Poštnina gipČMMl v gotovini. LetoLXIX. št. 59 Ljubljana, sreda H. marca 1936 isnaja vsaic dan popoldne, izvzemšJ nedelje in praznike. — inseratJ do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNMTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 5. Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Stroa«mayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska e. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmayerjeva ulica 1. telefon SC «6; podružnica uprava: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE; Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Suef DN bo zasedal o Londonu Jutri se bodo v Londonu nadaljevali razgovori lokarnskib držav, v soboto pa se sestane v Londonu svet DN — Zasedanje odbora trinajstorice je odgod eno na prihodnji teden Rusija za odločen London, 11. marca z. Danes dopoldne bo imela angleška vlada svojo redno seja, na popoldanski seji pa bosta Eden in lord Halifax poročala vladi o nagovorih v Parizu. Mada bo potem sklepala o navodilih za nadaljevanje razgovorov z državami, ki so podpisale loka ms ko pogodbo in ki se bodo jutri v četrtek sestale zopet v Londonu. V petek bo nova seja vlade, ki bo pripravila vse potrebno za sestanek DN, ki se vrše v Londonu v soboto. London, 11. marca. z. Uradno se objavlja, da so se države podpisnice loka rnske pogodbe sporazumele, da pridejo v London, kjer bo v četrtek popoldne konferenca v zunanjem i ministrstvu. Zaradi tega je seja sveta DN, sklicana prvotno za petek v Žene\i, odgođena na soboto in se bo vršila v Londonu, sestanek odbora trina jstorice pa se bo vršil šele prihodnji teden v Ženevi. Ko sta se vrnila Eden in Halifax z letalom v London, sta takoj imela sestanek s svojimi ministrskimi tovariši. Sestanek sveta I>ruštva narodov, Id bo v Londonu v soboto bo peti sestanek sveta, ki se bo vršil v Londonu. Svet DN ja zasedal v angleški prestolnici trikrat v letu 1925 in enkrat v letu 1022. Pariška konferenca Včerajšnji pariški razgovori so ostali brezuspešni;, ker so se pojavila docela nasprotujoča stališča Pariz, II. marca. b. V ParL/,u, so se vOe-ai dopoldne sestali z.3'Stoj>n;lci lokamskib držav n.i razgovor o nemški odpovedi lokarnske pogodbe. V urtdnem korminike.ru o tem Stanku se ugotavlja med drugim, da je francoski zunanji mimister Fl-andrn takoj pri otvoritvi seje nae!a/š»l, d« «e bodo na tej konferenci ssuno homenjala naznanja ki prouč'l položaj, da pa ne botlo predla-pa-ne nobene odločitve niti sprejeti nobeni oklepi, dokler se ne bo sestal svet DN. Ko je bil odrejen ta postopek, so posaimeani MOtopntifci lokanjih držav raztoknačili na-riiTa-nia svojih v!ad. Komunike se -zaključuje z napovedjo, da se bo ta namenjemi masli nadaljevala prihodnje d«ni. London. 11. marca. z. V merod-ajnih aai-gleJSkafa krofjih tolmaerio včerajšnje sklepe takole: Rc/ultati včerajšn ji-h razgovorov so pneivsem v tem. da se pojasni resen značaj sedanjega položaja m neva-rnosti, ki so nastale zaradi kršitve lokarnsike pogodbe od strani Nemčije. Eden jc šel v Pariz, da se točno »informira o položaju in stališču francoske vlade ki ni knel nobenega, namena zahtevati kakršenkoli sklep. Odločno se oporekajo vesti, da je londonska vlad«, že sprejela kako sklepe. Eden je hotel pridobiti francosko vlado za poro?rjei>je. toda zaradi stališča francoske vlade ki zafradi tega, da bi dobil od svoje vlade pooblastila, se Eden vrne danes v London, da b-" tako lahko francoska vladi dostavil definrriajen odgovor. Kar se tiče Hitlerjevih predlogov, se obotavlja, da daje Hitler z levico to. kar jean-Fje z desnico. .Sklieevaavje na pakt med Francijo in Sovjetsko Rusijo jc samo izgovor. Odpoved pogodbe pa je prav tako nevarna za Belijo kakor tudi za Francijo. Francija zahteva energično skupno akcijo vseh velesil proti Nemčiji PARIZ, L marca. z. Današnji tisti se Mf širno bavi jo z včerajšnjimi razg&Hjri lole ar n^kih držav v Parizu in po jasnu jejo preložitev nadaljnih razgovorov s tem, da Kdert spričo trdnovratne zahteve Francije, naj se sklene energičen nastop proti -Vem-čiji, ni hotel sam prevzeti odgo\»orno$ti za tako dalekosežno odločitev. Angleži se za-vzemajo za to, da bi se po obsodbi nemškega postopanja s strani svela rtruštva narodov prično z Nemčijo pogajanja, ki naj bi v nadomestilo odpovedane lokarnske pogodbe dovcdlu do sklenitve druge pogodbe v svrho okrepitve mednarodne varnosti. Ko pa te bila angleška delegacija postavljenu pred izbiro, da sprejme francosko stališče in izpolni vse ob\*eznosti, ki izvirajo za Anglijo iz lokarnske pogodbe ter drugih dogovorov, da se s kolektivno akcijo izsili obnovitev prejšnjega stanja ob Renu. ali pa da se odpove vsaki nadafjni podpori Francije v drugih mednarodnih akcijah, je Fden predlagal, da se razgovori prekinejo in nadaljujejo v Londonu. Francija zahteva, da mora Anglija izpolniti vse svoje obveznosti po lokarnski pogodbi in v smislu sklepa, ki ga je sprejel svet DN po streski konferenci ter sodelovati pri izvajanju gospodarskih in finančnih sankcij proti Nemčiji. Franciji gre predvsem za to. da pridobi vw države za prisilne ukrepe proti Nemčiji. Eden je opozarjal na to, da ni namen te konference sprejeti kakšne konkretne sklepe in prejudicirati odločitvam sveta DN. Prosil je Flandina, naj še enkrat podrobno prouči položaj in upošteva tudi javno mnenje v Angliji, ki je odločno proti nasilnim ukrepom proti Nemčiji. Anglija strogo loči med dejanskim na^ padom in med kršitvijo pogodbe, za katero se ne morejo izvajati določbe pakta 16 DN Flandin s svoje strani se zavzema za to. da se takoj ukinejo sankcije proti Italiji, da bi mogla tudi ltaiiia sodelo\'ati pri sankcijah proti Nemčiji. Temu pa se Eden najodloč-nejše zoperstavlja. Ko je Eden telefznično francoskih zahtevah, je dobil naročilo, obvestil predsednika angleške vlade o teh naj se vrne v London ter podrobno poroča, ob enem pa naj predlaga preložitev nadaljnih razgovorov v I^ondon, da bi mogla angleška vlada takoj sprejeti potrebne sklepe. Zakaj so se preselili iz Pariza v London Nemški opazovalec LONDON, 11. marca. z. Prelokite\> tokar nskih razgovorov v London in sklicanje sveta DN v angleško prestolnico je izzvalo v angleški javnosti ogromno senzacijo. V današnjih Ustih tolmačijo to kot znak velike napetosti, ki je zavladala med velesilami. »Times« piše, da so zaradi frd-novratnosti Francije sklepi, ki jih bo morala sprejeti angleška \4ada, tako dalekosežnega pomena, da je docela umljivo, da angleška delegacija v Parizu ni mo^la sama prevzeti odgo\~ornosti. To je glavni razlog za preložitev razgovorov v London. Na drugi strani pa se je mislilo tudi na to da bi se s tem olajšalo stališče Nemčije, ki bo lažje postala svojega zastopnika v London, kakor pa bi ga v Pariz. V ostalem pa so angleški listi mnenja, da londonski razgovori nikakor ne smejo prejudicirati sklepom sveto Z>rV, f Pariz, 11. marca. A A. Hava* poroča: Nekateri današnji časopisi trdijo, da bo nemška vlada poslala v London kot opa/ovakca veleposlanika v. Rrboentropa. V. Ribben« trop bo snrem+jal de!o sveta Oruštva narodov Kje bo zasedanje v Londonu London, 11. marca. A A. Konferenca predstavnikov lokamskrh velesid se bo vr&la v poslopju zunanjega ministrstva v takozvani lokamSki dvorani. Svet DN bo verjetno zasedal v St. Jamskem dvoru. V Londonu trd t jo. da je Eden na parrškem sestanku zahteval, da se tudi Nemčija poaovc na ta londonaki sestanek. nastop London, 11. marca, z. Včeraj popoldne se je oglasil v zunanjem ministrstvu ruski poslanik ter je v imenu svoje vlade sporočil da je Sovjetska Rusija za odločen nastop proti Nemčiji ter da bo Rusija podpirala Francijo in ne glede na to, da fran-cosko-ruski pakt v senatu še ni ratificiran, izpolnila vse svoje obveznosti, izvirajoče iz tega pakta. Mala antanta o položaju Pra^a. 11- marca. d. »Lidove NovinJr« objavljajo sedečo oči vi dno poloficlozno informacijo: V svetovni poTitečni javnosti se pov- sod odločno obsoja brezobzirno porušen je obveznosti, ki jih je Nemčija prostovoljno prevzela, poveod pa se iščejo sredstva, da se rejne težkoče premagajo, ne da bi bil mir ogrožen. K«jt posebno važno je zabeležiti izjavo zunanjega mini»1ra Edena v angleški zbornici, da bo Anglija i vsemi svojimi silami prišla Franciji in Belgiji na polnoč, ako Ki Hile napadeae. Ako se očuva francosko-angleSki solidarni postopek, potem bo kritični položaj premac: m Mala antanta bo postopala j>o dosedai ih svojih političnih načelih- Ona smatra, da je enostransko rušenje med na rodnih obvez nedopustno, ker odpira pot mednarodni anarhiji in ogroža evropski mir. Mala antanta je zaveznica Fraru-i.ie in se Ik> točno držala svojih obveznosti. Vlade Male antante so v stalnem stiku, da se pogovori «'o glede ^kupnega nastopa. Roosevelt ne bo posredoval \Vashington, 11. marca. AA. Reuter poroča: V Beli hv*i i/javljajo, da v tem trenutku ne obstoju ntkaka namera predsednika USA, da bi interveniral v evropskih zadevah. Predsednik Roosevelt jc imel doli: razrgovor z ameriškim velepos';:nikom v Londonu Binshamorn. Raz-govarjala sta sc o položaju v Evropi. Po sestanku je Bingbam izjarvil časnikarjem, da ne veruje, da tr v Evropi r/ibruhnila vojna, in da bo na svoie mesto v Londonu odšel ^ele koncem meseca 'Popoldne se je Bm^iam razgovarjal / /u-nanjkn ministrom Hullom in bivšim /i;n.i-njim ministrom Stimsonom. Ženeva za proučitev Hitlerjevih predlogov Ženeva, 11. marca. r. V ženevskih krogih splošno prevladuje presparcanjc, da bo treba pozorno proučiti Hitlerjeve predloge za ohraji-fcev evropskega miru. Ni dvoma, da svet E>rušitva narodov ne bo sprejel nikakih finančnih ukrepov proti Nemčiji, če ne bi hotela umakniti svoje vojske iz Porenja. Ti ukrepi bi ne i/meto v paktu Društva narodov nikake pravne podlage, poleg tega pa b*. se proti sankcijam gotovo /. vso odtoč-nostjo postavile predvsem Italija, Puljfll 1. Anglija in Nizozemska. Kar sc tiče poziva Nemčaj-i, da pošlje svoje zaste pnikc na zasedanje sveta Društva narodov, prevladuje ninenjc. da se Nemčija takemu vabilu ne bo odzvaila. Zanjo je lokarn-ka pogodba pokopana in je za Nemčijo bre/.predmetno o ojej še nadalje razpravljati. Hitler prosi Anglijo za posredovanje Nova izjava Hitlerja — Tudi s Češkoslovaško in Avstrijo bi se pogajal, a sele pozneje London, 11. marca. Reuter poroča: Sno_ oi je Hitler dal posebnemu dopisniku »Oailv Maila« izjavo, v kateri pravi, da nemški predlogi, dasi so aploane narave, dopuščajo nekatere izjeme, ki se tičejo Češkoslovaške in A.vstrije. Meni, da so ne-napad&lne pogodbe, ki jih je on predlagal, lahko uvod za pogajanja, ki ae bodo iz_ vedla direktno med zainteresiranimi vladami. Morda bi htio želeti, da velesile, ki «o zainteresirane na Renu, najprej prouče vprašanje bodočih garancij. Nt-mčija je zelo zadovoljna, ker velesila, kakor je An. glija, zavzema to »tališče in zato bi Anglija mogla igrati vlogo častitljivega po_ sredovalca in podati praktične pr«*dloge za razčiščenje v^eh teh vprašanj. Nimamo nobenega razloga, da bi določili kakršenkoli rok za te predloge. Hitler je še podčrtal, da so v razoroženi coni prav take posadke .kakor so bile tam v dobi mini. Na Dunaju upajo, da Avstrija ne bo neposredno prizadeta Dunaj, 11. marca. r. V središču zanimanja javnosti je slej ko prej poslednji nemški korak kakor tudi možnost posledic, ki jih more ;jneti. O zadržanju Neančije so v avstrijski javnosti precej rezerviran:. Po oficioa-nih komentarjih in pisanju vladnega tiska se more sklepati, da za sedaj še ne pričakujejo nobenih neposrednih posledic. Prav tako ne verjujejo. da Hi moglo "priti do kakih sankcij proti Nemčiji in tudi dvomijo, da bi pričele velike sile pogajanja / Nemčijo, kakor j'h prčakuic. V ^rfninem so prep-nčan:. da hudo neposredne posledice *e ve?, j a v I f c i j a Nemčije, na dragi strani pa da bo imel najnovejši nctnđfci korak ugoden učinek za Italijo, in da se bodo sankcije proti njej v kratkem ukinile. Iz narodne skupščine Beograd, U. marca. p. Seja narodne skuf>-s»čUi« se je dancb dopoldne nadaljevala ob 9. Po odobritv: zaf>ian :/^oćkvi nar. posL TViniiijf] l^i.nića in dr. Snpka Vu-kanoviča sodišču. Predsednik ("Vrč jc .*P'-; rojil, da Hor?ta i-bc por. odbora o roČ!:\* poslancev prišli skupno na dnevi red današnje >V< k.nivn proračon^k Ta-zpravi. Narodna s»ku,>šč;na je nato nadal leva'-i proračunsko ra/.nravo. Panes je b*! samn •sc proračun dr/avn:h dohodkov. Fina•--.:'!'. «~»rejime proračun, kakor ga ;e pneloihl. Po fOVoHk nar. po*l. .Tevrema Tocnča ia Stretena ku/elieviča je bil proračo.n dohodkov t debrem. Pred w« ključnim glasovanjem <» eal"tnem rknnracii nu je predsednik ovlrcdil inlmor. ki "^c tm- je; Avtomobilska cesta Ljubljana — Sušak LJmVJjfiUi // munon A največjim \e>e!jcn b». i. -.a nai»t javnost pozdravila vest. ila sc k nvno pre mvtknilo / mrt\c točke vpi.' [ u dtv*-prepotrebne n i/rcini važne a\: "-n bilske ceste Ljiibljana SnSefc. Ake . .-n.ii boru sc ;e poereč^o v/bvditi 04 '»—n lajn;h mestih zud< /a:»'nv.in:. t t ivoj« pr-- zadev.- oje. a tebnčni oddeL'. i banske uprave se jc \\\\\ - u I v.o mi,- -.o \ /a t" ■ : NI 3! I : l '»tMok o ustanovitvi rehb''.^i'H vso protro od Ljubljane Gornjejjfu Jelenje »'< dalje po Lujizini cofct. do BuitKt Komisija se ie izrekla v tem sm;^!;:. da ;»♦• :ia^-na trasa popolnoma sat resa tako v tah« n'ćn^m kakor v prOtnetoo •• 1 inam pa-jrledu. Nova cesta naj bi ec r.a^nkrat mV t^o-orizirala kot banovinska cesta 1. redft toda grajen* nai bi bilp poreean bo r.ah-tevah. ust reza joć'h moderni avtomobilski cesti. Prvih 9 kilometrov gie trnsa vodoravuo v povprvn; višini 900 m n«d morjem, nato se vzpenja >f> | - 0 km. na kar se potegoma *i»2m na viMno l 000 m sel 60.0 km Najvišjo t neko ISil m Asna> ie med Snežnikom in Risniakom pri 8f> S ]u na Irskem. Ko je vstopil v mornarico je pokazal kmalu i-zred-ne apo&obnosti in nastopil pot s;jajne karijere. Leta 1010 je bil že kontraadmiral in je bil imenovan za prvega pomočnika admirala in lorda Jellicoeja. Poveljeval je angleškemu brodovfu v veliki pomorski b^t-ki pri Skageraku. 31. maja in 1. junija 1°-K>. Leta 1910 je bil imenovan za načemika admirali tete. Obsedno stanje v Granadi Madrid, 11. marca. AA. MB poroča: španska vlada ie s noč i otjavila obsedno stanje v Granadi. kjer je prišlo do težkih iz-cirebov. ki so jih izzvali levičarji. Komunisti so izvršili celo vrsto ropov. Zažgali so neko gledališče, nekaj kavarn, neko letalo in neko tovarno. Prav tako so komunisti izro-pali več zasebnih stanovanj. Opustošili so prostore katoliškega dnevnika >Ideal<. INOZEMSKE BORZE Čarih. 11. marca. Beocrad 7.—, Pariz 20.21 London 15.14. Xew York 303.7.J Bruselj 51.68. Milan 24.25. Madrid 41.88 Amsterdam 208.35. Berlin 122.95. Dunaj Praga 12.09. Varšava 57.70, Bukarešta 2.50. Premirje v Abesiniii samo manever ? Od Italije proglašeno premirje je trajal? samo 24 ur — Italijani so zaceli novo ofenzivo — Cesar na čelu svojih iet London, 11. mar^a. z. Poskus pogajanj za mir med Italijo in AbesjnJjo pod egido DN" je samo za m«Jo časa ustavil sovražnosti na fronti. Na \-seh trontah na severu se vrše mrzlične priprave za no\o ofen. živo. Prav tako pripravljajo Italijani najhitrejše dova/.anj«- potrebščin v prve vrst,-fronte zaradi novega napredovanja, ki se pripravlja. Streti hočejo še edino armado, ki zapira pot v Desie. Tej poveljuje oseb. no anesinski cesar in je v njej 50.000 vojakov cesarske garde. Ta anesinska voj^l<;i se pomika proti severu, med tem pa se itaJbjajiske čete približujejo krajem okoti jezera Ašang^. Na obrežju reke Takazc »o Italijani utrdili svoje položaje. Zavzeli <»o vse klance in hočejo nadaljevati s prodiranjem južno od reke v smeri proti pro. vinet Godjam. Reoterjev dopisnik na italijanski severni fronti poroča, da se je italijanska orr»»_ živa začela že včeraj. Dopisniku je b;Io sporočeno, da hoče i talijansko v veljstvo končati ^ojuu z ti.iglo untngo. Ita-Iii:iiisša arir.adu upa. da bo lahko izzvala ». iločiino bitko a četami abesinskega o1-sarja. ki «>o ne vojne, Napredovanje na >-*eh sektorjih se >Tši hitro koij^or to dopuščajo i-axi»K*re. ker je tr, b«i |M>* >' bilo za Z t u« prekinjano v nt'dei jo, da "m* da na zunaj Zi.aU zato, da Jg ItaJj/a |>r,Hai-» na ponudbo D.V Takoj na i o je letalstvo znova zatelo d^lo'.ati. Keuterjev dopi-mik \u>ri*ta iz Adis Atx-ie, da ao iiaiS>o*Aa »»ta U hiioo bomba r. dirala kri»j- v provinci '..»idr in llum-b»t. šte\1!o žrtev ni /n.d ital'.ianakih !• !:t» /rti v*- p««, da so i vrnili pot« ^'V"!-j, pstem ko »o bom. bar ii rala ovc val. Ui kiu svverno od »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 11. marca 193«. Štev. 50 23 prijav tekme v Plamci v, 5 čehoslovakov fat 3 Norvežani — ^frairr1^ bosta tudi oba trenerja Ljubljane. 11. marca Bali smo se že. da bodo letošnje skakalne tekme v Planici doživele polom. Prijave so bile maloštevilne, predvsem pa so manjkali »kanonik — Norvežani. Zdaj pa vendar kaže. da letošnje tekme ne bodo v nobenem pogledu zaostajale za dosedanjimi Udruženje smučarjev Planica je včeraj dobilo brzojavno prijavo olimpijskega zmagovalca Birgerja Ruuda, njegovega brata Sig-munda in Olafa IHlanda. Obenem so prispeli v Ljubljano še trije skakači iz *ranro- ske Švice Marcel Ravmond, Rene Buhler in Jean Lašseuer. Danes so poslali prijavo tudi Cehi. Poslali bodo tri tekmovalce, ki pridejo s spremljevalci direktno v Planico. Z njimi prispeta tudi dva skakača I1DW. Imena češkoslovaških skakačev še niso inana. Skupno je doslej prijavljenih 23 inozem-cev: 8 Avstrijcev, 5 Švicarjev, 5 Čehoslo-vakov in 3 Norvežani. Za danes In jutri pričakujejo še nadaljnje prijave. Razen . Glava pa jc bila tako poškodovana, da so se možgani kar i zlili Poleg trupla je ležalo več kosov zlomljenih kolov, ki so bili popolnoma okrvavljeni. KAJ JE DOGNALA OBDUKCIJA Pri raz telesen ju so ugotovili, da je do_ bil pokojni Kepe silne udarce po levi strani glave. Lobanja je bila razbita in je smrt takoj na&tr.pdla. Vsaka zidravniška pomoč bi bila absolutno brezuspešna. Po mnenju izvedenca je najbrž prvi udarec merje z Vašem, s katerim sta zasnovala umor. ŽENA EN LJUBČEK DELATA PO NACRTU. Ker sta njuna zagovora pred orožniki in v preiskavi skladna ter oba slikata moža kot slabega človeka, ki je ženo samo pretepal, je jaano, da sta dogovorjena in da sta delala že dalje časa po načrtu, kako bi se znebila Jožeta Kepeja. Obema sta bila morilsko orodje Sečkar in Hozjan, ki sta jima obljubila vsakemu po 2000 Din nagrade. USODNI DAN. Dne 10. novembra je šel pokojni Jože Kepe v Lendavo k maši. Okoli poldneva je šel v svojo klet v Dolnjelendavskih goricah, kamor so prišli tudi obtoženci razen Katarine. Jedli so in pili ter še enkrat vse premislili za umor. Pridno so nalivali staremu Kepe ju, da se je nekoliko upijanil. Okoli 15. ure popoldne je prišlo do usodnega dogedka, Vračajočega Kepeja je prvi napadel Sečkar, nato pa je pomagal še Hozjan. Kepe še zastokal ni, tako sta ga udarila. Vaš pa je o umoru obvestil ženo. Morilca sUi po dejanju bila dobre volje na godovanju pri sosedu Brincu. VAŠ JE DELAL NAČRTE. Obtoženec Hozjan zatrjuje, da ga je Vas kakih S do lOkrat nagovarjal, naj umori Kepeja. O priliki obiskov je Vaš podal tudi načrte, kako naj se izvrši zločin. Enkrat je svetoval, da naj Kepeja upijani in ga s cunjo, ki mu jo naj vtakne v usta, zaduši. Nato zopet, da ga naj obesi ali vrže v vodnjak, pa zopet da naj ga ustreli. Končno so se domenili za umor s koli. Koncert RK j ▼ Trbovljah Trtwvijc, 10. marca. Tukajšnji Rdeči krm je priredil v soboto zvečer v dvorani aokoiskega doma kos. cent, ki je nudil občinstvo višek glasbenega u ti tira. Nastopila sta naša dva umetnika, čeftsst, g. prof. Juro Tkalčdč to pianist g. prof. Ciril Ličar. Trboveljsko občinstvo je imelo tokrat prvič priliko sli, sati oba naša rojaka, ki sta zadnja leta. zanesla sloves svoje glasbene umetnosti daleč preko mej nase domovine. Na sobotnem koncertu sta izvajala kom-pozicije Saint Saeoaa, Smetane, Chopina, Tjsata, Maksa Bruc*a, Poppera in Juro Tkalčiča za čelo in klavir solo. Že prvi akordi Saint Saensovega A-mol koncerta za čelo so zadivili poslušalce. Pol. ni zvoki čela so doneli v prelepih melodijah ob dovršenem spremi j ev anj e klavirja tako popolno, kakor zsmoreta to le prava mojstra in umetnika. Naš rojak g. prof. Ciril Ličar je predvajaj tri kompozicije za klavir solo in sicer Smetana: Slavnost čeških kmetov, Chopin: Noe turno F-mol m Liszt: Tarantelo Pri takem koncertu Šele občinstvo lahko dobi pravilen pojem o glasbeni umetnosti. Virtuozna tehnika, s katero obvladata cba umetnika svoje inštrumente, je na mah povezala poslušalce v pravo duhovno harmonijo z njima Izredno je ugajala tudi TkalciČeva r Elegija« in njegov temperamenten »Hajd u kolo«. Umetnika sta bila nagrajena po vsakem odigranem komadu z velikim aplavzom, žal je le prehitro minil večer, ki nam jc nudil tako popoln glasbeni užitek. Takih umetniških prireditev si želi občinstvo Še več, zato smo prepričani, da gg. prof Tkalčič in Ličar, katerima se za njuno požrtvovalnost najlepše zahvaljujemo, tokrat nista zadnjič med nami, Rdečemu križu pa čestitamo k posrečeni in uspeli izbiri s prošnjo, da nas ob priliki zopet iznenadi s tako umetniško prireditvijo. Tatova pred sodiščem Celje, 10. marca Pred tričlanskem senatom okrožnega sodišča v Celju sc je zagovarjal danes . letni., že kakih sedemkrat predkaznovani delavec Anion Oprešnik. ki je lani v času od 29. novembra do 21. decembra izvr=il na različnih krajih 15 tatvin. Kradel je sekire, verige, vrvi, škaf p, moško, žensko in otroško obleko, lonce, kuhinjsko opremo in brente, predvsem pa perilo. Tatvine je izvrševal po večini v nočnem času. Obsojen je bil na 3 leta, robije in izgubo častnih pravic za dobo 5 let. Nadalje se je moral zagovarjati pred sodiščem tudi 39-letni brezposelni rudar Bal- rovanju meseca maja, soglasno pa so prisotni tudi obsodi h atentat na ministrskega predsednika g. dr. Milana Stojadinovića, odklanjajoč take metode politične borbe. Požar uničil domačijo Poljeaiie, 10. marca Gori, gori, je završalo te dni okrog 9. ure dopoldne v idilični vasici Razgorje pri SI. Bistrici. Vnela se je s slamo krita hiša posestnika Viktorja Korošca. Požar je nastal tako, da so se vnele saje, ki že 15 let niso videle dimnikarske metle. Ta čas je bila v hiši Koroščeva svakinja, ki je pazila ta dan na dom in otroke. Žena je bila šla obiskat moža v bolnico. Svakinja je baš mesila v MM za kruh. ko so se povsem nepričakovano vnele saje v primitivno zgrajenem dimniku. Že so plameni začeli lizati slamnato streho, ko so iz vseh strani prihiteli na pomoč sosedje, katerim se je že res posrečilo, — vsaj tako je bilo videti, ogenj zadušiti. Toda medtem pa je skrivaj tlelo dalje in okrog 11. ure, ko so že vsi mislili, da je nevarnost odstranjena, je ponovno ogenj udaril na dan. Pocrorela je do tal hiša in tudi prej nedotaknjeno gospodarsko poslopje. Živino so pravočasno rešili. Ko se je žena vrnila domov, kar svojim očem ni mogla verjeti. Kjer je prej stala hišica in skoraj novo gospodarsko poslopje, je našla golo pogorišče. Otroke so sprejeli pod streho usmiljeni sosedje. Škoda je le delno krita z zavarovalnino. Turni smučarski tečaj na Triglavu Ljubljana. 11. marca Odhod iz Ljubljane 21. t. m. sestanek udeležencev je po prihodu zadnjega vlaka v hotelu Triglav — Rabie v Mojstrani. Odhod iz Mojstrane 22. t. m. ob 7. uri zjutraj. Odvisno prtljago oddamo nosačem. Do i^ta-ničeve koče je T—8 ur. pot je shojena. 23. t. m. izlet preko Kredarice v Krmo in povratek na Staničevo kočo. 24. t. m. odhod čez Velo Polje na Hribarico 7. izletom na Kanjavec, do koče pri Triglavskih jezerih. 25. t. m. izlet na Ovčari jo. Planino pri Jezeru. Planino v Lazu. na Hribarico s povratkom za Kopico in čez Stapoc nazaj. 2b\ t. m. Čez Ka! — La nševico na Planino na Kraju ter dalje pod Škrbino na Vojrel v Skala šk i dom. 27. t. m. izlet na Šijo. 28. t. m. čez Rodico na Planino Polano — Visoki Vrh — Orna Prst v Oražnovo kočo. 29. t. m. povratek. Namesiu izleta 25. in 27. t. m. je event. tudi dan počitka. Na izletih se bo praktično poučevala alpinska smuška tehnika. Prtljago omejiti na najpotrebneje. v nasprotnem primeru naj po ista odda nosaču, ki nas bo na zeljo spremljal na vsej poti. pTedvsem naj vzamejo udeleženci s seboj očala, kremo zoper solnčne opekline, stek- njegov tovariš zasnovaH v druftcrni ostalih št c kg! a i zarjev, ki rib zdaj zasleduje policija. KOLEDAR Hane«: Sreda, 11. marca Katoličani: Hermklij. Sofronij, stana. DAJTAdNJE PMKEDITVE Kino Matica: Marta Kino Ideal: Dre vi jaz in ti. Kino Sloga: Pater. Klao Union: Božanska žena. Kino šttka: Ahasver. Občni zbor SK Stope c*> iS 30 v Nabav-Ijalni zadrugi. Pod raznim SVT>: predavanje g. PVid* Lenarda >0 vzgoji oblikovanega sadnega drevja« ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. DEŽURNE LEKARNE I>anes: dr. Kmet, TvrSeva cesta iS, Trnkoczv ded Mestni tng 4, Ustar, čelen-bnrgova ulica 7. Nase gledališče DRAMA Sreda. 11, marca: zaprto Četrtek. 12. marca: Pesem s ceste Red trtek. Petek, 13. marca: zaprto ★ Odpovedana pred-tava. Zar;uii nenidn* obolelosti članov Hrame nente prosimo, da vzamejo to blagohotno na znanje. OPEKA Sreda, 11. marca: Katarina Izmajlova ;<<*d Sreda. Četrtek. 1_\ marca: A propofi, kaj dela An-dula? Red A. Iz Celfa —c Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek bo poročal drevi oh osmih ua. članskem sestanku JNS za telje in okolico v Celjskem domu o političnem položaju. Člani. udH.-žite se sestanka v čim večjem Številu! —c lz kmetijske službe. Sreski kmetijski referent g. Franc Wernig v Celju jo premeščen k sreskemu načHstvu v Kranju, Beeakj kmetijski referent v p. «r. Janko [ >n! inu r v Celi n pa je reaktiviran in kot banovinski honorarni uradnik poverjen s posli ireskega kmetijskega referenta v Celju. —c Redna seja celjskega me.stnega s\eta bo v petek 1:'. t. m. ob 18. Va dnevi,trti red ti so poročila odborov. —c Preloženo tilnisko predavanje. Film sko predavanje o IV. zimski olinvpiiadi v Garmisch-Partenkiri hnu, ki ga je nameraval prirediti smučarski klub Celje drevi v d\o rani hotela Skaberne. je zaradi neprrdvidc Jutri premiera! Sijajna ljudska veseloigra, ki se konča HA KONČNI POSTAJI z veselo svatbo tramvajskega kon-dukterja P AULA HoRBIGERJA z ljubko MARIJO ANDERGAST KINU UNIONU. Vsi prijatelji smeha in dobre volje povabljeni. Tramvaj do »končne postaje« zastonj! ©mamil pokojnega tako, da ie padel in da je dobil nadaljnje udarce, ko je ležal nezavesten na tleh. To dokazuje tudi dejstvo, da je bila cela glava vtlačena v zem. ljo. OROŽNIKI SO ISKALI MORILCE Znano jim bilo, da je imela obtožen ka Katarina Kepejeva intimno razmerje s svojim sosedom konjačem Ivanom Vašem. Tudi so slišali, da je bila Kepejeva na £la_ nem glasu. Zaradi tega so prišli do prepričanja, da morata biti Kepejeva in Vaš v zveai z gnusnim umorom. Prepri-čani so bili, da je imenovanima šlo za tem, da spravita Kepeja s sveta, da zamore petem obtoženka poročiti soobtoženega Vaša. Ni bilo dolgo in že 30 ugotovili, da so bili usodnega dne prvi trije v umorjenčevi družni. Ko so jih. zaslišali, so kaj kmalu ugotovili, da so njihove izjave v protislovju, vsled česar s« fe sum zoper nje še bolj utrdil. KER NI BILO IZHODA, PRIZNAN"JE Ko so obtoženci uvideli, da ni nobenega izhoda iz zanjike, v katero so se zadrgnili, so dejanje priznali. Sečkar in Hozjan sta priznala, da sta usmrtila Kepeja po zasnovi obtoženca in glasnega akterja, Ivana Vaša. Ta pa se je izgovarjal na Katarino Kepcjcvo. češ da ga je ona neprestano afljto, da naj ubrje njenega moža. Tudi mu je dala vnv, s katero naj bi zadavi i po-kojnetgiv. Na podlagi teh ugotovitev so prijeli še ujnorjenčevo ženo in jo zaslišab. toda ta o stvari ni hotela nič vedeti. UMORJENI DOBER IN SKRBEN, ŽENA SATANSKA Pokojni Jožef Kepe je bil dolgo let železniški delavec in je imel v Gaberju hišico ter nekaj zemlje. Z obtoženko se je poročil leta 1909. Kot železniški delavec je odšel vsak dan ob 6. uri zjutraj z do. sta in se šele proti večeru vrnil z dela. Otrok nista imela. Pokojnika slikajo vsi kot dobrega in skrbnega gospodarja, ki ni zapravljal in je imel svojo ženo zelo rad. Popolnoma drugače pa govore ljudje o obtoženki Katarini KepejevL Kmalu po poroki je imela razmerje z nekim ciganom is Budimpešte. K temu se je tudi preselila šn za nekaj mesecev zapustila svojega moža. Ko se je vrnila, je Minila kesaaje in dobrodušni mož ji je vse odpustu. Kmalu za tam pa je />očfI skozi okno strel in po-kojsi je zadet v levo oko, katero je tudi izgubil- Cigan, ki je bil osumljen, po. sfcušenega umora, je pobegnil v Ameriko. 2e takrat se je hotela žena znebiti svojega moža, kar se ji pa ni posrečilo. Zad. zrje leto je isneta KaJtarma lfoteroo raz- Razstava reklamne umetnosti Ljubljana, 11. marca. V okviru intimnih razstavic v kavarni ;>Zjvezdac je priredil Hinko Smrekar, naš priznani siikar in grafik, razstavo reklamnih risb in skic. Vedno znova jc treba dokazovati, da smo Slovenci v reklamni umetnosti sposobni vzdržati tekmo z drugimi narodi. Vedno znova pravim, kajti neprenehoma se pojavljajo pri nas plakata in inserati vseh vrst, s katerimi tuje in domače {!) tvrdke podpirajo inozemske risarje, med tem ko je število naših tovrstnih kvalitetnih umetnikov dovolj veliko, da bi moglo prevzeti vsa v to stroko spadajoča dela Industrija in trgovima Se poslužujeta že dolgo najboljših poWictiih umetnikov, da ji pomagajo 3 z uma švitlim mečem«? v boju za obstanek in napredek. So to deloma dekorater ji, ki učinkujejo z rafinirani mi slikarsko-tehmčnimi metodami, deloma pa umetniki, ki jim je ghv.no ideje. Smrek ar spada nedvomno med slednje, kajti njegova moč je v originalni zamisli. Ker je odličen risar, mu je igrača narisati kakršno, koli figuralno kompozicijo v svrho izražanja svojih vedno originalnih domislekov. Iz istega vsroka mu« jo tudi vsaka imitacija mednih vzorov iz inozemstva nepotrebna. Sicer pa, kaj bi govorili, oglejmo si rajo njegova dela v »Zvezdi< in prepričali sc bomo o tem, da je Smrekar še vedno naš stari Smrekar. In s tem je dovolj povedano. Obsojena junaka noža Celje. 10. marca Na celjs-kem okrožnem sodišču sta bila danes dva junaka noža na zatožni klopi. Prvi je o7-letni brezposelni steklarski delavec Franc Redenik iz Hrastnika, ki ie lani 19. novembra v Hrastniku, ko sc je v vinjenosti spri. zabodel delavca Franca Kožarja s kuhinjskim nožem v prsi iti levo stegno. Rana na prsih je bila lahkejra značaja, na levem stegnu pa sta bili prerezani žila odvodnica in žila dovodnica ter dve važni mišici, tako da je obstojala nevarnost za Kožarjevo življenje. Bedcnik jc trii obsojen na 5 mesecev zapora. Drugi je 27-letni viničar Leopold Soder-žnik iz Vesenika pri Oplotniei. ki f** je bil letos 8. februarja v vinjenosti v neki družbi spri. pograbil nož in zabodel Alojzija Rečnikn v desno stran prsi. Pečnikova po-skedbn je je bila smrlnoncvarna. 5?ođerž"hik je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora. tazar PoklaČ iz Sel pri Velenju, ker je izvršil lani v času od 14. do 20. decembra kar 9 tatvin, na ozemlju med Plovenjgrad-cem in Celjem. Kradel je kokoši, kolesa, odeje, brizgalke, sifon, med itd., poleg tega pa si je prisvojil v kapelici posestva Gradiča pri Velenju, v Slovenjcradou in Žalcu tudi cerkvene predmete. Ohsojen je bil na 1 leto in 10 mesecev robije. Pred kratkim, j je bil amnestiran in mu jc bilo v tem odpuščenih 10 mesecev robije, ki jih bo pa moril sedaj z novo kaznijo vred odslužiti. Učiteljsko zborovanje v škof ji Loki Škof ja Loka, 10. marca. Stanovska zavest našega učiteljstva je zelo krepka, saj je prisostvovala sobotnemu zboru sreskega društva velika večina učiteljev in učiteljic iz vsega* škofjeloškega okraja. Zbor v risalnici deske šole je otvo-ril in vodil predšedriik g. Vojteh Debeljak, ki je uvodoma počastil spomin pokojnega 1 šol. upravitelja in učiteljskega vzornika tov. Antona Hrena in bivšega škofjeloškega šol. upravitelja Friderika Kramarja, nakar je obširno poročal o predsedniškem zboru v Mariboru, poudarjajoč zlasti vse one elemente šolsko prosvetnega m orga-nizatornega življenja, ki tangirajo najširši krog učiteljstva Jugoslavije. V situacij-škem poročilu je posegel za celib 13 let nazaj, v dobo. ko si je zasnovalo Učite!jstvo svojo stanovsko organizacijo, opisal pa je v kronološkem redu vse dogodke, do našin dni. ko preživlja učiteljstvo zlasti glede na pisanje gotovega dela slovenskega tiska burne čase. Poudaril je važnost stanovskih diisclplinskili sodišč, obrazložil temelje dc-klnraciie s XV. glavne skupščine in pre-dobil stališče JTTTJ v prosvetni personalni politiki. Vabil je na mednarodni pedagoški kongres v Beogradu in na sodelovanje pri Sestavi novih učnih načrtov za osnovno in visio narodno šolo. O vseh društvenih upravnih zadevah je noročal tajnik g. Kosca, nato pa je predaval nastavnik meščanske šole g. Grum o pomladanskem delu na šolskem vrtu. V vsebinsko izredno bogatih izvajanjih je prikazal govornik delo po posameznih panogah in se osobito dalje pomudil pri topli gredi, sadnem drevju, gnojenju, kolobar-jen ju in izsledkih, ki jih narekuje današnji čas na tem področju kmetijstva, čeprav je trajalo predavanje dobro uro, so prisotni z največjo pozornostjo sledili predavateliu. ki je seveda tudi žel prav prisrčno, zasluženo priznanje. O Učiteljski samopomoči je razpravljal podpredsednik sreskega društva tov. Ko-kalj in se bo ta prekoristna ustanova še bolj razširila med članstvo. Potem so se obravnavali razni predlogi notranje šolske in prosvetne narave. Sklenjeno je bilo, da se sestane učiteljstvo k zaključnemu zbo- lenico. 2 para rezervnega lahkega perila in nogavic, pleteno jopico, rokavice, kapo preko ušes. Od smuške opreme kože za vzpon, rezervna jermena ter od maž klister. bra-etlv, za nov sneg. rekord uoiversal ter mUo v tubi. Oni, ki niso vajeni zimskih vremenskih prilik v tej višini, naj po možnosti odidejo dva dni preje. Kadi nosača se je obrniti na g. Gregorja Laha v Mojstrani. Tarifa za nosače je 80.— Din na dan. za vodnika pa 120.— Din. Prehrano, prenoč-nino in prijavnino v znesku Din 460.— je plačati ob prijavi v pisarni ali pa vodji tečaja. Sladkor sta hotela krasti Ljubljanu, i/, marca Včeraj ponoči je bil izvršen v vagone na glavnem kolodvoru drzen vlom. Pozno ponoči so opazili službujoči železničarji pia--z.iti se okrog vagonov na stranskih tirih ot> Masarvkovi cesti poleg železniških sklad-sč dva neznanca, ki pa sta se hitro skrHa. Dol«o nisrta prAšiia na sipregled, siednjrč pa sta se priplazila iz precej oddaljenega skri-vaH4ča in š;!a nerrrudoma na deio. Lotila "»ta se vrat vagona, na«loa>enega s sladkorjem v večji"h zarboJTh, ki je prispel na kolodvor, namenjen -za neko IjubJjansiko \^le*Ttjovmo Vlomilca sta bHa c prem Vi ena z vsem potrebnim orodjem rn jmta je šo de'o na slo od rok. Trajalo je komaj nekaj rrv*rwt, ko sta že laMco zlezla v vagon in pričela odnašati zanoje. Mislila sta. da ju nihče ne opazuje. Več zabojev sta že spravila na ti«, enega pa odne6.ki tudi že čez ograjo iti ga «prav:la v jarku onkraj Musarvkovc ceste. Opazoval ju je pa neki železničar, k* je odhitel na kolodvor in obvestil stražo. Folicrisk: a^errt in stražaivlc sta počakala v 7>asedH. Ko sta bnia vlomilca na cesti že z drugim zanr-iem, s.ta priskočila moža postave tn ju zgrabila. V navici pa se je enem posrećio pobegniti, dočan je drugi ostal v rokah stražn:ka. Nekaj ča*a se je prestrašen in presenečen zvija! in se skuhal iztrgati, naposled pa se je skesano udal in odšel s stražnikom. Na stražmici se niso nič kaj začudili, ko so videli zasačenega vlomile« pred seboj. Vsi so ga namreč že poznali. B;l je France Balon, češkoslovaški državljan, sicer pa pristen Ljubljančan, ki tudi stalno živi v našem me^tu. Bil je že večkrat kaznovan, opetovano So ga tudi že pognali čez mejo na Češkoslovaško, kar pa ni dosti zaleglo. Hitro sc mu je stožilo po ženi, ki jo ima v Ljubljani ;n pa po tova-ri-š:h *štoikg!djzarjih« med katerimi se počuti najsrećneKega. pa jo jc spet nrimahal v Ljubljano. Tudi zadnji vlom sta Baloh In nih zaprek preloženo na po7nejši čas. —c Nedeljski nogomet. V nedeljo tf>. k m. popoldne bo v Celju pod savezna prvenstva na tekma med SK. 2>lezniČarjem iz Maribora in celjskimi Atletiki. Za tekmo vladri že sedaj živahno zanimanje. Kraj in priče tek tekme še ni določen. Prvo moštvo BK Celja bo gostovalo v nedeljo popoldne t Ljubljani in itrralo podsavezno prvenstveno tekmo z A^K Primorjem. —c LTtnri je r nedeljo v bolnici 7» «0* ševne bolezni v Novem Celju fiO-h'Tni posestnik Frane števančee n Murske Sohote. —e Zmaga gabrsklh šohistov. Nodavmi so igrali šoštanjski šahisti šahovski tnrnir s Šahovskim klnhom v Gaberju pri Pelju tn zmagali v razmerju 8 : 7. V nedeljo je bil revanžni turnir, na katerem <»o c^brski šahisti odprav«*! Sc^anjčane « rezultatom 11 : S. Iz Ljutomera — VeHko zborovanje echei&rjev. V Kn_ ževcth se je v nedeljo vršil velik zbor čebelarjev Murskega polja, ki je bil obenem tudi občni zbor krizevske podružnice Zbe-rovaftoi so napomiii razred tukajšnje šole. saj jok borba za obstanek sili k temu, da začno skupno delati m ae boriti za svoj obstanek, zlasti radi prevažanja čebel na ajdovo pašo, ki radi prevelikega števila pri voženi h čebel škoduje domačim čebelar, jem, V tem smiaki se je sestavila reeoiu cija, ki ae bo odposlala n« baneko upravo m na čebelarsko društvo v LjubljAno. Re. sotoc^a zahteva razdeliterv pasišč. da se ne bodo prevaaevalci strpali vsi v eno občino, kakor so se zadnja leta v Krlzevce, temveč se naj enakomerno poraadele po vseb krajih, kjer je ajdova paAa Slednjič je bila izvoljena nova uprava, ki nudfc do-vob garancije za uspešno delo. — Občni zbor Kola jaliačev «r je vrti! v nedeljo v Ljutomeru ob ve**ki urtel<-*h>i članstva. Poročala so pokazala lepe sade. ve dela, ki ga je Kolo opravilo v preteklem letu za povzdigo kon;ereje. Vodstvo Kola jahač ev je ostalo po večfimi Lsto. le dva odbornika sta bila zamenjana z drugima _ Seja Murskega sokolakega orož.ja se je vršila v nedeljo dopoldne v sokolskem domu v Ljutom eru in vodil jo je okrožni načelnik g. Stopar Na seji se je med drugim določil spored telovadnih nastopov v okrožju. — Dostava pošte. Poročali smo, da se v okolico Ljutomera nekaj časa sploh ni dostavljala pošta, sedaj je bo poprsf^rjeno in se pošta dostavlja tedensko štirikrat, s čimer je ljudstvo zadovoljno, želi pa *> vedno, da bi se pošta dostavi tala lja v Ljubljano in je bil vpisan v imenik advokatske komore v Ljubljani. — It. .Službenega listam. Siužbeni list kr. banske uprave dravjpk* banovine^ št. 21 z dne 11 t m objavlja uredbo o ustanovitvi občine črni vrh srez ljubljanski, uredbo o pospeševanju turizma, podsljšavo prehodnega r<'ka glede uporabe švicarskih predpisov za armirani beton, pravilrhk o razvijanju zastav na državnih, trgovskih in privatnih ladjah kraljevine Jugoslavije, Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10.— Din. — Rezervirajte Ki takoj tstonice za olimpijske igre v Berlinu! Putnik nam sporoča, da se za glavne prireditve olimpijskih iger v Berlinu 1. do 16. avgusta 19H6 dobi samo se zelo omejeno število vstopnic. Taka so na primer vstopnice za svečano otvoritev razen stojišč že popolnoma razprodane. Zalo ne odlašajte in zulasite se Eimpreje pri Putniku v Mari!>oru in Celju, ki Vani ho dal vsa potrebna pojasnila in informacije glede berlinske olimpijade in Vam rezerviral vstopnico. — Vreme; Vremenska napoved pravi, da lo večinoma oblačno spremenljivo vrem*-Včeraj je znašala najvišja temperatura v Raogradu 17, v Skopi a 16. v Splitu 15, v M3rilx»ru. Rogaški Slatini. Zagrebu in Sarajevu 14. v Ljubljani 18.4>. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.2. lemperatuia je znašala 5.4. — Vešalom je ušla. Zast rupljeva^ka Milka Pavlovič je bila v Bjelovaru obsojena na smrt. ker je priznala, da je zastrupila svojega moza. Njen zagovornik i«* vložil priziv in Stol sedmorice je izpremeuil smrtno obsodbo v dosmrtno robijo. — Strašna nesreča. Včeraj zjutraj se je prij>e!ila na Solinski cesli pri Splitu teška nesreča. Aviobus je bli/.u tovarne kisika do smrti |K>vozil 8 letno Vukico Nlgojevic. Njeni materi se je od inoze ol • pogledu na mrtvega otroka omrači! um. — Gozdar ustrelil kmeta. V mestu mu gozdu pri Križevcih ie ustrelil v ponedeljek gozdar Stjepan Kušič v lovsko puško Kmeta Miška Režeka. Kmet je nesel iz gozda drva in gozdar ga je pozval naj se usia-vi toda Rezek je zao/dar. — Z nožftn sta ga obdelala. Rudarja Iva. j na Sušnika iz Trbovelj sta se včeraj po-J poldne iotf.a na cesti blizu rudnika neki i Alojz J. in Jože V. Začela sta ga zmer_ jati in skakati vanj, nakar je prihitol Sušnika brat France, ki jc skušal Ivana i ubraniti. Takrat sta se pa pretepača za-! kadila še vanj. Hkrati sta potegnila tudi nože in obdelala Franceta Sušnika po roki in na glavi. Hudo poškodovanega napa. denca so morah ponči prepeljati v ljub. ijansko bolnico. Iz Ljubljane —Ij Na živilskem trgu ni posebno živahno, kakor da se meščani v resnici postijo. Živil je na izbiro.- a med tednom se gospodinje i/.ogibljejo trga. Od dne do dne je več semen na trgu in jih ljudje precej kupujejo, ker so o letošnja letina za mesec dni '•►olj zgodnja. To . Toda danes ga ni bilo mnojro. zato ^0 grn kmetje držali malo dražje. Xa zeie-Tijadnem trgu je krompir*na drobno še vedno po dinarju. vendar pa ni več poselmo lep. dočim so ga dane> prodajali na debelo preeej lepega. V splošnem so cene nespremenjene. • — Trpežne sraiea i/ noplina vseh vzorcev, kot si jih želite najvažnejše pa nizka mm saiiro pri PIRNATT dobile — M PIRNAT. LJubljana Sv. petra c 22. Poljanska r 1 (IVglezen>. Tel. 3<>—57. —r>8. —lj Srečna ljubljanska četrt je bila pri Sen t petru, kjer meščanom ni bilo nitj treba plačevali porabljene mesnic vode po števcu. Plačevali so jo po višini davkov. Doslej so porabniki delali z vodo kakor svinja z mehom, zdaj so se pa časi temeljito spremenili. Včeraj so monterji mestnega vodovoda začeli montirati vodovodne Števce v Zalokarjevi ulici. Slišali smo že razveseljive obete, da se bo letos voda podražila, kar je pač potrebno ne le zaradi zvišanja davkov, temveč tudi zaradi tejra. da i>odo ljudje vedeli eeniti vodo. k» je božji dar. Meščani ne bodo prizadeti zaradi števcev, še celo prihranili bodo preeej. kajti doslej so morali plačevati vodo, če ao jo rabili ali ne. zdaj se pa baje ne l>odo niti več umivali, ker se jim zdi voda prejfrajra. ?icer pa v Šentnetrskem okraju i*ak ": kon^bdv d* T>i kdo tratil vodo po n*»na4v« tm«p- Ljubljani tudi pogosto dežuje in sc bo menda marsikdo sčasoui navadil deževnice, ki se je doslej odtekala brez vsake koristi v Ljubljanico. —Ij Zopet zanimiv* predavanje v Ljubljanskem klubu Ljubljanski klub je priredil s*ioči v svojih prostorih zopet zanimivo predavanje, ki je privabilo mnogo ela-nov in njihovih prijateljev. Predaval je rav„ natelj Narodnega muzeja g. dr. Josip Mal o dvojnem prevratu. Predavatelja, našega znanega zgodovinarja, je prisrčno pozdravil in predstavil poslušalcem predsednik g. dr. Fran VVindischer in se mu ob zaključku toplo zahvalil za trud. a poslušal, ci so izrazili svoje zadovoljstvo z gromkim aplavzom. Kratko vsebino tega zelo zanimivega predavanja priobčimo jutri. —Ij Seznani najdenih predmetov, prijavljenih opravi indicije v Ljubljani od 1. II« do 29. II.: bankovec za 100 Din. zlata ve-ovralna verižica broša s 17 belimi kamenčki, damska ročna torbica, v njej 23 Din, 3 rofcca in par rokavic, skunks-boa. rdeč cerkveni pri rjava usnja ta denarnica, v njej 2 vozna listka iu povratna karta za Zagreb, pes jazbečar, otročki dežnik, vreča bel moke in staro perilo- moška, bela halja moške spodnje hlače 1 bela sraica. rjava srajca. 2 žepna roben in 2 paia nogavic. V železniških vozovih so bili najdeni tile predmeti: 2*2 dežnikov, p f»alic, 5 nahrbtnikov, kovčeg 8 akto\k 4 klobuki, 2 čepici, baretka par rokavic, moški kožuh. 8 šali. gumijasta pelerina, platnen suknjič, 3 suknje. 5 parov galoš. par moških čevljev, zavitek perila. 3 zavitki blaga, zavitek knjig, zavitek železne mreže, *2 Toio-aparata. otroška torbica, žepni nož. steklenica, svetiljk*. star cekar 2 trikotnika, tu-risiovska čutara, vijak, kolesarska črpalka. 2 šolski knjigi, kniisa (roman) in zalojček s surovim maslom. —Ij Sile« naval na bolnico. V splošno bolnico so tetos sprejeli že nad 5400 bolnikov. Približno toliko bolnikov je Wlo sprejetih ob ustanovitvi bolnice vse let«», leto3 pa sta pretekla šele dobra dva meseca. Mnogo sprejemov v bolnico je bilo tudi odklonjenih, čeprav je bolnik morda res potreboval bolniške nege. Toda kaj ko ni prostora KINO UNION, tel. tt-%1 Danes poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 MARTA EGGERTH v divneni filmu pretresljive vsebino BOŽANSKA ŽENA Zadnja prilika, da vidite film. ki je bil deležen vsesplošne j>ohvale! — li O »ittgensteinovi klavirski tehniki piše neki kritik dobesedno takole: Tehnika \Vittgensteinove leve roke (slavni pianisl igra namreč samo z levico) je naravnost čudovita, ki mu omogoča najtežje skoke, izvedbo najtežjih pasaž iu more istočasno z isto roko spremljati najdelikatnejšo in najbolj občuteno melodijo, tilas, ki ga iz-vai lia z levico iz instrumenta, je sonoren in edino on je sposoben, da izvaja n- pr. ui"d drugimi Ravellov Kjavirskj koncert, ki je pisan samo za levo roko in Wittgen-steinu posvečen. Ta umetnik bo igral prvič v Ljubljani v petek, dne 13. t. m. ob -0. uri v FiUiarmonični dvorani. Predprodapi vstopale v knjigarni Glasbene Matice. Dovolj imate časa, da si nabavite spomladanska oblačila, prej si morate pa še ogledati veliko pomladansko modno revijo v Kazini od 21 do 29. t. m. — Ij Kar je starejših Muhljauranov. pač vedo dobro ceniti požrtvovalno narodno delo, ki i»a je v teku petdesetih let »2vršila šentpetrska podružnica CM D. Od leta do leta je zbiraUl denar in ga dostavljala vodstvu naše zadružne šolske družbe. gojila jo družabnost in krepila narodno zavesi, da je bil šentpetrski okraj vedno ena s?mia irdnjava narodne misli. \" soboto zvečer bo na Taboru proslava zlatega jubileja šent-pelrske CMl>. Podružnica zasluži priznan ie Ljubljane« a tudi spored nam U> nudil mnogo lepega. Naše oi>einslvo bo prijetno presenetil nastop miadin-kega zbora in orkestra glasbene sole iz Kranja. Ravnatelj g. Fakin in njegova gospa sta pripravila koncertni ■pored, ki bo nedvomno ugajal. Po koncertu bo družabni večer v pravem demokratičnem duhu združil v*e sloje Ljubljane. Zatorej: v soboto zvečer na Tabor- Ne zdhtevajte enostavno „eno tvbo zobne poste", ne ompok izrecno Chlorodont kakovostno zobno posto za veliko in moio Jugoslovanski proizvod Tube Otn. 8.- —Ij Prazne parcele v me*tu so marsikje zatočišče in zbirališče nesnage. Iti ji nihče noče napovedati boja Mnoge takšne parcele so v neposredni bližini his. Tu in tam jih uporabljajo več aii manj javno za sme. tisča Napisi, da je odlaganje smeti prepovedano, so navadno najlepši izgovor, da bi slučajno kdo ne k'ical na odgovor lastnika parcele. Sicer pa lahko lastnik zasebnega smetišča pove ponosno, da nikomur nič mar. če je smetišče na nj»gx>vi parceli. Mislimo, da bi bilo treba urediti tudi to zadevo tako. da bi ne bil nihče prizadet, ter da bi bilo ustrežer.o celo hi. gijeni. Naj bi veljalo pravilo, da ne sme nihče odlagati smeti na parcelo vsaj tik ob cesti, za kar bi naj bil odgovoren lastnik ali upravitelj. Z. K. D. VLASTA BURIAN kot adjutant Njo Visokosti SMKII! SALA! SMEH! —Ij Vpliv visoka-^erskesca podnebja na floveka. Nocoj lo predaval v alpinistični šoli TK Ska'e fiziolog dr. Seliškar o t^m važnem in zanimivem predmetu. Začetek ob 20. Vstop prost. — Ij Rezervni in upokojeni rastniki ter vojaški uradniki, ki doslej iz kakršnegakoli vzroka še niso vrnili črne častniške ler lenitimacije, nai to nemudoma -tore. Le4'-timariji je priložiti eno novo sliko 4 x 8 t«T oboje oddati v mestnem vojaškem unidu na Ambroževem trgu štev. i-L soba i. —Ij Ali si že član Akcije za razširiti-v ljubljanske bolnice? Nihče ne sme stat] » b strani! Zahtevajte od nabiralcev, da se .z* kažejo i tipkanim iti r žigom opreinlj-mim pooblastilom. Kogar nabiralci ne obiščejo, naj se prijavi sam pri Mauajniku «ir. VJožiču v ! anovinski hranilnici- —lj Sloveinka umetnika Karlo Rupel in Zora Zarnikova koncerti rata definitivno t petek dne 20. t.in. v Filbarmoničnj dvorani. Kakor žt* javljeno l>osta izvajala skladbe Bacha. Mozarta Beethovna. Košnja in Sker-janca. Vstopnice se dobe v knjigarni tdas-bene Matice. % parov bo v *oIm»Io 11. lin. v Kalini aa pb'-ncni turnirja, kjer nastopi do sedaj prijavljenih .*> zagrebških in 10 ljoMjanskih pl»**' nih |iarov. Pričakuje se še prijave part>v iz tirade*. Maribora in telja. tako da 1*> to do sedaj največji plesni turnir v Ljubljani. _Ij V šenl jako b*k>*iit *leitali»ru ponove v nedeljo 15. L ni- ob 'J0.15 zabavno in duhovito lx>thar - Wodehousovo veseloigro Kikiriki . V glavnih vlogah nastopijo: tirgur-vičeva. Vera šnbičeva. Lavrič. Battelm ». IMrovčič. Igra je dosegla pri ol>eh pred >L\:th lep us|h*h. kdor hoče nasm« ;al . saj poseli predstavo. —lj Dva pofckodo\ anea. Vrtnar Ivan Fi-gfic, stanujoč na Taboru, je včeraj pop. 1-dne obrtizoval drevje Stoječ na leatvi pa je nenadno omahnil in padel. Zlomil si je levo roko in se hudo poAkodoval tudi na glavi. Delavčeva žena Ivana Danev. stanu, joča r židovski stezi jo davi tako nesrečno padla doma na hodniku, da si je zlomila desno rok... Oba poškodovanca so prepeljali v bolnico. Iz Maribora — Hat tavaajt Zlate tijunejenčetr. Priljubljena primadona ljubljanske opere la t*jung.ienčeva, ki uživa tudi v Mariboru splošne simpatije, ho poslovala jutri k.»! Madelaine v opereti »!*les v Savo}'u . tlo-stoval Ik> samo enkrat ler zato prav |>o.-. ■-bej opoziitjajno na njeno gostovanje. Pred- siava lo ta red B. — Zanimiv proce*. \ na sreskem sodišftu zanimiva rasprava ki aaaWva tudi marit>or- ski mestni avto!»usni |«romet. (iaraini moi ster (IruŠovnik je U>iil bivšega uslužbenca teLja jKvIjetja in ledaajfgi uflednefa mariborskega Irafikantl H. Mišljenovlča zaradi nekaterih prav zanimivih in delikatnih očitkov- ti. Mišljenovir l»o na~tof>il »Joka/ re=-nire in svoie očitke pred sodiščeni lil001«»-liil ter je zaradi te^a preUo. I/ mariborske okolice se je preselil že dolgo zasledovani in zaradi vlomov ter tatvin že 1 1 krat kaznovan vlomilci- SSIatnl \ i nr **n i ftrilopat v okolico Tapolaice, ram i« pea* dr-/než pravcati slrah prebi\aUtva. ki m niti podnevi varna pred ajafgovimi zločincu m, fK>. mana. lo J-* retekli petek }>o|>Of|ne preol tekel v žensko Pride največ U in edinstveni film sezone H ARR Y PIEL v džungli Slon »tJumbo«. tigri, levi. »I^ora« in tisoč senzacij! — lj Ne smemo pozabili na koncert Trboveljskih slavčkov. ki bo v unionski dvorani v ponedeljek lft> t m. ob _'(». uri avecer. Kdo ni \esel miaoih. izvrstnih pevcev* Ui so [Kjuesli našo pesem \o vsej naši državi, pa tudi v dru^e kraje sveta, kjer so bili deležni najvišjega priznanja. Spored obsega deloma jmpolnoma nove. dHoma pa le znane, a najl-olj pnlji:! Lene in i»nn»!n:ško najdo\TŠ»*neiše mladinske zJx»re VstOfNliee se dtdte v knjigarni Glasbene Malice. — lj V'id svojih oči sj ol.varujete le i optično čistimi brušenimi -t >kli. kater« si nabavile pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašan optik. Stari trg p. Ljubljana. — lj l druženje jugoslovenskih inzenierjev iu arhitektov — sekcija Ljutnjana r.azn.i-nja. da ima svoi XVII. redni letni «mčni /l>or v soboto 28l marca 10:?G ob pol 30. v drnštvenem lokalu na Kongresnem trgu i II. (poslopje Zvezda>. — lj >^*elika ple>«a re» ija< uajbeljsj-j co^lovenskih iu iiio/eni«kih aovakljeaia in izvabil priliko ko -«» nili ljudje |h>- --i nika Fransa Nadvežnika na |»olju ler % lo-ni'1 v hi^o. Iz omar ki -ih ie razkosal e sekiro, je ukradel raj aMoSk (»erila in ioe* ljev, srebrjio uro / verižico ter neka i polovine. Takoj po vlomu pa se jc v gozdu zopet preoblekel v moškega, ki so ga \ ideji 7. vebkim nahrbtnikom aa hrbtu. Vlom ler j»- aalo neznanokam izginil. Klati aa |>o tamkajšnjih gozdov ih /asle.Juie pa v»-r-fuožnikov. — Tui-koproiuetn.« jf%e/a ,— 1'ulnik v Ma- riloru nam pporoča. 'la uživajo člani S5oe> za '.'.i-lihiičar-kih udruženj dravske l»ano* \i ki aa udeie/iio akopažine v Ptuju, dn" *_'. h H. aprila t.L. ~H) o«lst popusta na >.eU/ Popu-1 \clja za čas o«l 1. do .">. aprila ter se vrsj -niiieien tO dinarski kovanec. Za ponare,.-rald manjVa v-ak sled. MALI OGLASI oeseda 0.50 para, aavek Dir a.—, oeseaa i Din, aavek 3 Din. preklic; 6a ptsmene odgovore glede oialin oglasov je rreba priložiti cnamJco — Popustov aa mala oglase oe priznamo RAZnO II SLUŽBE ~v j-\- -C. 'J-N' CC"','~ >" -v', -\X'i'C\V<.r.>'x': ' /r.^- , cov*,^sv • OPERNA nudi danes in v petek najboljše KLET MORSKE RIBE Beseda »0 par. davek a> Oin Naimanjftt naeaea S Otn ŠPORTNE pumparice posebno lolge in široke v onromni izbiri, ter vsa oblačila odlično vi-lelana dobite po tr^zkonkuren-'•ni ceni pri Preskerju Sv I*e-*ra cesta 14. *».R PRODAM Beseda 50 par. davek 3 - Oin Najmanjši rneaek 8 Oin POHIŠTVO moderno, veliki izbera \x> najnižjih cenah dobite pri Andlo-vic. Komenskega l|L 34. 837 511 par entlanje ižuriranje vezenje zaves, perila, monogramov gmnbnir Velika za'oua per;a j CT^Dji •Ju'iiauat. Gos^osvelska I- 1;1 Najmanjši znesek 8 Dtn Beseda 50 par. davek S.- Din ŽENSKA moč. izvežbana za samostojno vodstvo trgovine, želi primerno službo, tire tudi za blagajničarko Zmožna slov. hrv. in nemškega jezika. Nastop lakoj ali kasneje. Ponudbe na upravo Slov. Nar. pod Ea-nesljrva« GLASBA GRAMOFONSKE PLOŠČE zamen j avamo iaa« Za 2 stari in doplačilo a a« t Din 20.— dobite eno • ■ r■'i nago novo po izberi. pripravljene na različne priznane načine. Razna topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago. Kosilo z juho. dvema prikuhama, mesom in kruhom Din 6.— Menu a la carte..............Din 10.— ZAREBERN'ICE, RAŽNJIĆI IN ĆEVAPČIĆI ! Točimo pristna vina iz poznanih Tomićevih vinogradov na Viau. Na obilen poaet vabi LENKA LOZIĆ ZAHVALA Za vse prisrčne in stt^lne izraze soouatvovanja, ki smo jih prejeli ob smrti nase drage mame Josipine Kozak, naša najtoplejša zahvala. Se posebej se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin s spremstvom na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, pevcem, ki so tako iskreno vzeli od nje slovo in dnevnikom an tople spominske besede. Sv. mala zadušnica se bo brala v farni cerkvi sv. P**tra ob 7. uri zjutraj v petek 13. marca 1936. LJUBLJANA, dne 10. mama 1936. DBUtlNA KOZAKOVA in ostalo sorodstvo. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, aroda, %1. marca 19M. Štev. » Lepa počastitev Aškerca Splošno žensko društvo je saoči proslavilo M letnico Ljubljana, 11. marca. Jubileja dveh pesnikov obhajamo, vendar precej tiho, skromno, pač v duhu teh časov, ki so bolj kakor kdaj prej odmaknjeni idili poezije in romantike. Vendar bi bil posebno žalosten znak. če bi povsem pozabili, kaj smo dolžni svojim največjim možem, kajti narod, ki s ponosom ne,slavi svojih mož, že ni več popoln narod — brez narodne zavesti in samozavesti je ter ne ve več ceniti svojih duhovnih dobrin. Naše ženstvo s svojo organizacijo Splošnim ženskim ciiuštvom. je pa snoči priredilo lepo proslavo SOletnice pesnika Antona Aškerca. Priiediteljice najbrž niso pričakovale, da bo udeležba tako lepa. O pesniku je predavala prof. Marja Boršnikova v predava Inki mineraloškega instituta na univerzi. Dvorana je bila mnogo pretesna, saj je bila v pravem pomenu besede nabito polna ter so se poslušalci nagnetli tudi na prehode med klopmi. Prirediteljice so obesile v dvorani pesnikovo sliko, okrašeno z Overovim vencem. Frired tev je otvorila z nagovorom predsednica Minka Govokarjcva. Dejala je, da ženstvo čuti dolžnost, da počasti Aškerca ob jubileju vsaj s skromno prireditvijo. Predavateljica prof. M. Boršnikova se je na predavanje temeljito pripravila. To ni bilo le predavanje, temveč temeljita študija pesnikovega življenja, razvoja in tragičnega konca. Vendar predavanje ni bilo učenjaka rsko ter papirnato; pokezalo nam jo živega eioveka v njegovi rasti, borbi in zatonu, njegov odnos do časa, ki je v njem živel, do okolice ter življenja. Aškerc doslej ni imel še mnogo pravičnih sodnikov in le redki so gledaii nanj tako nepristran-ko. nc da bi £a sodili s svojega svetovnonazorskega, odnosno političnega zrelišča. Predavateljica je podala živ oris našo polpretekle dobe z njenima najmočnejšima poudarkoma — liberalizmom in njegovim največjim nasprotnikom. Dobe, ki je v nji vihtel svoje kopje Mahnič. V tisti dobi ni bilo nikogar, dokler ni prišel Aškerc, ki bi upal javno izpovedati svoj svobodomiselni svetovni nazor. Aškerc je bil bojevnik, že po svojem imenu, ki baje izvira is as kar (asker, bojevnik). Predavateljica nas je opozarjala tudi s slikami, da so bili Aškerčevi predniki Turki. Pesnikov življenjepis, ki nam ga je podala predavateljica, je bil res živ. Ko je moral Aškerc v lemenat, se ni odrekel pravici misliti s svojo glavo. Razmišljal je pa mnogo tudi o tako zvanih velikih vprašanjih in je upal, da se bo v bogoslovju dokopal do večje jasnosti, študiral je bogoslovje s knjigami predmeta na klopi, pod klopjo je pa imel filozofske ter druge znanstvene knjige, ki nimajo z bogoslovjem nobenega opravka. Toda, ko je bil posvečen v duhovnika, je bil dosleden tudi v svojem poklicu. Skoraj kakor asket je opravljal poklic. Baš tedaj je pa tudi spoznal, da je smisel njegovega življenja postati pesnik. Nihče dotlej ni niti slutil, da se v resnem možu skriva pesnik. Kot pesnik je bil najčistejši realist. Njegove pesmi so brez vsake izumetničenosti. vzete naravnost iz življenja. Ko se začne posvečevati poeziji, zaide v konflikte. Poklic mu je omeieval svobodo, ki je potrebna pesniku. In začne se njegova borba z Mahničem in križeva pot iz župnije v župnijo, zapuščene, odrezane od sveta. Ko se je njegova borba zaostrila, mu je začela biti pesem sredstvo za borbo in tedaj že začne pešati njegova pesniška sna ter se izgubljati prepričeval-nost. Smoter je zamenjal s sredstvom. Aškerc ni bil posebno nadpovprečno nadarjen, toda svojega talenta ni zakopal, temveč ga je povsem izrabil. Ko pa ni mogel več osredotočiti vseh sil pri ustvarjanju, je začel propadati. Končno, že ubit, na koncu svoje pesniške poti, izčrpan in zagrenjen, se je zagrizel še v neizprosen boj z mlado generacijo, z našo moderno. In tedaj ga je najbolj piizadel Cankarjev udarec. Ni mogel razumeti, da ga jc napadel Cankar, ki ga je vendar on tako ljubil in ga povede] na pot slovenskega pisatelja. To jc bila Aškerčeva smrt kot literarnega mentorja. Kmalu potem je umrl. Po njegovi smrti se jc pa začel najbolj klavrni boj v naši kultu? ni zgodovini, prav za prav že z Aškerčevim pogrebom, ko so pokojnika vlačili po vseh ljubljanskih ulicah ter tako manifestirali za politično idejo. H koncu je predavateljica še kratko ocenila Aškerčevo delo ter naglasila ,da je naša slaba stran, da vedno sodimo Človeka preveč po njegovih slabostih. Aškerc je v naši literaturi svojevrsten pojav in nima vrstnika v svojem realizmu. Mnogo njegove pesmi. Ki so nastale po prekoračenju njegove pesniške ustvarjalne moči, so še vedno žive. Aškerc zavzema še vedno prvo mesto v slovenski epski poeziji. Tn njegove pesmi so po svoji prirodni muzikalnosti bližje našemu času ksfkor so bile pesnikovi dobi. Aškorčeva borbenost, neupogljivost, doslednost :n naravnost so lastnosti, ki irraio zlasti veliko ceno v primeri s sedanjimi časi, ko triumfira neznačajnost. Oh %% letnaei smrti đr< Ivana O^ažsaa Ljubljana, 11. marca Jštugo v sjcu sc. '.k„iu fen Jugcsiovena br. C;*a2-na. Gžbboka žalost je zajela sokolake vrste in raz sokolskih domov so zsplapolale črne zastave. Blagi pcikojnnk je bil v najčistejšem pomenu besede tekren, navdušen in /aveden .1 i;;jos!o ven :n kot tak jc že pred svetovno vcj.no deloval za zedin^enje jugo-slvvens'kega sokofetva, ki bi sc manifestirajo ha 111. *!ovcn*kcr.i vnerScfec fesfkem zle tu v Ljubljani leta 1914. Zal. da sra avstrijska vlada :r» svetovna vojna preprečili te nje-siove lepe načrte. Ko so prišli črni dnevi nad nj^e . i.-ksd-tvo v dob' svetovne vojne, je pokojni br. dr. Oražen na skrivaj pripre \\ial pot /euinjenju ju^c^oven-skega sov kolstv.i. Čeprav vojak jc bi! sta;no v stikih z brati Sdko\L ki so ostali doma in ko- 1 o I * t v O val z njimi nas: rte /a boljšo bodočnost jug osi o v en ske ga naroda in sokulstva. Po 5vetovn-i vojvi je bisla njegova prva naleta, nadaerjevatf delo aa andinfenje ju-gecfovenskega sokalstv-a. Leta 1919 je sklical sestanek vseh seke'sikih zvez v kraljeviči v Zagrebu, kjer je v posebni deklaraciji utemeljM, da smo jugcs»!ovens»ki Sokoli eni) in s-c moramo /edinimi v enotno ju-goslove«s4vO fokotatvo. Njegova ideja je potem zmagala na znamenitem sokolsikem saboru na Vidov dan 1919 v Novem Sadu, kjer je bti soglasno ;z voljen za prvega starosto S^k-tA^ke^a Saveza SHS, ki se ic na glavni skupščini v Mariboru leta 192f> preimenoval v .Tugon telovadci zavezniških državna njegovem grobu pri Sv. Krištofu in mu zasulo grob z venci in cvetjem. Danes blagega pokojnika ni več med nami, njegov duh pa živi v nas in nss stalno bodri, da bodimo zvesto po njegovih stopinjah, prežeti resnične m prave sokolske ideje, ki je bila v njem utelešena do največje popolnosti. V znak neomajne Imbezni. hvaležnosti in spoštovanja mu je Savez SK.I vzidal leta 1933 na njegovi rojstni Hiši v Kostanjevici spomimsko ploščo, na njegov* grob pa je položil ab 15 letnic5 njegove ftmrti venec. Večna Ti stava naš nepozabni brst starosta! V nemi tugi pa se v duhu klanjamo jt*gosloven / Zofijo roj. .luvaneevo. ki mu stoji še danes ob strani ttr mu pomaga pri njegovem na-cijcnalncm in sokol«kem delu. \"/gojU.a sta v naprednem in sokclskcm duhu tudi sina Marjana in hčerko Vlado. Sin Marjan jo odličen sokolski delavec v novomeški sokolski župi. kjer zav/cma mesto župnega p ros vet ar j a, hčerka \'iada jc profesorica na II. realni gimnaciji v Ljubljani, od'ična teicvadka in bivša načelnica Sokola I na Taboru. JubTantu iskreno čestitamo k njegovemu jubileju / željo, da bi mu usoda naklonila se mnogo zdravih in srcčnrh let. Brat Jo/e, od svojih sokolskih bratov pa sprejmi krepak sokofaki -zdravo!« Svinčeni kralj Patino Karijera moža, ki ima v rokah vse gospodarstvo Bolivije OticajeLai viri v L*a Paz, giavnern mestu Bolivije, ne skrivajo, da je veljala tri leta trajajoča vojna s Paraguavem za Grand Chaco več milijonov funtov šterlingov. Ta denar je bil po uradnih podatkih plačan iz zasebnih virov. Efcal ga je kot posojilo mednarodni finančni'k, gospodar vseh na. ravnih bogastev Bolivije don Simon Patino, ki je |iričel pred 30 leti svojo karijero kot pomočnik v neki bolivijski trgovini. Rookofcileirlev. Carnogiiev. Morganov ali Fordov Življenjepis je zelo zanimiv, toda kar se dramatične učinkovitosti tiče, ne moremo nobenega primerjati z živi jen jepi-skim romanom organizatorja paraguavsko. bolivijske vojne. Patino ie dobil od nekega portugalskega pustolovca koncesijo za pridobivanje svinca v Boliviji. Portugalec pa ni imel de_ narja, da bi poravnal račune za jestvine in pijače. Patino je kot trgovski pomočnik jamčil za dolžnika, za kar je zahteval koncesijo. Potem £d je izsposodil pri prijateljih denar, zbral okrog sebe po nagli obogatitvi hrepeneče pustolovce in se napotil z njimi v gore iskat rudo. Kmalu je odkril bogata ležišča in s tem se jo priCela njegova slava. Da bi ai zagotovil uspešen razvoj svojih podjet'j. je ponudil sodelovanje zna_ ni angieski banki. Njegovi ženi pa n: bilo po volji moževo početje. Videč, da hoče za pusti ti svoje mesto v trgovini, ga je postavila pred izbero, da ostane trgovala pomočnik in ona njegova žena ali pa da pojde v gore in ga ona zapusti. Patin-» se je odločil za drugi izhod in z ženo sta se razšla. že v enem letu si je pridobil znatno premoženje. Izkušnje, ki jih je pridobil v gorah, so ga napotile, da si je zagotovil koncesije za vsa ležišča rud v Boliviji. Obenem je pa organiziral družbo za njihovo izkoriščanje. Zdaj ima Patina najboljše svinčene rudnike v Afriki in na Malajskem otočju, tako da je postal pravi kralj svinca. Poleg tega ima ogromne petrolej, ske vrelce, železnice, paraike in ono največjih bank v Južni Ameriki, >Mercsotk bank«. Za svoje uslužbence skrbi očetovsko. Gradi jim stanovanjske hišice, bolnice, igrišča, šole, cerkve in gledališča V Boliviji je vee gospodarsko življenje v njegovih rokah. Patino ie danes daleč gospodar svoje dežele, da je žrtvoval več milijonov funtov šterlingov za organizacijo mednarodnega konflikta v G ran Oiacu. Takega poguma ni pokazal še noben človek, razen zagonetnega evropskega organizatorja vojn sira Basila Zaharova. Patino Živi skoraj stalno v Parizu, kjer je od leta 1927 bolivijski poslanik. Njegova vila na Avenue Foch je najlepša v Parizu. V nji so spravljene dragocene zbirke najznamenitejših umetnin. Blizu Nizze in blizu Biarribza ima dva krasna gradova. V La *Paz si je pa dal zgraditi pravljično pa_ lačo. En njegov sin je poročen s princeso iz rodu Bourbonov, njegova hči je pa orno-žena s španskim markizom. Don Simon je znan po vsem svetu pod imenom : svinčeni kralj*. Ta naslov si je gotovo zaslužil, saj pride 10rr. vse svetovne proizvodnje svinca na trg po njegovi zaslugi. Na zunaj je Don Patino zelo pri- Fr;»nk Higham 28 ; Seržant Flips Roman Nekaj običajnih trikov s kartami, trk z dvojnim dnom brez dna. tucat pripomočkov za raričn;?; vragolija ki jih je bil nekoč poceni km; 1 v zaouščmi propadlega varieteja, to mu :'e omo^očlo ponuditi sc Grand Cirku Sarrasale takoj po njegovem prihodu v London. Ker so Me iriegbve* zahteve smešno nizke, a manažer ;c iskal obogatitev programa, so ga takoj spreieli. In od takrat ie nastopal Telemuchus Clumo dvakrat aK trikrat na teden, vskočil je vedno tam. kjer je bila v programu vrzel. Ne posebno izbirčni sicdalci so b^l zadovolmi z njim ne toliko zaradi originalnosti njegov1 h vragol i. k c b kor radi groteskne poiave tegra čarodeja. Tud: za današnji večer ie bil maestro Aladini tako se je glasilo njegovo umetniško ime -- uvrščen v program. Toda pred irim :e bil na vrst"' nlesal^c na vrv; Londv, ki >e bil bas v manež;. petem pa »Trois Astres<, tri lepe plesalke, olesoče v sedlih na konnh. glavna privlačnost cirka Sarrasa>te. Toda »Treh zvezd ni bMr> od nikoder. Hucli Hut-rou je šal še enkrat z um v roki. Najoozne.ie v desetih minutah bo Londv s svoiimi atrakciijami pri kralju. Tudi če bi priš'e sestre ta hip, bo prepozno saj rabijo najmanj četn ure. da se preoblečejo. Tako bi nastala še vedno vrzel petih minut. Poleg tega ;Wh pa sploh še ni nazaj Zaro je Hugh Hu-tfton zaklical staremu čarovniku: No, brž se pripravite, Clumpe! Teh mrh še zdaj ni. danes boste morali nastopiti pred njimi! — Jaz ... Jaz? Toda, gospod Hutton, tega vendar ne morem storiti. Kcdena bi se mi šibrla od razburjenja in strahu, kaj je z njimi... Umrl bi od strahu v maneži. — je jeoljal starec ves iz sebe. ; — Tem bolje, bo vsaj enkrat senzacija med vašim nastopom, ne pa samo varanje Mudi. — Toda. gospod Hut-ton. tega vendar ne mislit« resno. Raie skočim takx>i na policro povedat, da jih pogrešamo. Ubogim dekletom se je gotovo pripetilo kaj strašnega. — Drži jezik za zobmi in brž v ma-nežo! — je zakričal inanažer. Telema-chus Clump je ubogal, čeprav mu ie srce krvavelo. Čez dobre četrt ure so se pa pojavile »Tri zvezde« vesele m razposajene, kakor da se ni nič zgodilo. Hutton je sicer godrnjal, toda dekkta so se mu samo smejada. Fina, dražestna svetlolaska — drugima dvema je bilo ime S*ssi in Lizri, »e izjavila, da sploh ne pridefo več. če ne bodo ravnal' z nn- mi kakor z damami. Negalantni manažer je pa srdito odgovoril, da so nezanesljive mrbe. ne pa dame. Dekleta so se za-smejaia in zopet je bilo vse dobro. Telemachus Clump je pa stal ta čas že v maneži in mirno čakal, kdai ga bo našel stožec starega reflektorja. Mož. ki mu je bil tisti dan poverjen refletotor, je moral biS na pol-ju svetlobirh reflektov nedeljski lovec, kati v veliko vesetoe občinstva je vedno streljal mimo. Reflektor je b:1 sicer res že star in močno obrablien. vendar se "et na orkester, samo moža. ki br tra bM moral obsevati, nikakor ni mogel na.^:. Končno :-^a ie pa vendar le u>;e!. Burno ploskan:«e ie z^dt:-nelo v priznanje v operaterski kabini in maestro Aladirv ie lahko začel. Kot prvo točko programa je naznanil in pokazal trik s kartami, o katerih je samozavestno trdi, da jih ima neposredno od poko-jitega diina;skega čarodeja doktoria riofzinserja. Temu posreee-ne'mu triku ie sled;l trik z žepno uro. ki naj bi izginila in se znova rrjavila. Siari artist se pa ni mogel pritožiti, da bi mu ponudili preveč ur. V prvi vrst' je sedel samo en gospod, ki je potegnil iz žepa srebrno uro Ih ;o držal med palcem in kazalcem. Bil :e seržant Jousa Flips iz Scoitland Yarda. Flips je zelo rad zahajal v cirkus in sam o sebi je trdil, da se bo nekoč ko najde dobrega klovna, nasmejal do smrti. Telemachus Chimp je stopi k Ffrpsu in se mu dobrodušno nasmehnil. — Ta gospod tu bo tako prriazen. da mi posodi za mal poskus svojo žepno uro? — je dejal in vzel uro.» Med običajnim mrmranjem je položil uro na nožico in *jo pokril s steklenim pokrovom iiiko. da jo je moglo občinstvo od vseh strani dobro videti. Potem ;e pokril pokrov s crnim suknom ter ''el delali nad mizico s čarobno palico kro-ee, obenem je pa mrmral čarovniško formulo, ki se >e glasila nekako takole: > Simon, plačaj svoje dolgove!« Končno je odgrnil p6krov in ure ni bilo nikjer. Občinstvo mu ie hvaležno ploskalo. Maestro Aladini se ie ves srečen priklonil, izpregovoril nekai besed ter znova pokril zdaj prazni stekleni pokrov s crnim suknom. In znova je zakrožij s čarobno palico, zopet je začel mrmrati čarovriiške besede, ki pa so se glasile zdaj: »Kdor drugemu pljuje v juho, rw" dostojen človeka Občinstvo je počik) v smeh. Svetlobni stožec reflektorja ie bil namreč skočil nekam na strop in maneža osfplii v temi. To je trajalo samo nekaj sekund, toda maestro Aladini je bil čarodej pravega kova in brž je jel prepričeval občinstvo, da on ni v nobeni kupl)*v. Ima intolicentae tamne oni, goM*> kratko bradLco, krepko pontnro, koA vedno lepo obtočen m vedno je dobre volje. Rad se od srca smeje, posebno če se mu posreči nova spekulacija. Največjo veselje je pa imel s vojno v Južni .Vmeriki, ki je bila izključno njegovo delo. Don Patino ne čata nobenih knjig m ne pozna nobenega jezika razen španščine. Poleg trgovine je njegovo edino veselje upodabljajoča umet. nost, na katero se zelo dobro pozna. Naval na Mont Blanc švicarski staf.st.ki so se loti." /ammivc pa tudi te/kc naUiye. izračuna-ri hočejo koliko zna-šajo dohodki od alpin:vma v A'pah. Zaeivkrat so /brali s-tjtist:čne podatke samo o Mont Blancu. ki je najpri-IjubljcnejŠa i^ora lir/nih ple/a'ccv. pozneje bodo pa sestava1! statistiko fc o drugih znanih al-oskih j>or**kh velikanih. Ze statistika o Mont B-ancu je Mtlo /animi>-«, sa] »važe. kako mo^uC-.io >c je ra/.mabnd ilr»\-niTem in kako >pe dohodke imajo txl njega kraji ob vz-nežju gora ter plannski domovi. Po točn;h jirat .rčuih pocUtk'h se po-vz.pne na Moo| Hlanc p<»vprečno na leto % francoske strani 4lO.<>00 p'cAakc\. s šn--carske 350.(VU» / it.i!ijtn*kc -7."vO,X") skup 11 torej nad l.OfNMMt). Švicar ji računajo izdat ke 'v-sakejja planinca na Mont Btancu ?e'o skromno na 50 *a icar*'<:*i frankov, tako d* bi /navali vsi :/datki okrog 5?.00f>.fO0. Toliko vrže p!c/jl«ka strati na leto trcin državani. Franciji, Svic* in Italiji. SPORT Državno prvenstvo v kombinaciji in alpski kombinaciji JŽSSS. razpisuje državno prvenstvo v kombinaciji (v teku In ki k;h) v dneb 21. in 22. t. ni. na I*okljiik:. Tek na lo km. ki ^"eija za kombinacijo ter tudi kut v.onostoj-na d:sc;p::na >c \ im dne 21. t. m. Mart on lo uri pri domu Sn. K. Ljubljane. >'voki /a kombinacijo in --.nnustojno, k: sc vrtijo dne 22. t. m. s pr;.ctkom oh IU uri na srednji skakalnici, ki dovoljuje skoke do 40 m. Pravico tekmovanja imaju vsi pri JiZ&S verificirani te4t-mo\aLi. Priju\ninc I 'i. Klubi morajo tekmovalce i a \: H na.ka>ncje do 2d. t. m. na saveznih tiskovinah na naslov saveza v Ljoibljani, Poznejše prija\c se ne bodo upoštevale. Žrebanje startnih štev i k in ra^aiga proge se vtii dne 21. t. m. ob 14 uri \ Dormi Sm. K. Sjubliane. Tekmuje se po pravHin in pravilnikih .'Xc'S-a. Tekmovalci državno prvenstvo po rardcljcni v 3 kategorije. I. in II. kategorija i° W4a objavljena v poročilu /a 13. redno . t. m., «*irt ob ° uri dopoldne. Yii5n~'ka nHfcrencj 2«»^» m, k; se presmuča dvakrat. Pravico d<» tekmovanji imajo vsi pri ESSS. rerifieitai&i tekmovalci. Prijavn;ne ni. Kliubi moraju tekm«*-valce prijav:ti ikasn^iif do 17. r, m. do S ure /večer na savernrh ti--k< v nah n.a n.<-slov Oorenjs4ci z'm^ko-sportri podsavez. .Tesetrice. Pornej^c prijave sc rc bodo urpostevade. 2fCOanJ€ startnih >UV,!k le vrši dne 18. t. m. ob 2 uri pop< 'die v Skalami koči na Roze:. Starta mt n ra«red:h. Tekm-uje se po pra\;i;h ia pra\!n;kh M99S Prvoplasirani postane prvak v alpski kom-broaci-ri za teto 1°35 36. R a zg;i a s: t e^- rezultatov se vTsi cb 2 uri popoldne \ koCi na Reze i. MLADA mMCZrVCJ — Možiček. radu bi ti nekai /jupala. . kmalu bomo trije ... — Dušica, ali je to res? — D<*, moja mama sc je del* ločiti tn pride k nama. zveni z operaterjem, da luči ni naročil in da ;e tudi nc potrebuje za svoie ča-rovnjc. V dokaz svo.u trditve "c dvigniti črr>o sukno in ijudic so se lahko prepričali, da je SHckl-eiv* pokrivalo se vedr*/ prazno. — Zda; spoštovano' občinstvo, pa zoper pokrjjem pokrivata, — je naditfieval čarodej, štel bom ena. dve. tri... in ura mora biti zopet pad nmn. l;na... dve ... tri — in v ve+ikcin loku je pute^ml s pokrivala čmo sukno. Z,adonek> Jc burno ■toskaaje. Ure namreč ni hi\o rw>d pokrivalom. Telemaehus ie napravi kisel obraz, kakor da bi se napil salmnaka in ves iz sebe je zrl na mizico. Seržant Flips s^i je drz<*4 za trebuh od smeha. In kakor da mu je naenkrat sin la v srla* vo nova misel, jc segel v žep svoic^a telovnika in potegnil iz n.cga svoio uro. Zda; je biko ploskanje iskren«;. Ko >e Telemachus Clump po sv<*jem nas-ropu srečal na hodniku H ustna HuM/-na, ga je manažer ustavil: — Včasih sc vam posveti v glav:. Clump. Trik z uro se vam ie imenitno posreči!, to morate ponoviti med vsako predstavo, 1'udic sc dobro zabavaoo. ~ Toda ... sai jaz nisem ničesar s' p I, gospod liu-non. Jaz si tega sp4oh n: znam poias4iiti. >e mrmral presenečeni čarode: 'm odšel klecaiočih korakov iz cirkusa. Oiejuje Josip Fran jezerSen. — Zrn upravo tn inseratn) del Usta Oton Christot. — Vel v Lijobljanl.