VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE SHS IZVRŠNEGA ODBORA V LjUBEjANIE
List izhaja 1. ih 15. v mesecu. — Posamezna številka 1 Din. Naročnina mesečno 2 Din. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št Peterska vojašnica. — Poštnina plačana v gotovini.
Kritika o invalidskem zakonu.
(Dalje.)
Niti prvoinštančnemu okrajnemu sodišču, niti drugoinštančnemu invalidskemu sodišču pa invalidski zakon ne dopušča končnih pravomoćnih odločb glede obnove postopanja.
Ako že okrajno sodišče ugodi obnovi, jo mora poslati ministrstvu za' socijalno politiko, ki se sme pritožiti.
Potem pa če pride akt bodisi s pritožbo ministrstva ali brez nje k višjemu invalidskemu sodišču mora seveda še višje sodišče v predmetih za obnovo postopanja vse svoje odločbe pošiljati ministrstvu.
To izgleda kakor da bi ministrstvo pod nobenim pogojem ne pripuščalo, da se kak predmet pri obnovi ugodno reši.
Tendenca tega je, da se bo ministrstvo gotovo povsod pritožilo in če ne bo v drugi instanci pri višjem invalidskem sodišču odbito, mora vendar dobiti še poprej odločbo zadnje inštance v roko, ne da bi bilo v zakonu povedano zakaj.
Ako v vseh drugih slučajih odločujejo glede pokojnine izključno sodišča, zakaj ravno v slučajih obnov posega še ministrstvo z nekimi svojimi pravicami vmes? Ako se bo tako postopalo tudi pri obnovah vsled redukcij, si lahko ravnokar omenjeno tolmačimo za jako slabo in bo obnove zavlačevalo in onemogočalo izid.
Odkupnine invalidnin bodo najbrž mnogim bolj koristile kakor mesečni prejemki. Vendar bi bilo pa radi enakomernosti treba na vsak način v zakonu določiti višino odkupnin, sicer more imeti kdo le nepotrebne vabe, ki ne morejo imeti resnično predvidevanega namena brez vsake določitve mere v bodočem podjetju. Nepravično bo, ako se bo delala razlika odkupnin med stanovi, potrebami ali celo med pokrajinami. Merodajna je lahko starost. Zato naj bi višino odkupnin fiksiral pravilnik k invalidskemu zakonu.
Popolnoma pomanjkljiva se nam zdi sestava narodnega invalidskega fonda. Kakor smo že povdarjali pred sprejetjem invalidskega zakona, naj bi bila to ustanova, ki bi celo ma-terijelno vprašanje za vojne žrtve popolnoma ločila od državnega proračuna, kateri naj bi le votiral svoja mogoča sredstva v narodni fond.
Poleg tesn pa naj bi se v ta fond stekali razni redni in izredni dohodki, pred vsem pa ves invalidski davek. Tak narodni fond bi lahko veliko bolje skrbel za celo finančno podlago invalidskemu zakonu.
Tako kakor je pa po invalidskem zakonu vstvarjen, da gredo vanj poleg zelo majhne dotacije iz državnega budžeta le nestalni, od razmer odvisni dohodki, je postavljen velik del pomoči po invalidskem zakonu na nestalnost in negotovost.
Razni fondi likvidiranih medvojnih ustanov nimajo nobenih dohodkov več in se bodo kmalu izčrpali, v kolikor se že niso. Darila in zadužbine ali zapuščine in volila so negotovi.
Dohodki loterije so tudi negotovi, če vzamemo samo državno dotacijo za prva tri leta 2 milijona dinarjev, pozneje pa se ista sploh daje samo še za odkupe invalidnin, ne pa za vse namene narod, fonda, se nam pokaže prav slaba podlaga tega fonda.
Tako bo gotovo pomoč ^ iz narodnega fonda, to je za zdravljenje in učenje izven drž. zavodov, za ustanovitev in zboljšanje poklica, zadružništvo, prevoz, obleko, obutev zelo slaba in negotova.
Če vzamemo posebno račune za zdravila ali pa orodje ali prevozna sredstva do postaj ali kam drugam, vidimo, da so zelo važna vprašanja navezana le na sredstva narodnega fonda, ki so takorekoč samo nekaka dobrodelnost ne pa gotova sredstva.
Narodni fond bi moral imeti tudi upravo, sestavljeno iz najširših in najzasluženejših faktorjev naše javnosti. Taka uprava bi lahko mnogo apelirala na javnost, da bi pridobila dobrovoljna sredstva. Tudi invalidi in vojne žrtve sploh bi morale imeti v upravi svoje zastopnike tako, da bi njihovo udruženje, ki se v zadostni meri briga in razvidi potrebe med vojnimi žrtvami, lahko mnogo koristnega in smo-trenega predlagalo v upravi.
Naš zakon pa je upravo narodnega fonda izročil ministru za socijalno politiko. Trojica uradnikov, ki daje samo predloge ministru, kako naj se upravlja in uporablja fond, nima pravzaprav nobene pravice in bi bilo prav vseeno, ako bi vršil take predloge samo ministrski računski oddelek. Dotičnim bi vsaj ne bilo treba dajati posebnih nagrad, katere predvideva invalidski zakon.
Pač pa bi bilo dobro, da bi imel invalidski narodni fond popolnoma samostojno upravo najmanj desetorice ljudi, določenih iz faktorjev, ki imajo najVeč smisla in stika z vojnimi žrtvami. Dotični bi imel proste glasovalne pravice v odboru in sklep bi moral biti izvršljiv, ne pa podrejen šele samemu ministru. Na ta način bi vojne žrtve pričakovale lahko mnogo rednejše dotacije, kakor so imele priliko videti do sedal pri kreditih za razne potrebe.
Vsled naših opetovanih želj invalidski zakon tudi ni prezrl priznanja invalidskega udruženja.
Toda priznanje smo si predstavljali gotovo drugače, namreč, da bi smelo udruženje pri gotovih važnih stvareh soodločevati v invalidskem vprašanju, kakor pri nadpregledih, strokovnih komisijah, narodnemu fondu itd. Pričakovali pa smo tudi kako pomoč v gospodarske svrhe.
Toda vse to je zakon prekrižal, iz različnih komisij je udruženje celo izbacil, gmotne pomoči pa mu tudi ne ponudi. Pač pa je zakon željam udruženja v pomirjenje ugodil s suhoparnim paragrafom, ki ne pove nič več, kakor je vsakemu društvu zasigurano z društvenim zakonom.
Vojne žrtve se smejo udružiti ali organizirati. To je dovoljeno vsakemu državljanu po obstoječih zakonih. Poleg tega ima pa tudi vsako društvo ali organizacija pravico odločevati, kakšno naj bo na znotraj, na primer njegovi odbori, le nam jih predpisuje zakon.
Tudi glede pravil in oblastnega priznanja predpisuje obstoječi društveni zakon.
Zato ne moremo smatrati to za nobeno priznanje.
V zaključnih odredbah najdemo člen, ki takorekoč indirektno nrepoveduje uživanj^ invalidnin v inozemstvu. Izjeme so samo, ako to dovolita ministra za socijalno politiko in za vojno in mornarico.
Čudno, zakaj bi ne smeli naši državljani, ki morajo iti s trebuhom za kruhom po svetu, biti deležni vseh pravic. Prednavedene omejitve jim bodo skoro gotovo to preprečile dokler so v inozemstvu. Vidimo pa na primer, da drugod ni tako, ako pogledamo, da dobivajo v
našo državo nekateri tuji invalidi in vojne žrtve polne pripadke.
Vsakoletni finančni zakon bo določal, koga je smatrati za siromašnega po invalidskem zakonu. Za danes pa velja mera 30 Din neposrednega davka.
Ta določba bi morala biti vseeno nekoliko natančnejša v tem smislu, da bi se vzelo za podlago vendarle podrobno fiksirano stanje, ki na primer odgovarja današnji bazi neposrednega davka. V tej bazi bi se moralo ravnati v bodoče pri eventuelnih spremembah vrednosti denarja.
Vsakoletni finančni zakon pa lahko sedaj po določbi invalidskega zakona odloči kakor hoče, na primer lahko vsem tistim vzame pripadke, ki sploh plačujejo kak davek, ali pa mogoče po meri vrednosti premoženja. Da bi se pravice vojnih žrtev regulirale v tem smislu na bolje, ni misliti, pač pa bo šlo preje na ukinje-vanje.
Imeli smo priliko videti, kaj se vse lahko stori s finančnim zakonom ali pa z dvanajstinami. Pomislimo samo, da so bile ravno s takim zakonom vpeljane naše redukcije, potem si tudi lahko predstavljamo nevarnost, ki nam jo predviduje prednavedena določba invalidskega zakona.	(Dalje prihodnjič.^
Državni uslužbenci-invalidi.
Pri državnih uslužbencih-invalidih vladajo različna mnemiia, ki jih izražajo tudi Izvršnemu odboru, namreč glede invalidnine. Ako pre-vdarimo točke invalidskega zakona, ki govore o državnih nameščencih, nam mora biti brez dvoma jasno, da invalidom, ki so v državni službi, invalidnina ne pripada.
Člen 109., odstavek 3., pove dovolj jasno, da oni, ki so v državni službi, nimajo pravice do pokojnine.
Izvzame pa nekatere in sicer navedene v členu 114.
Pripomniti moramo, da je slovenski prevod invalidskega zakona v izrazu nejasen, ker pravi v členu 109., da nimajo pravice do pokojnine.
Invalidski zakon smatra namreč pokojnino čisto za nekaj drugega, kakor invalidnino.
V srbskem tekstu invalidskega zakona v Službenih Novinah stoji v členu 109. beseda »invalidnine« ne pa »pokojnine«. Ker rabimo mi navadno izraz invalidska pokojnina, je prevajalec prestavil tudi izraz invalidnina v pokojnino.
Seveda, sedaj pa smatrajo naši invalidi drž. uslužbenci, da ne morejo prejemati službene pokojnine, ako prav so imeli že dosti službe za njo pri vojakih, ker so nadalje v drž. službi in bodo pokojnino pozneje lahko dobili, ko izstopijo. Invalidnina ali kakor mi pravimo invalidska pokojnina pa jim gre. Srbski tekst pa določno izraža, da državni nameščenci v aktivni službi ne dobe invalidnine, torej nič, dokler ne izstopijo.
Pač pa dobivajo invalidnino v členu 114. navedeni, to so aktivni častniki srbske in črnogorske vojske in častniki dobrovoljci teh vojsk, tudi ako so še naprej v drž. službi. Torej le aktivni, ne rezervni častniki.
Vsled tega, ker jim nič ne pripada, smatrajo naši državni nameščenci invalidi za nepotrebno, da se prijavljajo sodiščem.
To je napačno.
Člen 104. sicer pravi zaradi prevedbe na prejemke, vendar pa ima ta prevedba v sploš-
nem nekak drug smisel. Prevedba daje neko obiležje zakona na vse pravice, to je tudi zdravstvo, strokovni pouk, posredovanje dela itd. To pa pripada vsem vojnim žrtvam, tudi državnim nameščencem.
Pa tudi invalidnina jim pripada, ko gredo iz državne službe.
Zato je sedaj tudi za vse državne uslužbence invalide prevedba potrebna v svrho pri-
Strašna je ta beseda. J ako strašna, da 'ko sem jo zapisal, se imi je roka tresla pod njeno težo. Kaj šele je ta beseda, oblečena v meso. uresničena, izvajana?... Groza in strah!
In vendar... In vendar ie ta beseda tu, ona ie izrečena, ona ie vržena na ljudi. ki so pod njeno pezo zlomljeni, uničeni...
To smo mi. vojni invalidi, vojne vdtfcve in vojne sirote.
Mlad, življenja poln sem šel na vojno. Roke so mi stiskali v slovo. Hrabrili so me in oni. ki veliko veljajo med ljudmi, so pokroviteljsko polagati svoje roke na moja ramena.
»Idi junak... Nikdar ne boš pozabljen. <
To je bilo, ko so potrebovali moje krvi, moje zdravje, moie življenje.
Vrnil sem se z rano na prsih, z bolnimi pljuči, izmučen in predčasno ostarel.
Nikogar ni bilo. da bi imi segel v roko. Nikogar, da bi pokroviteljsko položil roko na moje rame. Nikogar, da bi rekel:
»Ne boš pozabljen...«	v
Vsak se me je izognil, pogledal postrani, nerad odgovoril, če sem ga vprašal. V očeh vsakega sem čital:
»Prokleti...«
Sedem let se nikdo ni spomnil, da bi mi stisnil roko v pozdrav. Na komisiji iso me prevračali. pregledavali, dvomili o moji rani, od daleč videči in rekli:
»50 procentov.«
Nato sem dobil 48 Din z dokladami na mesec.
Kašljam, boleham, nesposoben služiti si kruh. se vlačim1 po ulicah. Dela iščem. Ni ga. Ne dajo ga ... Proklet sem, zato mi ga ne dajo.
In talko živim s tistimi 48 Din in beračim-Težak ie 'kruh. suh je in grenak. A še ta je tanek. Zebe me. Obleka oa je raztrgana. Umrl bi rad. a smrti ni. 48 Din na mesec in krščansko usmiljenje, ki mi daje beraču ubogajme, mi odganja smrt.
A meni ie komaj 30 let. AH čujete? Tri-
znanja obiležja. Za pozneje ni nič rečeno, ako se bo še koga prevajalo, samo zna se reči, da ni zaščiten in da ni invalid, ker se ni v pravem času prijavil.
Zato pa tudi vsak invalid drž. nameščenec prejme potrdilo računovodstva, na katerem je potrjeno, zakaj ne prejema invalidnine izvzemal predlaganih za redukcijo. Tako potrdilo je izdano v svrho prevajanja.
deset let mi je. Kako bi rad živel.. saj še nisem živel. Rad bi se nasmejal... sai se še nisem nikdar smejal. Zapel bi rad. kakor drugi, ki jim ie trideset let... saj še nisem utegnil peti, pa mi ie že kroglja prevrtala prsi. da je znala bolezen, kam naj sede.
Moji ‘sovrstniki se ženijo. Saj so ljudje itn kri teče po njih žilah. Jaz sem pa proklet... vojni invalid.. Ali tudi v mojih žilah teče še kri.
Kdo me bo tešil, ko me žalost objame? Kdo mi bo stregel, ko ne bom mogel več hoditi? Kdo je. ki bi me ljubil, kakor bi jaz rad ljubil?
Ni ga ... Ni je ... Kdo bi se zvezal s prokletim.
Ali videl sem. da se ie oženil moj tovariš-invalid. Dobra žena ie bila, ki mu ie podala roko. žena, ki ie razumela vso tragiko invalidske duše in se žrtvovala. Sama si je naložila tež^k križ na rame. da ga pomaga nesti pro-ikletemu. kakor Simon iz Cirenie. Sama mu daje, kakor Veronika prt. da obriše znojno lice trpeči — za druge. In sama trpi. Sai z 4S Din pokojnine na mesec ne more Vzdrževati invalid niti sebe. kaj šele. da nudi kaj ženi.
Čujem: Naj se ne ženi.
Ljudje božji. Invalid; 30 leten invalid Je človek Oropan mladosti, oropan zdravja, oropan vsega — ie vsekakor človek in blagor tisti, ki ga vzljubi takega, prokletega. od'vseh zapuščenega
Invalidski zaikon bi moral predvideti to in prožiti pomoč. Moral bi imeti vsaj ta predalček. da bi v slučaju, da se osnuje rodbina — dogaja Se to — in da po smrti invalidovi otroci vsai ne mro gladu. ,
Ali invalidski zakon, tega nima. On je molčeč in nečuven, siromašen in pohabljen, kakor invalid sam. Kako naj pomaga. On je vtelešeno prokletstvo, ki ie izrečeno nad invalidi. vojnimi vdovami in sirotami.
Bi. ali je kdo. ki sname to prokletstvo? ...
Invalid iz Ljubljane.
v Radovljici ob 9. uri dopoldne v Ljudski
šoli;
v Starem trgu pri Ložu Ob 1 uri popoldne v Ljudski šoli;
v Goriah pri Bledu ob 11. uri dopoldne v Ljudski šoli.
Podružnica v Gulštanju ima isti dan svoj občni zbor. toda v Prevaljah (ne v Gustanju) ob 9. uri dopoldne, to pa radi ceintruma.
Dne 7. februarja 1926:
v Šmarju pri Jelšah ob 9. uri dopoldne v prostorih g. Detička;
v Kočevju ob 13. uri v prostorih tovariša Erkerja.
Dne 14. februarja 1926:
na Vrhniki ob 14. uri pri g. Drašlerju.
Poziv na tajnike podružnic. Tajnike onih podružnic, ki še niso poslale seznamov, koliko uverenj in komu da so Uh izdali v letu 1925. pozivamo, da takoj pošljejo sezname Izvršnemu odboru in obenem vrnejo preostala uve-renja. Opozarjamo üb. da I. O. novih, s predpisanimi odtisi opremljenih uvereni za 1. 1926.. ne bo prej poslal, dokler ne bodo Obračunali stara uverenja. V interesu članstva ie torej, da zahtevi I. O. takoj ugodijo.
Novo izvoljene odbore morajo tajniki v Smislu društvenega zakona naznaniti sreskim poglavarjem oziroma policijski direkciji. Navesti moraio imena in bivališča odbornikov. Ravno tako morajo naznaniti odbore in imena delegatov Izvršnemu odboru in ob tej priliki poslati tudi prepise zapisnikov občnih zborov.
Reducirane invalide, in sicer one. ki so morebiti že prejeli obvestila od ministrstva za socialno politiko oziroma od specialnega invalidskega sodišča zakai da so reducirani, opozarjamo. da jim teče 6-mesečni rolk obnove, oziroma predložitev novih dokazov od dneva, ko so obvestila prejeli, onim pa, ki so morebiti obvestila prejeli pred uveljavljenjem; invalidskega zakona, pa teče rok od dneva, ko je bil zakon uveljavljen, t j. od 17. novembra 1925. Za redukcijo predlagani tovariši ki še niso prejeli obvestila od sodišča, zakai da so reduciranj naj poiščejo že sedaj vse potrebne listine in priče, da bodo lahko takoj po prejemu obvestil orosili za obnovo postopka. Radi izboljšanja hib Pa redlucirani lahko vlože obnove postopala le na podlagi, uradnih zdravniških spričeval.
Razglase, ki jih ie I. O. razposlal podružnicam morajo podružnice dostaviti dosledno vsakemu članu ki ie bil kdaj vpisan v člansko knjigo. Po večini so podružnice to storile, dočim smo pri nekaterih ugotovili, da niso izdajale pozivov vsem članom. Pozivamo vse odbore, da storijo svoio dolžnost
Godišnja uverenja. Središnji odbor nam dodatno sporoča, da veljajo za leto 1926. še uverenja za 4-kratno polovično vožnjo. Veljajo še stare tiskovine, na nje se mora odtisniti pečat Izvršnega odbora in štampiljko z besedilom, da velja uverenje tudi za 1. 1926. Ker se morajo uverenja strogo in natančno obračunati, se, nova s potrebnimi odtisi opremljena uverenja ne bodo razposlala podružnicam preje dokler ne pošljejo seznamov koliko in komu da so lih v letu 1925. izdale hi dokler ne vrneio nerazpečana uverenja. Onim podružnicam, ki so že obračunale in vrnile preostala uverenia. je Izvršni odbor že razposlal uverenja za leto 1926. To so podružnice Celje. Dol. Lendava, Guštanj, Konjice. Kočevje. Ljubljana Mokronog. Metlika. Polzela, Škofja Loka. Šmarje pri Jelšah šin Vel. Lašče. Člani navedenih podružnic se torej lahko zglasilo pri svojih odborih, da iim izdajo uverenja. Drugi pa naj počakajo, da izvršijo njih odbori svojo dolžnost.
Himen. Tovariš Zdravko Rds z Bieda, naš agilni sodelavec v Udruženju, se je dhe 28. t. m. poročil v Ljubljani z gdč Znmčevo h ugledne blejske rodbine. Ob tej priliki seveda tudi ni pozabil na svoje invalidske tovariše. ki smo mogli čitati pri tem veselem dot-godku izraz sreče in zadovoljnosti z njegovega obraza Mlademu zakonskemu paru izrekamo najiskreneiše čestitke in mu želimo obilo sreče.
Prepričani smo. da bo talko, kajti:
Če gledaš dvoie skupnih bitij ki lih ljubezen je strnila, o njuni sreči ni dvomiti bodočnost rih bo obdarila ... —?
Plemeniti darovalci. Izvršni odbor je prejel potom davčnega urada V Litiji znesek 284 Din s pripombo: »Litijski državni nameščenci mesto cvetja na krsto dne 14 januarja 1926
izraz trpina.
Da si moremo predstavljati utis, kakršnega ie napravila nova rešitev invalidskega vprašanja med našimi trpini in razpoloženje, ki ga napravlja naš invalidski zakon med onimi, katerih se tiče naj priobčimo dopis, ki nam ga pošilia neki zaslužni tovariš. Dopis se glasi:
Sem invalid, sedaj naj se zopet prijavim. Kaj bi letal od Poncija do Pilata za 7-50 Din?! Neskončne ceremonije za piškav lešnik?! Raje se vsedem na kak vogal s klobukom v roki...
Da, invalid, res »invalid«, tako revše, da, kar mi je naprtila svetovna vojna, bom nosil do smrti. Do zdaj ga ni še rodila mati, ki bi mi zamogel lečiti tiste rane, ki mi jih je prizadejala perverzna evropska gospoda. Mislim na telesne, o duševnih niti ne govorim.
Pa boste morda rekli, gospod urednik, čemu se nisi že kaj oglasil v našem listu?
Od zdaj naprej bom imel že čas, do zdaj pa se nisem mogel pečati s tujo boljo: le preveč so me skelele moje rane zraven napornega dela. Tudi sem imel o človeštvu nekaj dobrih misli vsaj v pričetku miru. Ni mi hotelo v glavo, da bi bili merodajni faktorji tako izkvar-jeni, da bi pustili žrtve svetovne vojne na cedilu. Tudi sem opazil, da si je tu pa tam kak invalid trenutno opomogel... Vendar ni hotelo biti konca pritožb. Bo že, sem si mislil. Pa ni! Sedem let po vojni, še ni! Vedno čitam pritožbe v časopisih. Samo naslove namreč čitam, ker se ne morem in nočem spuščati v podrobnosti, da bi se mi ne odpirale še nezaceljene rane. Da, samo naslove, pri katerih se mi krči srce, pogledam v stran, pljunem na ostudno
človeštvo — in čitam dalje stvari, s katerimi se ukvarjajo visoki politiki.
Tudi »dobrovoijec« sem, ne-le invalid, bivši borec, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da so se podrli stari stebri in se pojavila Jugoslavija. Gotov sem, da je med invalidi nebroj takih, ki so pa zdaj zapuščeni in umirajo za gladom, med tem ko si drugi gladijo trebuščke, da ne govorim o tistih, ki si kupujejo v Berlinu, Parizu, Londonu... po cele uliče — v preveliki gorečnosti za domovino — v omiljenje stanovanjske krize svojih rojakov (? !).
Kakor vidim, je torej velika večina invalidov prepuščena trpljenju. Niti za slepce ni še preskrbljeno, niti tem se ne da prilike, da bi se enkrat na dan najedli do sitega, kar bi bilo združeno z malenkostnimi izdatki. Je res ostudna golazen to človeštvo ! Vsakdo se najraje peča s svojimi zadevami. Tuje gorje ga ne briga. Ako ima 6 cigar dnevno, bi jih rad pokadil 12, kdor si lahko privošči en liter rujnega, mu je žal, da ga ne more »pocukati« dva, milijonar se muči na vse pretege, da postane milijarder ... Nebroj naloženih avtomobilov je hitelo v zaledje, mi smo komaj rešili polomljene ude...
Naša mladina vidi našo revščino. Veste, kaj si pri tem misli, ko gleda današnje vojne žrtve? Ona si misli, da jo nekaj takega čaka, če bomo imeli kdaj nove vojne žrtve. Misli p<> vejo mnogo trpinom, le mogotci so topi in nič ne mislijo, tisti mogotci, katerim je »novac Bog, trebuh domovina«. -—- »Invalid«-»dobrovoliec«.
Naše gibanje.
OBČNI ZBORI SE VRŠE:
Dne 31. januaria 1926:
v Kranju ob 9. uri dopoldhe v dvorani dskega doma«;
v Novem mestu ob 10. uri dopoldne v Mini čitalnici ;
v Velikih Laščah ob 9. uri dopoldne v go-i pri Ivančiču;
v Murski Soboti ob 10. uri dopoldne v gostilni pri Flisarju;
v Moravčah ob 8. uri dopoldne v »Ljudskem domu«.
Dne 2. februarja 1926:
v Metliki ob 9. uri dopoldhe v Ljudski
šoli;
v Slovenjgradcu ob 9. uri dopoldne v hotelu »Balkan«;
Prokleti.
umrl e,gr a višieea davčnega upravitelja Ivana Demšartia.« Plemenitim darovalcem izreka Izvršni odlbor v imenu vcrinih žrtev naimisrč nejšo zahvalo.
Dokumenti Nekateri invalidi in vdove moralo na zahtevo uradov, posebno sedaj pri prijavah za prevedbo sodiščem oddajati originalne dokumente. Ker so nekateri dokumenti, posebno Pa invalidska uverenja važnega pomena za vsakega in iih morajo imeti vedno za izkazilo v roki, naj zahtevajo važne dokumente nazaj. Uoamo, da bodo dotičn uradi sami vrnili dokumente upravičencem po upo-
Tcfebi n.cL'Z'cii
Za spomenik padlim v Škofji loki. Pri podružnici U. V. I. se je sestavil odbor za postavo spomenika v vojni padlim vojakom. Odbor je sestavljen iz članov podružnice in zastopnikov občin Škofja loka, Stara loka in Zminec. Načrti za spomenik so že gotovi, stroški so proraču-njeni na 15—20.000 Din. S pobiranjem prostovoljnih prispevkov se je pričelo po okolici in v kratkem se bo pobiralo tudi po mestu v Škofji loki. V ta namen je bilo poslanih na posameznike, razne korporacije in družbe več prošenj s čeki. Nekateri so se že odzvali in poslali večje in manjše zneske, vse druge pa prosimo, da po svojih močeh kaj darujejo za spomenik. Vsem darovalcem se odbor najtopleje zahvaljuje. S postavljanjem spomenika se bo pričelo1 spomladi, ako bo dovolj sredstev na razpolago.
Ogibaj se desno. Prva nesreča vsled takih predpisov se jč zgodila v Stari loki v Soteski. Avto Škofja loka—Železniki je povozil konja, ki je last industrijalca g. Fr. Dolenca. Konj, navajen se izogniti na levo, je moral voziti na desno. V trenutku, ko sta se imela srečati z avto, je- konj skočil na levo stran in ravno pod avto, ki mu je zlomil nogo. Hlapca je vrglo raz voza v stran in le slučaj je nanesel, da je ostal nepoškodovan.
Za tiskovni sklad so darovali: Jeršin Jože 2 Din. Podružnica U. V. I. 10 Din. Oolež Anton. Maribor 6 Din. Salmič Ivo. Krško 6 Din.
Neimenovani 1 Din
Zdravilišče Golnik. Naše poročilo glede božičnice v tuk. zdravilišču, priobčeno v zadnji štev. »Vojnega invalida«, spopolnjujemo v toliko. da je tudi tuk. kurat, častiti g. Gole Anton, prispeval z dobitki k tomboli in srečelovu, pri pripravah pa požrtvovalno pomagal blagajnik zdravilišča g. Zidar Alojzij, za kar jima izrekamo našo prisrčno zahvalo.	Invalidi.
Podružnice se opozarjajo, da pošljejo čim-preje Izvršnemu odboru trimesečne obračune za zadnje četrtletje lanskega leta.
Pozor. Invalid Franc Florjančič iz Predoselj, okraj Kranj, je koncem decembra 1925 izgubil najbrže pri odhodu iz Kranja v Ljubljano svojo člansko knjižico št. 7164. Opozarjamo proti morebitnemu izrabljanju. Vsaka zasledi-tev naj se takoj javi Izvršnemu odboru ali podružnici v Tržiču.
Invalidska zadruga v Beogradu je izdala za leto 1926. svoj koledar, ki vsebuje jako izbrano vsebino. Cena je 40 Din. Prodajalci na drobno dobe 25% provizijo. Naročila sprejema Izvršni odbor v Ljubljani.
Umrla sta tov. Ivan Kopčaver, trgovec in posestnik v Selcih, ki je bil vnet član in sodelavec v naši organizaciji od početka. Bil je predsednik pa tudi že blagajnik selške podružnice. Pogreb je bil 16. januarja t. 1.
V deželni bolnici v Ljubljani je umrl tov. Josip Klemenčič iz Dol. Brda, obč. Poljane nad Škofjo loko. Bil je član podružnice v Škofji loki. Pred kratkim je bil oddan iz zdravilišča Golnik v bolnico, kjer je revež podlegel. Izvršni odbor je obvestil bližnje člane iz Ljubljane, da so se udeležili pogreba. Obvestil pa je tudi komando vojnega okruga tako, da je bil to prvi invalidski pogreb v Ljubljani, pri katerem je izkazalo zadnjo čast vojnemu invalidu tudi vojaštvo, kakor predvideva novi invalidski zakon. Zato izrekamo toplo zahvalo komandantu vojnega okruga s prošnjo, da blagovoli storiti tako tudi pri bodočih invalidskih pogrebih.
Nepozabnemu. Za vedno nas je zapustil tov. Zupan Franc, 50% vojni invalid, čevljar iz Brega pri Polzeli. Zadela ga je nesrečna usoda, da je moral nenadoma zapustiti ženo, otroke in svoje zveste tovariše. Bil je vedno vnet član in sodelavec v podružnici, prej v Št. Petru, sedaj pa v Polzeli. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Počivaj v miru, tovariš!
Pozvedovanje. Vojna vdova Marija Tavčar v Selcih št. 70 nad Škofjo loko se obrača na tovariše in tovarišice, da sporočijo, ako je komu znano ime, priimek in naslov mojstra ali tvrdke, ki bi sprejela v učenje njenega sina. Najbolj bi ga veselilo krojaštvo ali pa tudi sedlarstvo in tapetništvo.
Izguba knjižice. Mokotar Jernej, invalid iz Breznega št. 2, p. Laško, je izgubil člansko knjižico udruženja in sicer podružnice v Celju it. 185, Izvršnega odbora št. 626. Knjižica se pro-
glaša za neveljavno, zato svarimo pred izrabljanjem. Kdor kaj zasledi, naj javi podružnici ali Izvršnemu odboru.
Konjice. V zadnjem času smo dobili nekaj novih naročnikov. Naročnino je zbral tajnik tov. Podlunšek ter nam poslal 96 Din, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Priporočamo se še za nove naročnike, kakor se nam obeta, ker v tamkajšnjem okolišu je mnogo vojnih žrtev. Ako bi vse vojne žrtve iz dotične doline in Pohorja pristopile v organizacijo, bi bila podružnica med najmočnejšimi. Tovariši in tovarišice, agitirajte!
Občni zbor oodružnice U. V I. v Trbov-ijah se je vršil dne 17. januarja 1926 ob 3. url v prostorih g. Forte na Vodah ob orecei pičli udeležbi članov in članic. Krivda na slabi udeležbi leži na slabem vremenu predvsem na na odboru Z. S. V., ki ie za dopoldne istega-dme določil predavanje o novem invalidskem 'zakonu, katerega so se v zelo obilnem številu udeležili vojni, invalidi, vdove in sirote. Bila ie to brezobzirnost odbora Z. S V. napram invalidom in njeni organizaciji, ker ie piva dolžnost članstva da se udeleži letnega občnega zbora svoie organizacije, kjer bi ,se ihn tudi ravno isto razjasnilo. Da bi pa invalidi ter voine vdove celo dopoldne in popoldne do poznega večera oresedeli v zakajenih sobah, tega pač ne sme nihče od njih zahtevati. Napram vsemu temu ie bila udeležba Je orecej častna.
Občni zbor ie otvoril predsednik podružnice tov. Fr. Kolenc, predsedoval pa mu je delegat I. O. tov. M. Osana. Potekal je mestoma zelo burno. Stvari, ki so se prednašale, pa so bile bolj osebne kot pa društvene, t a? ven kolikor se ie tikalo nabiralne akcije. Za nezaupnico. ki io ie predlagal eden odbornikov, ie glasovala tudi večina odbora. Stvar torej ni bila vzeta tako resno kot bi se morala kajti sam sebi izrekati nezaupnico le pač Unikum,
V novi odbor so bili predlagani, deloma novi odborniki Po večini so se oa izprva branili prevzeti predlagana jim mesta, ker so pač iz poteka občnega zbora videli, kako nestvarno se ie tu Pa tam kritiziralo delo dosedanjega odbora Ker ie obstojala bojazen, da se sploh ne bo moglo sestaviti novega odbora, so končno vsi soreieli mesta v odboru in lista ie bila z večino spreleta
Občni zbor oodružnice U V. L v Tržiču se ie vršal dne 14. januarja 1926 v Gasilskem domu Udeležilo se ga ie precejšnje število članov in članic, ki je pozorno poslušalo poročilo odbora in poročilo delegata I. O. Zanimal iih ie predvsem novi invalidski zakon ter prijava za prevedbo na nove pristojbine, kar se iim ie vse natančno pojasnilo in raztolmačilo. Ker ie dosedanji predsednik odstopil, se je mesto njega soglasno izvolil tov. 1. Klemenčič. V ostalem se ie izvolil po večini star odbor. _
Iz jeseniškega kota. V nedeljo 10. jan. vršil se je pri nas sedmi redni občni zbor. Ker smo vpeljali nov način sklicavanja, namreč potom okrožnice, se je istega udeležilo precejšnje število članstva razun iz oddaljenejših krajev kakor Mojstrane, Kranjske gore in Rateč. Od 1. O. se je kot delegat udeležil predsednik tov. Štefe ter povdaril, da je vesel, ko se nahaja med Gorenjci, ker je tudi sam Gorenjec. Ne bomo opisovali poteka zborovanja, ker to bi znalo biti enolično in suhoparno, ako bi vsaka podružnica dobesedno poročala, kako se je razvijal dnevni red, ki je več ali manj povsod enak. Povemo samo, da smo največjo važnost polagali na to, da bo vsak Član in članica dobro poučen, kaj mu je storiti do 17. febr. t. 1., da bo preveden po novem inv. zakonu in da ne izgubi še to mrvico »miloščin«, katere mu pripadajo. Zato je članstvo izvajanjem tov. Steleta sledilo z največjo pažnjo. Obžaloval je, ako bodo tovariši iz Mojstrane najbrž zapeljani po predsedniku ondotne razpuščene podružnice prišli ob svoje pravice, ako ne bodo informirani, kaj jim je ukreniti v tem važnem trenutku.
Le prehitro je potekal čas, mnogo je bilo še za povedati, a ura je kazala ]/22, koxje bil lepo uspeli občni zbor zaključen.
bISvi odbor pa je takoj določil dan in čas, ko se bodo sprejemale prijave. Vodili bomo natančno evidenco, da nihče ne zamudi roka. Do sedaj smo dosegli tole: K davčnemu uradu v Radovljico ni potreba hoditi posameznikom, pač pa bo za vse prijavljeno članstvo preskrbel davčna potrdila odbor podružnice. Ako računamo, da je s tem pot prihranjena kakim 130 osebam, katerih vsaka bi potrošila najmanj 20 Din, je razvidno, koliko je že s tem doseženega. K sodišču mora pa iti vsak sam radi lastnoročnega podpisa. Toda tudi to se bo lahko opravilo na uradnih dnevih prvi in tretji četrtek v mesecu na Jesenicah. Tudi s tem bo veliko stroškov prihranjenih. Župni urad na
Jesenicah nam bo dal matične izpiske za vse članstvo, upamo tudi, da župni uradi v Kor. Beli, Dovjah, Kranjski gori, Ratečah in Zasipu, kamor spada članstvo naše podružnice, stori isto.
S tem je pokazal novi odbor takoj prvi teden svojo agilnost in vnemo ter zastavil vse sile, da se prijavi sleherna vojna žrtev v področju podružnice, da ne bo očitkov, da je ta ali oni ostal brez zaščite po krivdi udruženja.
Po lepih, četudi mrzlih dneh smo dobili precej snega. Prej nam je šel prah v čevlje, zdaj pa mokrota in zopet je oni z umetno nogo na boljem, ker ne bo dobil tako hitro nahoda.
Selca nad Škofjo loko. Tukajšnja podružnica je imela svoj redni letni občni zbor dne
10.	januarja t. 1. v Krekovem domu.
Po predsednikovi otvoritvi je bil prečitan zapisnik zadnjega obč. zbora in določena ove-rovatelja tov. Stuhar in Frakcij. Iz poročil odbora je bilo posneti lepo delovanje, zato je dobil pohvalo. Delegat iz Ljubljane tov. Dornik je natančno razložil zakon in prijave. Razvila se je obširna debata, pri kateri je bilo stavljenih precej različnih vprašanj. Tudi volitev odbora se je zavlekla in volili so po listkih. Odbor je sledeči: preds. Franc Tušek, podpreds. Josip Markelj, tajnik Ivan Srebotnjak, blagajnik Ivan Kovač, odbornik Peter Frakelj. Namestniki: Lenart Pirc, Anton Blaznik in Marija Vrhunc. Nadzorni odbor Janez Brce, Andrej Logar in Ivan Tomažin, namest. Franc Buh in Jakob Frelih.
Občni zbor podružnice na Bledu se je vršil v nedeljo dne 17. januarja v »Blejskem domu«. Udeležilo se ga je kljub slabemu vremenu skoraj celokupno članstvo. V imenu odbora je podal podrobno poročilo tajnik tov. Zdravko Rus.
Podružnica ima organizirane vse vojne žrtve njenega področja, vsi plačujejo redno članarino, vsi imajo članske knjižice s slikami in vsi so naročniki društvenega glasila »Vojni invalid«. V prošlem društvenem letu je imela podružnica vrlo lepe uspehe: Izdala je podpor preko 6000 Din, nabrala za spomenik padlim 5000 Din ter si priborila trafiko, ki bo nosila lepe prihode. Stroškov je imela samo 167 Din. Namerava tudi v kratkem ustanoviti svojo zadrugo.
Podružnica zasluži vsestransko pohvalo. Lahko je ponosna na svoje uspehe in more z radostjo računati na popolno razumevanje zavednosti in požrtvovalnosti od strani »Udruženja«.
Iz Kamnika. V nedeljo 24. januarja se je vršil občni zbor Kamniške podružnice, ki je bil najlepši in najbolje obiskan, odkar ista tu obstoja. To je znak, da se podružnica giblje in se razvija in da je zavest vojnih žrtev do svoje organizacije vedno močnejša. Posebno vojne vdove so bile močno zastopane.
Občni zbor je otvoril in vodil tov. Belin, predsednik podružnice. Obširno je podal svoje predsedniško poročilo o delovanju v preteklem letu, v kakem stanju je prevzel podružnico, kakšni so bili nje uspehi in česa se ni moglo doseči. Povdaril je, da se je Kamnik odločno postavil na stališče, da se priklene k skupnemu delu čim več inteligence, ne pa, da se jo odbija. Izkušnja uči, da moramo vse vojne žrtve v eno vrsto, brez razlike stanu in političnega prepričanja. Vsi smo trpeli, zato bodimo tudi pri skupni pomoči vsi edini. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je bilo rešenih oziroma odposlanih veliko prošenj in tudi sej je bilo za tako malo podružnico razmeroma veliko. Sicer blagajna ni preveč močna, vendar je upati, da se bo v bodočem letu precej okrepila. Velik uspeh pri članstvu je naredila božičnica, kjer so bili obdarovani najpotrebnejši in je bila razdelitev res pravična tako, da ni bilo niti ene pritožbe. Izrečena je bila najtoplejša pohvala vsem, ki so pripomogli k uspeli božičnici, predvsem Izvršnemu odboru in kamniškemu županstvu.
Tov. Sterle kot delegat iz Ljubljane je poročal o zakonu, predvsem o prijavi članstva pri sodišču, o invalidski zadrugi in o našem glasilu.
Pri volitvi je bil ponovno izvoljen stari odbor ter mu je bila za dosedanje delovanje izrečena zahvala. Istotako je občni zbor soglasno izrekel pohvalo in neomajno zaupanje Izvršnemu odboru v Ljubljani za njegovo res požrtvovalno in nesebično delovanje v prid vojnim žrtvam. Občni zbor je bil zaključen ob
11.	uri dop. Kamnik živi in napreduje!	—e.
Občni zbor v Ribnici seje vrSil dne 17. januarja 1926 z običajnim dnevnim redom v dvorani kat. prosvetnega društva. Udeležba je bila povoljna. Delegat iz Ljubljane tov. Mlekuž je razlagal borbo za zakon in tolmačenje istega.
Poročila odbora so bila točna in so pokazala, da podružnica dobro deluje.
Občni zbor je pozdravil tudi osebno navzoči poslanec g. Škulj, ki je dodal nekaj zelo stvarnih pripomb k invalidskemu zakonu. Član-
stvo je z zanimanjem sledilo govornikoma o zakonu. Izvoljen je bil celokupni stari odbor, kateremu predseduje že par let tov. Škrabec.
Občni zbor v Celju se je vršil dne 3. januarja 1.1. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma.
Predsednik tov. Finžgar je pozdravil navzoče in otvoril zbor. V splošni obrazložitvi podružničnega dela se je spomnil tudi 7 umrlih članov in sicer 6 v invalidskem domu, 1 pa v okolici Celja. V znak sožalja so se dvignili navzoči raz sedežev.
Nato je bil za predsednika obč. zbora izvoljen tov. prof. Mravljak, zapisnikarja tov. Zorko in Kramar, overovatelja pa tovariša Šoštarič in Osanič. Iz poročil tajnika in blagajnika je bilo videti zelo agilno delovanje podružnice. Vložni zapisnik vsebuje 1027 številk v društvenem letu, kar znači dobro korespondenco za člane. Pa tudi denarni promet je bil zelo povoljen in poleg tega podružnica izkazuje v blagu in denarju vrednost 36.048 Din 56 p.
Odbor je grajal članstvo, da še danes nimajo vsi novih članskih knjižic.
Pri napornem delovanju podružniških poslov je naletel odbor na nekatere zapreke tako, da se je moral parkrat med letom spremeniti.
Tov. Mravljak je poročal v imenu nadzornega odbora, da je pregledal vse knjige, jih našel v najlepšem redu, zato predlaga absolutorij s pohvalo, ki je bil z večino sprejet.
Sledile so volitve. Najprvo se je volil predsednik. Tov. Šviga je stavil predlog za tov. Finžgarja, tov. Frelih pa za tov. Orla, ki je vsled prezaposlenosti odklonil izvolitev. Isti tov. Orel pa je predlagal tov. prof. Mravljaka, ki tudi ne more prevzeti vsled prezaposlenosti. Končno je predlagal tov. Leskovšek še tov. Jenkota ali Freliha.
Predsednik obč. zbora je dal na glasovanje prvi predlog, nakar je bil tov. Finžgar ponovno izvoljen za predsednika podružnice.
Upravni odbor pa je izvoljen iz tovarišev: podpreds. Franc Jenko, blagajnik Pavle Ravnik, odbornika Rudolf Orel in Ivo Frelih, namestniki tov. Ivan Kramar, Josip Janec in Otmar Zidarič. Nadzorni odbor prof. Mravljak, Štefan Šoštarec, Ignac Samec, namestnika Vinko Ciler in Ivan Osanič.
Za postavitev poverjenikov po posameznih oddaljenih krajih se pooblasti odbor.
Pri občnem zbou navzoči zastopnik zveze bivših vojakov kapet. v pok. g. Kovač je navzočim raztolmačil novi invalidski zakon, predvsem nove pokojnine ter je predlagal primerno resolucijo. Radi prekratkega časa se je pooblastil novi upravni odbor, da sestavi resolucijo in jo odpošlje na merodajna mesta. Tov. Jenko je razložil natančno prijave za prevedbo.
Tov. Orel je predlagal razmnožitev primernega oglasa v tem smislu in tov. profesor Mravljak izpopolni predlog s tem, naj se odpošlje tak predlog Izvršnemu odboru pismeno Nato [e prof. Mravljak kritiziral tudi nekatere točke invalidskega zakona. Treba se je združiti s tovariši in brati Srbi in Hrvati, da dosežemo revizijo. Nato je bil zaključen dobro uspeli občni zbor.
Občni zbor v Polzeli. Ob zelo lepi udeležbi se je vršil dne 17. januarja t. 1. ob 1410. uri naš podružnični občni zbor.
Predsednik občnega zbora je bil tov. Urat-nik, zapisnikar tov. Lovrenčič, overovatelja pa tov. Plaskan in Debeljak.
Prišel je tudi delegat I. O. iz Ljubljane tov. Dornik.
Iz poročil odbora je bilo videti njegovo veliko agilnost, posebno pa je bil delaven tajnik tov. Jelen. Pa tudi blagajnik beleži lep uspeh, ker znaša čisti preostanek 3216 Din 50 para.
Tov. Dornik je pojasnil važne določbe invalidskega zakona, posebno prevedbe.
Zgor. Savinjsko dolino je na občnem zboru zastopal tov. Poznič kot poverjenik in nad vse vnet delavec.
Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik I. Sattler, tajnik in blagajnik tov. Jelen, odborniki Franc Lovrenčič, Franc Uratnik in Franc Plaskan. Namestniki Franc Terglav, Filip Novak in Martin Likeb. Nadzorni odbor Josip Škalar, Julijana Jelen in Miha Perger, namestnika Anton Antloga in Karl Sattler.
Podružnica v Ormožu. Dne 24. januarja t. 1. je imela tukajšnja podružnica svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo zelo lepo število članov.
V dvorani hotela Bauer je ob 9. uri dop. predsednik s pozdravom otvoril zbor, nato pa oddal predsedstvo obč. zbora izvoljenemu delegatu I. O. iz Ljubljane tov. Dorniku. Zapisnikar je bil tov. Ceh, overovatelja pa tov. Gru-škovnjak in Majdič. Iz poročil odbora je bilo razvidno, da je bil odbor, osobito pa predsednik zelo delaven in požrtvovalen. Seje so se vršile in pošiljali redno dopisi.
Delegat tov. Dornik je izčrpno poročal o zakonu in prevedbah.
Opaziti je bilo, da je nekaj vojnih žrtev povzročilo svojo lastno redukcijo, ker se niso odzvali k nadpregledu. Dotični naj poskusijo po čl. 106. inv. zakona.
Novi odbor je bil izvoljen iz tovarišev: predsednik Matjaž Miško, tajnik in blagajnik Alojz Kopriva, podpreds. Ivan Gruškovnjak, odbornika Rudolf Čeh in Ferdo Ozmec, namestniki Josip Miško, Alojzij Hržič in Kovačec Tereza. Nadzorni odbor: Tomaž Majdič, Franc Štih,'Vinko Lukman, namestniki Matija Strmšek in Jakob Hodžar.
Iz Jesenic. V zadnji številki ni bil novoizvoljeni odbor točno naveden, zato navajamo danes še enkrat odbornike: Predsednik tov. Novak Rudolf, podpreds. Zevnik Franc, tajnik Jos. Vodišek, nam. Franc Luznar, blagajnik Miha Ravnik, nam. Janez Tičar, odbornika Franc Hlade in Jože Šušteršič.
Nadzorni odbor: Predsednik Luka Slabe, odbornika Janko Golob, Jože Sablatnig, nam. Vincenc‘Malej in Ivana Modere.
Invalidi, pozor na izvirne dokumente!
»Vojni invalid« je že opozoril, naj invalidi svojih uverenj nikomur ne izročajo, temveč jih lahko samo pokažejo.
Zgodil se je slučaj, da je reducirani invalid izročil uverenje županu k prošnji na Vojni okrug v Karlovcu za ponovni nadpregled. Vojni okrug je odgovoril, da je dospela prošnja s koleki, 5 prilog, ki jih omenja, pa ni bilo zraven.
Tudi ni bil invalid poklican pred nadpre-gledno komisijo, pač pa pred rekrutno komisijo.
Udruženje je v zadevi interveniralo z ugovorom, da rekrutna komisija ni invalidska in je komisija baje tudi sama izjavila, da nima z invalidi nič opraviti.
Vojni okrug pa ne pošlje prilog, ne pokliče dotičnega k nadpregledu in niti ne odgovori, kljub temu, da je naša podružnica v Metliki že večkrat urgirala.
Zato opozarjamo, naj nikdo ne izroča izvirnih dokumentov, posebno uverenj, pač pa potrjene (poverjene) prepise.
Prepise naj poverujejo v slučaju nujnosti občine, še bolje je pa, ako jih potrdijo sodišča.
TOVARIŠI. TOVARIŠICE!
Prijave po novem invalidskem zakonu trajajo le še do 17. februarja 1926. Naj ne bo nikogar, ki bi ta rok zamudil.	,
Opozarjajte drug drugega.
Vsak naj gre takoj k oristojnemu okrajnemu sodišču
Politične beležke.
Ponarejevalci denarja. Svetoven škandal je nastal zbog ponarejevalcev denarja na Madžarskem. V tej deželi »vitezov« je ponarejala denar tuiih držav najvišja gospoda. Princ Windischgrätz je bil glava. Policijski glavar v Budimpešti njegov pomočnik. Isto-tako tudi drugi velikaši in z njimi vred — sam Horthy. vladar Madžarske Ponarejali so francoske franke, angleške funte, naše dinarje, čehoslovaške krone in kdo ve. kaj še vse. Hoteli so oriti do denarja na račun tujih držav in tako vpostaviti kralja. Madžarski fašizem je zadet v srce. Visoki lopovi so pod ključem. Ali pa se jih bo sodilo tako. kakor če bi ponarejeval navaden človek?
Rumunski prestolonaslednik Karel se je odpovedal prestolu. Proglašen ie za prestolonaslednika njegov sin Mihajlo. 5 let 'star otrok.
Krvavi Cankov se ie naposled umaknil z vlade. Potoki krvi. ki üh je prelil, so mu spomenik. Njegov naslednik je Ljapčev.
Novi kralj. Ahmed beg Zogu se proglaša za kralja Albanije. Svoj korak utemeljuje s tem, da albanski narod še ni zrel za republiko.
Ministrstvo za socialno politiko hočejo ukiniti. Izmislili so si, da treba štediti in začeli so pri najpotrebnejših ustanovah. Ministrstvo za socialno politiko ie gospodom vedlno na poti in radi bi ga ukinili. Moderne in napredne države gledajo, kako bi izboljšale socialni položaj državljanov, pri nas se pa ukinja ministrstvo, ki bi moralo biti eno iz prvih v državi. Ako se,to zgodi, bodo hudo prizadeti široki sloji. Ah komur malo mar za socialno politiko, ki vodi, oziroma bi moralo voditi, skrb za delavca, brezposelne izseljence invalide in sploh za najsiromašnejše sloje državljanov, temu je tudi vseeno, ali to ministrstvo obstoji ali ne. Ravno tako prikrajšujejo proračun ministrstva narodnega zdravja. Oblastnikom ie malo mar narodno zdravje in siroma-
štvo milijonov. Treba štediti. A štediti tam, kjer bi bili prizadeti oblastiiki, vendar ne gre. Potovati se mora luksurioznö, reprezentativno. Štedi pa naj siromak Zato ie državljan.
Julius Cezar, Mussolini si najbrž domiš-Ijuje. da ie v njem duh Julia Cezarja. Zaito govoriči visokoleteče govore in rožlja s sabljo. Reformira in or e ustvari a vse Po starorimskem kopitu. Rad bi. da bi Italija gospodovala na vse strani, kakor nekdaj Rim. Sedai mn je najnovejša misel, da ustvari imperijo. t. j. carstvo. Cesarstvo naj bi baje odgovarjalo sedanji moči Italije. Proklamacija cesarstva se bo najbrže vršila v kratkem. Tako bo Evropa imela zopet — vsai za nekaj časa — svojega cesarja. Ali... če potrese slovenski tanit s pesnico?!...
Še en novi kralj. V petek 8. t. m. ie bil proglašen Ibu Sand za kralja države Hedžas.
Pa še eden. Princ Vink Tut ie proglašen za anamskega cesarja. — Ali ie leto 1926. doba kraljev in cesarjev?
Finančni zakon sprejet. Finančni odbor je po mučni debati odobril finančni zakon. Po končni ugotovitvi vseh izdatkov in dohodkov so zaključne številke celokupnega proračuna sledeče: izdatki so predviđeni 212,279.899.616 Din 30 para. dohodki pa 12,533.942.619 Din. Prebitek znaša 254.492.984 Din 30 para.
Med drugim določa finančni zakon:	V
odseku Slovenija se zniža izredni davek od 100 na 30% Zamudine obresti pri davkih se znižalo v celi državi od 12 na 8%. — Eksistenčni minimum za dohodaritoo znaša v Sloveniji 5000 Din.
Raznoterosti.
Čudovito srečanje. Neka mati je nedavno tega našla svojo hčerko, katere ni videla dvajset let. V mestni bolnišnici v Lyon-u sta imeli postelji ena poleg druge. Nekega dhe je prišlo pismo in ker sta imeli seveda obe enaki imenu se je dogodilo, da je bilo pismo vročeno nepravi naslovnici. Ko se je to popravilo, sta začeli povpraševati druga drugo po svojcih in mlajša je povedala, da ni nikdar poznala staršev. Starejša pa je pripovedovala, da je bila primorana komaj par tednov staro deklico oddati v sirotišnico, ker jo vsled pomanjkanja sredstev ni mogla preživljati. Od takrat jo ni nikdar več videla. Še par besedi pojasnil in mati in hči sta bili v objemu.
Kako dolgo je mogoče živeti brez jedil?
Ker novi invalidski zakon ne nudi skoraj nobene materijelne pomoči vojnim žrtvam, jih bo gotovo zanimalo, kako dolgo je človeku mogoče živeti brez hrane. Neki odvetnik na Angleškem je vzdržal tri tedne brez vsake jedi, to pa vsled bolezni. Izjavil je, da se počuti bolj zdravega. Pred leti je bil rekord stradanja 40 dni, toda znani Sacco je v Manchestru stradal 56 dni. Dr. Tanner je večkrat stradal iz zdravstvenih ozirov, nekoč celo 40 dni. Da mu to ni škodilo, je gotovo, kajti umrl je 100 let star. Tega je posnemal tudi žurnalist Sinclair, ki ni jedel deset do dvanajst dni, toda pri tem pa šel po opravkih kot navadno. Nekemu Theisu v Philadelphiji so zdravniki povedali, da bo umrl vsled vodenice, nakar je začel s prostovoljnim postom. Petdeset dni ni nič užival ter popolnoma ozdravel. Posebno med kaznjenci se dogaja, da odklanjajo hrano. Neki Sevinej ni 74 dni nič jedel, drug kaznjenec.pa je po 67 dnevih stradanja podlegel. V Franciji je rekord 67 dni. Seveda pa je treba vedeti, da so vsi stradači pili vodo, med tem ko se za jedila niso zmenili. Neka Poljakinja z imenom Lipinska je nedavno tega stradala 40 dni in med tem prvih trideset dni ni pokusila kaplje vode. Neka Kristina Marshal je 15 mesecev živela samo od vode in sladkarij, le tu in tam je pojedla košček pomaranče.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Miha Sernec. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Zanjo odgovarja: France Štrukelj.
Za trafikante.
Prodam lepo novo utico, v kateri sem izvrševal trafiko. Ker nameravam vsled preselitve opustiti trafiko, prodam utico pod lastno ceno. Izdelana je trpežno, k njej spada tudi lesen pult. Cena je 3000 Din. Reflektanti si jo lahko vsak čas ogledajo. Ponudbe je pošiljati na Franceta Anderle, Šmarjetna gora, pošta Stražišče pri Kranju.