevi ob 20. uri vaja mešanega zbora s solisti. Polnoštevilna udeležba obvezna, ker smo tik pred nastopom. Kdor ne poseti zadnjih vaj, ne sme na koncertu nastopiti. Odbor.
— Veliko zanimanje za film >Trader Home. V kinu Matici bo še do četrtka na sporedu znameniti film >Trader Horu«, ki je privaibil med prazniki toliko občudovalcev lepih prizorov iz življenja zamorcev, da je bil kino pri vseh predstavah nabito poln. Predstave se pričenjajo vsak dan ob 13.45.
—lj Din 1000 v gotovini znašajo nagrade za Kodakov fotograski natečajni razpis. Zahtevajte pojasnila v drogeriji Gregorič, Prešernova ul. 5. 254-n
_lj Zadruga >Dom učiteljic« vabi svote
članice na sestanek, ki se vrši v četrtek dne 20. t m. ob 10. uri v prostorih sekcije JUU v Ljubljani - .
—Ij Zatiranje gosenic in dragega Škodljivega mrčesa Mestno načelstvo ljubljansko opozarja posestnike in najemnike semljišč na razglas, ki }e nabit po mestu.
—lj Ušel je kanarček. Kdor ga je ujel naj ga vrne Resi jeva cesta 7-H. 260-n
PROTI SONČNIH PEG ?.....
OUISOL CREIVIE l_ 5
—lj Draiba orožja. Sresko načelstvo v Ljubljani bo prodajalo 4. maja na javni dražbi neka i lovskih pušk flob* rtovk, samokresov, 2 rogova in nekaj bakrene žice. Dražba se prične ob 9. v veži sreskega na-Čelstva, Hrenova ulica 11.
—Ij Ogenj je uničil v soboto popoldne zasilno barako delavca Kašima Ordagiča na bivšem samostanskem vrtu ti« Valvasorjevem trgu. V baraki ie začelo goreti okrog 15. in se je ogenj s tako naglico razširil, da poklicni gasilci niso mogli skoraj ničesar rešiti. Ubogemu Bosancu je bilo uničeno vse skromno Imetje, zgorela mj je tudi vsa obleka.
Iz Trbovetf
— Za bolne člane bratov*ke skladnice.
Tukajšnji krajevni odbor je na zadnji odbo-rovi 9©ji odobril 50.000 Din za zdravljenje bolnih članov v toplicah in na svežem zraku. Od tega zneska se bo porabilo za počitniško kolonijo  boletmih   rudarskih   otrok 15.000
Din.
— Uspešno delovanje protituberkulozne-
ga dispanzerja. V mesecu februarju in marcu je obiskalo tjkajšnji protituberkulor.ni dispanzer v evrho preiskave 274 oseb. Na posvet jih je prišlo 42. Med 93 prvimi obiski ie bilo 70 okuženih z zaprto tuberkulozo, ter 9 slučajev težke odorte tuberk.doze. 16 bolnikov je bilo poslanih v bolnico. Umrtnih pneumotoraxov ie bilo izvršenih 41. rentge-noloških preiskav 253, med temi 5 X 20 Šolskih otrok. Kri je bila pregledana v 20 primerih, tuberkulozne probe 21. preiskav izmečka 30, zaščitna sestra pa je izvršila 106 obiskov, od teh 26 izven Trbovelj. Zdravil je bilo nakazanih za Din 1600, zaren tega pa 30 1 mleka. — Dotok bolnkov k preiskavam v dispanzer je bil doslej izredno velik, zato se je uprava disrjanzerja čutila primorano primerno regulirati dotok pacijentov. Okrožni zdravnik g. dr. Jenšterle bo v bodoče napotil vsako soboto k šef-zdravniku g. dr. Prodanu v dispanzer po 13 pacijentov in sicer dopoldne 5 in popoldne 8. Zdravniki sosednih krajev pa bodo pošiljali redno vsak teden do petka seznam odnosno število bolnikov, ki pridejo v soboto za pre;skavo v poštev. Edino na ta narin bo mogoče redno delovanje in poslovanje protituberkuloznega dispanzerja, ki je v zdravstvenem oziru največjega pomena za prebivalstvo rudarskih revirjev.
— Nezgoda pri delu. V potek se je pri delu v zapadnem savskem polju težko ponesrečil 24-letni rudar Slapšak Stanko. Ko so dospeli vozički po zavornem šahtu na Hepfen - obzorje, je potegnil voziček iz to-rila ter ga odpeljal po lahnem naklonu proge, kjer ga je moral z desno roko zadrževati, pri tem pa je trčil s komolcem v končnico voz;čka tako močno, da si je zlomil roko v podlaktu.
Iz Krškega
Ljubljančani so imenitno praznovali
Glavna točka praznovanja so bili tudi letos daljši in krajši izleti
— Prireditev sokoljega naraščaja Prošlo soboto in nedeljo je priredil naraščaj za svoj zletni fond v režiji br. Bi ten ca telovadno akademijo v zvezi s pravljično veseloigro v 3 dejanjih s petjem in orkestrom »Kralj Brkolin«. Dvorana je bila obakrat polna, občinstvo zadovoljno, gmotni uspeh odličen. Posebnost pri igri je bila, da so igrali vloge starejši odrasli, le mladinske vloge so bile v rokah vrlih naraščaj-nikov in naraščajnic, kar je tudi edino pravilno. Vse vloge so bile lepo rešene, najbolj sta se odlikovala br. Jedretič v vlogi očeta in naraščaj niča Poklica Skodo-va v vlogi Markeca. Rajalni nastopi dečkov, ki jih je priučiL br. Rak, ki je sam nastopil v i^ri v vlogi sok. vaditelja, so bili strumni in brezhibn1. Nastop nara-sčajnic. devetorica in balet vil, je sestavila posrečeno in odlično s. Artačeva, priučila pa s. Počivelškova, je bil istotaka brezhiben in dovršen, tako. da so tvorili igra in vsi rajalni nastopi, ki so bili izvajani s petjem, klavirjem in orkestrom, lepo učinkovito in zaokroženo celoto. Pavze med dejan>i j« tudi to pot krajšal naš priznani in priljubljeni sok. salonski orkester.
— Desetletnica Glasbene Matice. Dne 22. in 23. t. m. proslavi Glasbena Matica v Krškem lOletnico svojega obstoja z velikim vokalnim m instrumentalnim koncertom. Pevski zbor Matk^ (54 pevcev in pevk) in sokolski salonski orkeeter (18 godbenikov) ter 5 solistov bodo izvajali dela naših mojstrov: A. Foersterja, D. Jenka, dr. Schwaba, E. Adamiča, A. Laj ovca. O. Deva, V Parme i. dr. Vstoonina bo zelo nizka (v soboto 4—10 Din, v nedeljo 2—8 Din), udeležba na koncerta, ki bo nekaj izvanrednoga za vse Spodnje Posav-je, bo na ta načra omogočeni vsakomur.
Požar v Črnomlju
Črnomelj. 18. aprila.
Na ve&ko noč ob eni popoldne je izr bruhnil ~x>iar v tovarni največjega tukajšnjega lesnega podjetja Jugoles d. z o. z. Vnelo ee je podstrešje nad kurilnico, pa se je ogenj zaradi lesenega ogrodja na,gk> širrL Prvi je opazil požar neki delavec .podjetja, ki je takoj pozval na pomoč železničarje, ker so poslopja m skladišča podjetja pri samem kolodvoru, od mesta oddaljena okrog 3 km. železničarji so takoj pričeli gasiti, medtem pa je prispeJa že tudi gasilna bramba rt Črnomlja, ki jo je ieti delavec takoj pozval.
Navzlic neugodnemu vremenu in moč-nearu vetrn, ki je pihal ta dan nad Belo Krajino, se je našim vrlim ognjegascem posrečilo požar omejiti in pogasiti. Ako bi se vnela še streha, bi tovarna morala obrat omejiti, pa bi bilo 400 delavcev ob zaslužek. M en to bi pa oatalo brez električne razsvetljave, ker nam tok daje na razpolago elektrarna podjetja >Jugoles<.
Skoda j« ocenjena na blizu 10.000 Din. Edino vrtim gasilcem in požrtvovalnim železničarjem se moramo zahvaliti, da ni bil požar naravnost katastrofalen, ker so tik ob poalovnih poslopjih v^iiKa skladišča lesa. Kako j« požar nastal, še ni dognano.
Ljubljana, 18. aprila.
Nakar se n« ustrašite, nočemo biti indiskretni! Reporter ni šel z beleinico v roki od hiše do hiše, da bi zapisoval, kako so kje praznovali, s kakšnimi kračami so se mastili in kako ao se zalivali. To je povsem intimna zadeva, pa tudi tako svečana, da se vse razume samo po sebi. Poleg notranje strani praznovanja jc pa še zunanja. Tu s* nam pa nudi hvaležna naloga, da pokažemo Ljubljančane v lepi luči.
Letos niso Ljubljančani praznovali velike noči nič drugače kot prejšnja leta. Čaai se sicer spreminjajo, toda pri nas se n^ more nič posebno spremeniti. Za to so bili glavna točka praznovanja tudi letos
daljši in krajši izleti. V to točko se pa lahko vklene vse drugo, kar je potrebno, da je praznovanje takore-koč na višku. Oprtati si moraš seveda težak nahrbtnik, kar je glavno, m se preobleči v turistovsko uniformo. Cilj je postranska stvar, sicer »o se pa izletniki dogovarjal prej že cele tedne, kam odrinejo ob praznikih. Za one, ki se dr2e tradicije, pa tega vprašanja sploh ni. Ljubljančani delajo ze od njega dni veLikonočne izlete na Šmarno goro in k Sv. Katarini in kvečjemu še na kakšno manjšo bližnjo goro. Ta tradicija je res izredno lepa, zlasti še. Če pomisliš, da meščani ob tako velikih praznikih neradi postanejo veleturisti že zaradi tega, ker si morajo naložiti težje nahrbtnike.
Nedelja še ni bila splošen izletni dan, pač zato, ker je bila tako velik praznik, ko se ne spodobi drugega kot pobožno sedeti pri obloženi mizi ter prepevati alelujo — v srcu, seveda. Kljub temu je pa bilo dovolj grešnikov, ki so si drznili zapustiti Ljubljano že v nedeljo zjutraj. O onih, ki so odšli iz mesta že v soboto ali še prej, pa niti ne govorimo. Kljub temu so bili nedeljski izletniki tudi dostojni ljudje. Kdor je videl nabasane dolge vlake v nedeljo zjutraj na našem kolodvoru, mora priznati, da je mnogo meščanov idealistov, ker tako ljubijo naravo. Pri tem je seveda treba odšteti nahrbtnike.
Meščani imajo posebno navado, da pri izletih radi kombinirajo hojo z vožnjo. Tisti, ki so
v nedeljo naskočili bližnje gore, ki so se n. pr. namenili k Sv. Katarini ali na Šmarno goro, so se odpeljali iz mesta z gorenjcem. Na Šmarno goro lahko pljuneš iz Ljubljane, tako je blizu, vendar je pa iluzija lepša, če se zapelješ z vlakom pod goro, ko' da si prispel vsaj iz Zagreba. V Medvodah izstopajo oni, ki jo mahnejo k Sv. Katarini. Kdor pa gre tja že iz Ljubljane peš, bo ta čas tudi že skoraj pod vrhom, ko bo vlak prisopihal v Medvode. Vlak vozi seveda hitro, trdimo le, da ne vozi pod goro ter da iz Medvod ni mnogo bližje k Sv. Katarini kot iz Ljubljane. Najlepšega izleta na to goro pa mnogi meščani ne napravijo, kot da ne vedo za krasno pot po dolini ob Gradaščici, kar pa nekateri prijatelji tišine pozdravljajo. Na cesti, ki leži do Stranske vasi pod hribi, ni voznega prometa in niti ljudi ne srečaš mnogo. Lepote je pa dovolj, da se je lahko navžiješ v mini in zbranosti, če te ne teži
preveč nahrbtnik. V Guberju, mali vasici, kreneš po kratki soteski na deono proti Sv. Katarini. Markacij ni in jih tudi ni treba, saj je ta gora tako popularna, da bolj že ne sme biti. Na vrh se vleče pot po se-nožetih in skozi gozdove. Če se »vzpenjaš« v gojzerjih. si le turist zaradi »lepšega«, sicer si pa sprehajalec ter pri najboljši volji ne moreš govoriti o kakšnih plezalnih in drugih junaštvih. Toda ta ponižna gora je lepa vseeno in vsa okolica je prikupna na svoj način. Polhograjski dolomiti se razlikujejo od gorenjskega sveta po mehkih linijah in so baš zaradi tega lepi.
Izletniki pa zgoraj ne uživajo narave na ta način. Najprej je treba vendar izprazniti nahrbtnike ter si »privezati dušo«! Končno je duša privezana, pa tudi zalita ter se imenitno počuti. Izletniki postanejo nepopisno srečni, pa ne zato, ker jih obdaja tako lepa narava m ker se jim »vet odpira tako široko na vse strani. K areči pa nam ni treba soditi vseh izletnikov po enem kopitu. »Duhoviti« in glasni postanejo le nekateri ter se večina ne navdušruje za. njihovo jesiharsko kričanje. Nihče bi ne mogel verjeti, če bi ne videl nekaterih meščanov na izletih, kako se včasih prerode.
Kdor se ne more sprijazniti z navadami izletnikov na gori, pač lahko gre. Med Ljubljano in Sv. Katarino je poseben, v splošnem še neodkrit svet, kjer lahko odkriješ Še marsikaj posebnega in še lepšega kot pri Sv. Katarini. Treba je kreniti nekoliko z markiranih poti. Tam so ogromni gozdovi, ki jih vseh ne prehodiš teden dni. Nekaj časa drže ceste po pobočjih, končno ■>e pa kar na lepem izgube ter se znajdeš nad globokimi strmina m L Treba se je preko bali ti naprej po drči ali hudourniku. Končno pa prilezeš zopet na cesto, ki se nazadnje tudi izgubi. To so samo ceste, po katerih so včasih odvažali les. Tu in tuna so gozdovi izredno zapuščeni. Na velikih površninah
leže &uha dreveSj križem kražem. Zdi se, kot da tam še ni stopila nikdar čJo-\eka noga. Na drugih krajih so pa zopet gozdovi tako opustošeni, kot da je tam divjala najhujša vojna vilica, in še celo tki so požgana. Značilnost terena so manjše kotline, ki so povsem okrgie tor tvorijo druga pri drugimi sliko lunine površine v miniaturi Les v teh gozdovih res ne more imeti posebne cene, ker so mnogi gozdovi težko pristopni. Najboljši primer, kako gospodari lubadar, so ti nudi tudi tu. V nekaterih predelih so smreke skoraj vse črvo jedne. Borba proti lubadar ju v rožni-šklh gozdovih ne more žaleči, če naskoči lubadar Rožnik iz tega ogromnega gozdno-ga predela.
Tu se nudijo izletniku pravi divje w>-mantični motivi in tu si lahko uarvari podobo pragozda. Nič ne moti miru in tišine, samo veter gblje vrhove drevja v valovanje in gozd šumi ter bobni kot oddaljen, mogočen slap. Toda sem ne pridejo izletniki, zhsti ne oni s privezanimi dušami, ker bi se najbrž marsikomu odvezala d»-ša. ko bi zašel v strmo drčo.
Ljubljančani znajo lepše in bolje praznovati. No, pa tudi dostojno, kar še dane* u ti jo sami v kosteh in še marsikje.
DR. MED.
PAVEL PEHANI
specijalist za ženske bolezni in porodništvo ordinira od 1 z~- do S. ure popoldne
LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ST. 9 (nasproti učiteljišča). — Telefon 2473
Iz Celja
Vajenec: Sef me začerrja apodto^aCL
— Kako to veš?
— Včeraj je Sel mimo mene ki me je vprašal, če sem oehtfben prt njem.
—c Velikonočni prazniki. Na veliko so boto popoldne je zavladalo v Celju živahno vrvenje. Ob 16. se je vršila velikonočna procesija pri kapueinski, ob 17. pri Marijini, ob 18. pri župni, v nedeljo ob 5. zjutraj »pri cerkvi sv. Jožefa, ob 4. zjutraj pa pri pravoslavni cerkvi sv. Save. V nedeljo in ponedeljek je nastalo v m«-slu precejšnje mrtvilo, ter se je mnogo Celjanov podalo na daljše in krajše izlete. Mnogo jih je odšk> tudi na hribe.
_c Haydr>ov orartorij >Sedem poslednjih besed Kristusovih< bo Cedjsko pevsko društvo ob sodelovanju orkestra ponovilo v nedeljo 23. t, m. ob 16.30 v Marijini cerkvi. Vstopnice se dobe v predprodajl v knjirarni K. Goričarja vdove.
_c   Dve  žrtvi   napadalcev.  Na Pr«uieO-
neen pri Slivnici j« neki moški udaril 21-letnega pobestnikovega sina Antona Klad-nika v prepirr z gnojnimi vilami po levi roki in mu zlomil poddehtnico. V Radečah pri Zidanem mosrtu je neki moški napadel 2&letneša posestnikovega sina Viljema Pre lesnik a in ga z nožem zabodel v desno stran prsi. Oba poškodovanca se zdravrta v celjski bolnici.
—c Nogomet o praznikih. Na velikonočno nedeljo in ponedeljek popoidne je gostoval v Celju 26K Hermes is Ljubljane m igrad na športnem igrišču pri >Skalni kleti« d-ve prijacteljaki nogometni tekmi s celjskjen teamom, ki so ga prvi dan tvorili igralci SK Atletik in 1 igralec SSK Celje, po 2 igralca SK Olimpa m SK Jugoslavije ter 1 igralec SK Atfetik Prvi dan je zmagal ŽSK Hermes kot taktično in tehnično boljše moštvo v 1« malo zanimivi igri v razmerju 5:4 (S:l), drugi dan pa so bSi gostje, ki so bili v slabejši formi nego v nedeljo, v živahni igri od Celjanov poraženi v razmerja 3:4 (0:2). Sodnik g. Ochs iz Celja, ki je sodil obe tekmi, je prvi dan ugajal, v ponedeljek pa je bil nezadovoljiv. V nedeljo je prisostvovalo tekmi okrog 300, v pcnedeljek pa 260 gledal-oav. flfiK Ceftje > fcprai na veMkonoono n«-debo dopoldne v Maribora prijateljsko tekmo % mariborskem 6K Rapidom, Rapid )e premagal Oaijane, ki so nudili dobro igro. v iaaiM (1:0*.
Iz Novega mesta
—Staro strelišče nad Krko se bo obnovila.
Se se poznajo ruševine strelskih zaklonov v Racovem lotju in Stretiška ulica )e tudi Se spomin na one caf^e, ko se je streljalo 6ea Krko, Zdaj bo Streljačka družina to gtrelisoa obnovila. Danes prične tudi izredno nagradno tekmovanje z malokalibrskimi pošk*rm. Ob tork'h zvečer se bo streljalo v Poirlovi restavraciji na Tiyu kraljeviča Petra, ob četrtkih zvečer pa v M umovi gostimi na Bregu. Narodno tekmovanje so vrši razen nocoj še v četrtek 20., v torek 25. m v Četrtek 23. t. m. Zanimanje za strelski sport je v zadnjem času pri nas močno naraslo, ker je te pozdravljati.
— Pomladno vreme traja pri nas kar nepretrgoma. Drugod poročajo o padavinah in mrazu, pri nas pa je toplo Ln sončno kot poleti. Kmalu bo vse sadno drevje v cvetju. Odpirajo s»e že hruške in jablane. Zelo potreben pa bi bil dež, sicer nam grozi v rano-gočem slaba letina.
— Jadranska straža v srezu močno nana-šča. V Novem mestu bo Štela kmalu 400 članov, med temi nekaj tucatov članov pomaga cev, ki prejemajo revijo in imajo razne popuste. Silno se }e razširil v srezu Podlma-dek Jadranske Straže, za kar gre vse priznanje šolski oblasti in našemu vrlemu uS-teljstvi, ki je z nekaj redkimi izjemami vse včlanjeno v naši edini pomorsko-obramb« organizaciji. Podmladkarjev šteje novomeško sodno okrožje 683, trebanjsko sodno okrožje 496 in žužemberško sodno okrožje 1077, skupno ves novomeški srez 2256 PodmaVikarjev. Poleg novomeške krajevne podnAaV. ee ostojata še poveTreniMvi v Trebnjem hi Žužemberku. V Trebnjem se bo v kratkem osnovala krajevna podružnica. Pristopajte v Jadransko stražo! Čuvajmo naše morjol
Četrtek, 20. aprfla.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13; Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Italijanščina (prof. dr. Leben); lft: Korist rastlinstva: Zgodovina judovskega naroda — dokaz za važnost pravilne žitne politike, II. del (prof. Pengov); 19.30: Pogovor z radi o-poslušalci (prof. Prezelj); 20z Pevski solistični koncert g. Julija Betetta, solista ljubljanske opere; 20.45: Bežigrajsko pevsko društvo »Ljubljana« poje slovenske pesmi; 21.30: Salonski kvintet; 23c Oas, poročila, napoved programa Petek, 21. aprila.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; ISs čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: O trustih in kartelih (prof. dr. B4-limovič); 19: Francoščina (prof. Prezelj); 19.30: Kopna in morja (prof. Peterlin>; 20: Glasbeno predavanje (L. M. dkerjanc): Nauk o Instrumentih; 20.30: Pevski kon--cert g. Stjepa Ivelja; 21.15: Salonski kvintet; 22: Čas, poročila, plošče; 2230: Napoved programa za naslednji dap.
^tSbVSJUHS rTT VOOĐf, <fce 18. sprBa
(D
4y
t>e siroti
Picard je bti dodeljen osebno vite-bi mu pomagal pri oblačenju vedel je za vse njegove intimnosti, mu po potrebi svetoval in bedel nad tem da bi 'vita ne zased s poti starih tradi-' crj, ki so obsegale igTe, velike love gostje v ožji družbi in lepa dekleta.
Izven tega se je mogel plemič visokega rodu spozabiti ie do prostačkih navad meščanov in sodrge. Žal je pa vria dečko opazid. da se njegov gospod polagoma ogireva za nove ideje. In nalog^ ki mu je bila poverjena, ni baš podpirala njegove dobre volje.
Videč Picarda je markiz namršil oorvi.
— Kaj pa ta počenjaš ru, cigan? — je zagodrnjal nand. — Mar tvoj gospodar ni prejel mojega vabila?
■— Seveda ga je prejel, — je odgovoril Picard samozavestno. .   — No, safcaj ga pa še ni?   AH je bolan?
— Gospod vitez se počuti zeto dobro. NaTocil mi je, naj povem gospodu markizu, da se opravičuje.
— Opravičuje? ... Kako? ... Kaj ne pride?
— Saj to oi mogoče! — je vziklik-mla floretita. — Včeraj mi je dejal v Operi: Jutri srček, jutri pri prijatelju de Preslesu... In tako naj bi prelomil besedo?
—Ah, ne poznate ga, mojega mladega gospoda! To vam je p'lemrč čudovitega značaja, vrtoglav, muhast...
—ftala!Kaa je pa to?... fa-lot... tako torej govoriš o svojem gospodu? ...
Markiz je pa pJTporraiil tflio:
— Pustite ga, naj nas zabava.
— Bog varuj, — je odgovoril Picard, — da bi govoril kaj slabega o gospodu vtttezu... Preživlja kakor vsak dober plemič noči burno ob vinu in dekletai. Toda zadnje čase, njegovi dmevi...
— No kaj... njegovi dneva, kaj počenja z njimi? ... Sjpi... igra... jaha ... in kaj še ?
— Ne, nikoli bi si ne drzn9...
— Govori, ti pravim!
— Pa naj bo!... Vsa njegovi dnevi so posvečeni delu ...
In služabnik je izoavfi z najzanič-laivejšim glasom:
— Da, gospoda, sram me >e priznati, da moj gospod deda!... Gita! Piše kot navaden pisar!
Ponosen, da se gospoda tako začudeno spogieduje, je Picard nadaljeval z naraščajočim raztarjenjem:
— In kako ravna z vsemi, ki pridejo k ujarcm!___        Recimo s svojimi
H£BBkf!
— Ka|?_        S srvodnmj upnfki?___
Kakor mi visi, pretepe jih in nažene iz tešei
—Kaj se!. Saj pravim... biiB so Časi, toda zdao, pomislite, zdaj jim plačuje!... Da, gospoda, dolgove jian vrača!
Vsi so pociiH v smeh!
— In ti govoriš to neikaznovano! Tvojerrni gospodarju se je menda zmešalo. Plačevati upnikom!
— Ah, to je pa že od sifc! — 90 i^8dikn* d* Estrees   in   okrog njega
stoječi.
Vsi so videli v Picardru šaJjivca, ki jrin bo zabaval med pdesom in igrami.
Ko je govoril o svojem gospodarju, ki plačuje dolgove, sta tudi Julija in FHoretta vzkliiknili:
— Upropastiti se zavoljo takfh ljudi, to je pa že od sile!
— In če bi btk> samo to!... je nadaljeval Picard.
— Kaj to še ni vse? Kaj bi pa mogel še delati?
— Zanemarja najizbranejšo, najpri-jetnejšo družbo, in sestaja se s filozofi, z lihidmi kakor so Diderot, d' Alem-bert, Beaumarchais ... z mnogimi pisatelji, ki bi jih bSo treba takoj poslati v BastiHo, da bi tam zgnidi.
— Ah, ubogi naš vitez!
— Zaradi nečuvenih zvez je izgu-bfl čut dostojanstva v toliki meri, da me je včeraj, ko sem se po nerodnosti udaril v glavo, prijel za roko... da, gospoda, orijel je za roko mene, svojega služabnika, in mi jo stisniti kot da sva najboljša prijatelja. Sram me fe bilo, častna beseda, sram me je bilo zavoljo njega... skoraj tako kakor zavoro sebe.
— Zelo dobro govoriš, Picard; priznati je namreč treba, gospoda, da je nao prijateld Roger na krivih potih... dobšl je okus sodrge, postal je žeto čuden.
— Pokvaril se je, to leži na dđant.
— Kakšni pojedini je mogel žrtvovati ..^šo svečanost on, ki ni zamoidS še nobene naše družabne prireditve?
— Takoj vam povem to, gospoda! — se je začni iz ozadja vrta prijeten moški glas.
xvm.
Vsi gostje so se obrnili, da bti videli, kdo je predrzuež, ki si drzne govoriti tako glasno pri markizu de Pre-slesu.
Ko so pa spoznali viteza de Vaudre-ya, je zavladalo splošno veselje, a najbolj navdušen je bil gostitelj sam.
— Le hitro k nam prijatelj! — je vzkliknili de Presles in mu segel v roko, — bali smo se že, da ne pridete.
— No, dame in gospodje, — je dejal vitez, — kar nadaljujte pogovor o meni, nikar se ne ustavite na tako zanimivi poti...
— Vsega je kriv vaš Picard, — je odgovoril markiz de Presles. — Zakaj je nam pa na>tvezil, da ne pridete?
— Ker res nisem nameraval priti. Floretita se je približala vitezu in ga
ošMa s pogledom, ki je govoril:
— Jaz, dragi Roger, sem pa dobro vedela, da pridete.
Ln ne da bi odvrnila zaljubljeni pogled od svojega viteza, je pripomnila na glas:
— Toda vse to nam ne pove, odkod prihajate.
Obenem je podala kraljica rož vitezu obe roki v poljub. Roger je poljubil dražestni ročici in odgovoril:
— Odkod prihajam? Iz dvorane za dvorne zabave. Sad sami dobro veste, gospoda, da govori zadnje čase ves Pariz samo o novi Beaumarchaisovi komediji.
— Ah, da, »La fofUe Jouraee«, če se ne motim, stepena zadeva, nekakšen pamflet...
Svetovni rekord
italijanskega pilota
Gojenec hitrostnega oddelka Bernasconijeve letalske Sole Agello je dosegel povprečno hitrost 682.403 kilometrov na uro
V Desenzanu na Gardskem jezeru je dosegel italijanski podčastnik Agello te dni nov hitrostni rekord na svojem hi-droplanu, ki je z njim letel s povprečno hitrostjo 682*403 km na uro. S tem je posekal Angleža Stainfortha, ki je imel doslej svetovni hitrostni rekord. Ta uspeh je posledica šestletnega prizadevanja italijanske letalske šole pod vodstvom rx>lkovnika Bernasconija. Ta šola je po sodbi inozemskih strokovnjakov vzorno vodena in se kljub težkim
žrtvam hitro razvija. "Doslej se je ponesrečilo šest njenih gojencev. Šola si je nadela nalogo, izraženo v dveh besedah italijanskega letalskega ministra Bal-ba: Hiperavijacija in superavijacija. Prvi cilj hoče doseči s povprečno hitrostjo 900 km na uro, superavijacija pa žene Italijane v stratosfero. To je četrtič, da je Italija od leta 1922 dosegla svetovni hitrostni rekord. Prvič ga je dosegel pilot Passaleva, M je letel s povprečno hitrostjo 280*155 km na uro, drugi je bil de Bernardi v Benetkah leta 1927, ki je letel s mtrostjo 479'290 km, tretjič pa zopet de Bernardi zopet v Benetkah s hitrostjo 512*776 km na uro.
Od ustanovitve hitrostnega oddelka letalske šole v Desenzanu leta 1926 so absolvirali italijanski letalci 238 poletov s povprečno hitrostjo 500 km na uro. Tudi zadnji svetovni rekord so dolgo pripravljali. Že lani v septembre je letel pilot Neri nad Gardskim jezerom s povprečno hitrostjo 700 km na uro. Vest o novem rekordu je pa prišla v javnost prej, predno so jo mogii. potrditi uradno določeni kontrolni častniki in strogi minister Balbo jo je zadržal. Neri bi bil moral svoj poskusni polet ponoviti, pa ga je že prej doletela smrtna nesreča.
Njegovo delo je nadaljeval letalski podčastnik Agello, ki je šele od leta 1924 pilot m je HI višji hitrostni šoli dodeljen leta 1928. Tu je bi kot eden najboljah gojencev leta 1929 poklican k preizkušanju malega aparata C 29, ki je bil pripravljen za tekmo za Schnei-
derjev pokal. Šola v Desenzanu je dobro vedela, da so novi uspehi odvisni od motorja, od konstrukcije najlažjega in najmočnejšega motorja. Končno so tvornice Fiat izdelale pod imenom Fiat V motor z 2550 HP, ki tehta 930 kg, tako da odpade na eno konjsko silo samo 0.32 kg. Motor ima 24 valjarjev v dveh vrstah v obliki črke V v kotu 60 stopinj. Valjarji so razmeščeni drug za drugim po 12 neodvisno drug od drugega. Med obema sikupinama motorjev so reduktorji, od katerih vodijo osi obeh propelerjev. Ena os gre skozi drugo. Propelerja se sučeta v nasprotni smeri drug proti drugemu. Motor napravi 3200 obratov na uro in stane nad 500.000 lir. Posebna namestitev njegovih osi in propelerjev se smatra za največjo prednost.
Hidroplan MCF 72, ki je bil na njem dosežen svetovni hitrostni rekord, je zadnji v seriji letal, izdelanih v varessM tovarni za Schneiderjev pokal po načrtu ing. Castaldija. Hidroplan ima krila spodaj in je enokrilnik z velikim, vitkim trupom, ki je v njem zelo ozko mesto za pilota, in sicer takoj za motorjem, torej daleč od cevi za izpuh. Hidroplan ima dva zelo prožna čomiča. Propelerja sta iz duraluminija in njuno funkcijo so proučevali strokovnjaki že od leta 1920. Krmili sta kovinasti. Tudi krila hidroplan a so iz duraluminija in posebne kovinske zlitine. Čk>lnieka sta pritrjena k trupu z jeMemrni cevkami. Posoda za bencin je razdeljena na več enakih delov. Pod zadnjim delom trupa ima hidroplan še posebne hladilnike za ohlajanje olja in najbolj eksponiranih sestavnih delov.
Agello je dobil za svoj uspeh samo Mussolinijevo pohvalo. Svoje poskuse bo nadaljeval, dokler ne doseže cilja, povprečne hitrosti 1000 km na uro, odnosno dokler se ne ubije. BaTbo je izjavil, da mora italijanska avijatika doseči to hitrost, predno preide v drugo fazo svojega razvoja, k superavij atiki z letali v stratosferi, kjer bo znašala hitrost nad 1200 km na uro.
Militarizem v Rusiji
V praški *Narodni Politiki« priobčuje Latiislav Martinek zanimiv članetk o svojem potovanju po Rusiji, kjer je preživel lani počitnice. Prepotoval sem evropsko Rusijo od severa do juga, pravi Martinek. Bil sem v Petrogradu, Moskvi, Harkovu, Sevastopolu, Jalti, Odesi in Kijevu, Kot rezervnega častnika me je zanimala Rusija tudi iz vojaškega vidika. V nasprotju s crvilnim prebivalstvom, ki je oblečeno dokaj slabo, preseneti človeka krasna oprema vojakov, zlasti častnikov. V kinu sem videl v veliki dvorani po stenah mnogo razsvetljenih diapozitivov, prikazujoofh poedine vrste orožja, kako se rabi, kako deluje na bojišču, kako se prevaža rtd.
Da imajo Rusi splošno vojaško obveznost, ni treba posebej omenjati. V Jalti so vsi hoteli preurejeni v delavska okrevališča. Nekega dne smo si ogledali tako zvano pijonirsko taborišče blizu Jalte. Tu smo videli dečke in deklice v starosti 8 do 14 let, kako so se vežbali v natikanju plinskih mask, kako so begali v njih, plezali čez umetne zapreke in počenjali vse, kar mora človek znati v primeru sovražnega napada iz zraka. Malo dalje so se vežbali otroci v metanju ročnih granat. Vprašal sem vodnika, kaj pomeni to in kako spravljajo sovjeti svoj militarizem v sklad z miroljubnostjo, pa mi je odgovoril: Imamo mnogo sovražnikov doma in v inozemstvu in če bomo napadeni, se bomo morali zanesti samo na=>e.
15 let brezplačno v gledališče
Iz K odan j a poročajo o originalnem možu, ki je hodil celih 15 let v gledališče, pa ni nikoli plačal vstopnine. V operno gledališče je hodil vsak večer po lestvi mož v belem delovnem plašču na mosticek, kjer so pritrjeni reflektorji, po predstavi je pa zopet odhajal po lestvi iz gledališča. Ker ni nikoli govoril z nikomur iz gledališkega osobja, so ga smatraM za čudaka in nihče se ni zmenil zanj. Mifllili so, da spada h gledališkemu osobju in tako so ga pustili pri vseh predstavah na mostioku, OucLno se je zdelo le, da ni prišel h gledališki blagajni nikoli po plačo.
Šele pri kontrola vseh v operi zaposlenih delavcev so ugotovili, da hodi moi že 15 let v gledališče in da še m nikoli plačal vstopnine. Čudak se piše Tomson, v gledališče je strastno zaljubljen, denarja pa nima, da bi plačeval vstopnino in zato se je domenil z uslužbencem, ki mu je poverjena razsvetljava, da ga bo jemal s seboj brezplačno. Ko je pa dotični uslužbenec umrl, je hodil Tomson na mostiček sam. Ravnateljstvo mai je dalo statoo vojaško vstopnico na galerijo.
Robot pilotira
Ameriški letalec Wildey Post, ki je rabil s Harokiom Gattvm za polet okrog sveta pičlih 10 dni^ pripravlja zdaj nov polet okrog sveta, na katerem ga bo pa spremljal samo letalski robot. Avtomat bo upravljal letalo, kadar bo Post utrujen in bo hotel počivati. Avtomat pritrdijo v letalo Winnie Mae, na katerem je letel Post prvič okrog zemlje in ki hoče z njim poskusiti svojo srečo tudi zdaj.
Robota je konstruiral Bert Carison. Post je že letel z njim 20 km daleč is Oki oh orne CLty v mesto Norman ki nazaj m ves čas je pilotiral robot. Post je izjavil, da pilotira robot boljše od njega. Glavni princip robota je reakcija na hidravhčni pritisk olja, ki regulira višino in smer letala. Ko je dosegel določeno višino, je Post prepustil pilotiranje avtomatu. Čim je veter potisnil letalo iz prave smeri, ga je spravil robot nazaj. Če je Post ustavil motor, da se je začelo letalo spuščati, je robot vključil motor in vrmll letalo v prvotno višino. Zdaj dete, Carison na konstrukciji aparata, s katerim bi lahko človek iz zemlje s pomočjo radia upravljal robota ▼ letalu, *■
^7
Telef. 2495
1 ►
f J)Mg®i)(?S){fo(k
Izvršuje enobarvne in večbarvne črtne klišeje, enobarvne in večbarvne autotipije, kombinirane klišeje za navaden in finejfil papir, klišeje po perorisih, slikah in risbah, rokopisih ln fotografijah za razglednice, reklamne slike, vinjete
MOTORNO KOLO
kupim. Ponudbe: Maichen, Kočevje-Zajčje polje. 1935
■SLUŽBE
ČEVLJARSKEGA
POMOČNIKA
sprejmem takoj. — Zamik Alfonz, Gajeva ulica 9, 1944
BRIVSKI POMOČNIK
išče stalno službo. — Ponudbe: Tašič, brivski porn_, Mi si inje,
1937
11   Ljubljana,  Sv, Petra nasip št. 23
V globoki žalosti naznanjamo prežaiostno vest, da Je umrl iskreno! j ubij en i oče, stari oče in soprog, gospod
KOZJAK FRANC
Šolski upravitelj v pokoju
dne 17. aprila, spravljen z Bogom, zadet od srčne kapi.
Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 19. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti Strel i.^ka ulica štev. 32 na pokopališče k Sv. Križu.
3* Ljubljani, dne 17. aprila 1932. IVANA KOZJAK-SIMONcIC, soproga — SLAVKA, FTNčKA, hčeri — TENKO, kapetan pesadije, FRANCI, poročnik bojnega broda, sinova —
MUA, ZDENKA, snahi — DR. TU&AR, DR. GURMAN, zeta.
O
ČOLNE
izdeluje Poljak, Moste-Žirovnica pri Bledu. 1939
TUDI NARAVA MENJA OBLAČILO
Ljudje sledimo njenemu primeru. Samo s to razliko, da mi izbiramo. Velika izbira staro-znane tvrdke
LJUBLJANA, poleg Škofije, vas bo presenetila. Veselilo nas bo, ako nas počastite z obiskom
(noa^rohe)
vsako, budi najmanjšo množino kupuj«
SEVER & KOMP.
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 5
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.  PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T
ČOLNI NA LJUBLJANICI
se že izposojajo na Trnovskem pristanu. 1898
SPALNICE Masivne politirane    I>m 5000*-Šperane > 3200.-
pieskane, kompletne s psiho in ogledalom ■» 2000.-V zalogi fmam vsakovrstne moderne spalnice in kuhinjske oprave po najnižjih cenah. Sprejemam naročila. ML ANOLOVIC, strojno mizarstvo LJubljana, Romanskega uL 54.
24/L
POHIŠTVO
Na
Na obroke! — knjižice:
masivne spalnice šperane spalnice pleskane spalnice Kuhinjska oprava Kuhinjska kredenca omare postelje
Vse drugo pohčatvo se dobi najceneje pri nas. Sprejemamo vsakovrstna naročila in popravila po koctkureDčrjfti cenah.
MIZARSTVO »SAVA«, LJUBLJANA, Kolodvorska ali-ca 18 — Miklosloevm cesta 6. Telefon 27-80. 1 704
Dta 6000.-> 3500.-180O-850.-450,-380.-180,-
PRODAM
KRAVJE SENO (OTAVA)
več vozov poceni prodam. Prodam tudi košnjo travnikov doma in v Zornicah. — Šuštar, Ljubljana, Dolenjska cesta 12.
1904
HA R LET DAVTDSON
motocikel s prikolico — proda Seršen, Ljutomer. 1934
AVTOMAT (klepetarl prodam za 10O0 EHn,  Igra 18 komadov.  — Leskovsek, Raj-henburg. 1938
IZPOSOJAMO
ptošče, gramofone, radio-apejraite.
Aleksandrova c 4
f prehod >Vtktoriac palače)
NtPKMllNINI
TRGOVSKA HIftA
enonadstropna, naprodaj v večjem kraju na Štajerskem. - Pojasnila daje: Vrhovsek, Konjica. 1936
POUK
STROJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike tu izvežbance, Vpisovanje vsak dan. Učne ure od 6. ure dalje. Šolnina nw.\cn — Cnristofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c 15. 587
m
;v.- '.
3;«;
ZAHVALA
Za vse dofcaze iskrenega sočorja ob smrti našega nepozabnega moža, očeta, brata, strica ki svaka, gospoda
hana Ki
iiif/i
OPEKO
vsake vrste kupiš najceneje za gotovino ali knjižico v opekarni Jerka, Črnuče. 194C
poaeatnika na Vvea
s© iskreno zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo če. duiiovščini, vsem darovalcem krasnih vencev, zastopnikom raznih društev in organizacij, pevskemu društvu »Danica«, Vic, pod vodstvom g. Šterbenca za ganljivo petje in vsem onim, ki so se od pokojnika poslovili in ga končno spremili na poslednji poti. Veera m vsakemu: iskrena hvate!
Vfte pri Ljobtjaid — Kamoftk,
38. aprila 1933.
Žalujoči ostali*
Urejuje: Josip Zupančič. Z* »Narodno tiskarno«; Fran
_Za upravo m ineeratni «ei Usta: Oton Cnnstc*. — Vsi v J^bljaui.