i i>» lo,1 Bil m itopj m nore® ne' topujmo vojne bonde in znamke DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, MAY 9, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII MNOGI IZ 4-F IMAJO PRILIKO ITI V ARMADO Naborne komisije hočejo pomagati takim, ki se ke-, sajo mladinskih pregreškov in bi radi častno služili v ameriški bojni sili. . Naborne komisije apelirajo na armadno poveljstvo, naj spregleda to zlasti v takih slučajih, kjer so prišli navzkriž z zakoni v mladih letih in takih, ki so sicer za ta ali oni prestopik sedeli v ječi, pa so pozneje postali dobri in pošteni člani človeške družbe. Armadno poveljstvo je že v mnogih slučajih napravilo izjemo in dovolilo vstop v armado tudi takim, ki imajo za seboj kriminalne rekorde. Toda eno pa je, od česar armada ne odneha in to je, da mora tak nabornik prestati dušeslovno preiskavo. Kdor je duševno zaostal, ali kdor je moralno popolnoma pre-padel, takega armada absolutno ne sprejme. Pri tem nabornim komisijam mnogo pomaga policija, ki natančno preišče rekorde takih re-gistrirancev. Trdovratnih grešnikov naborne komisije ne kličejo k naboru. V okraju Cuyahoga je zdaj še kakih 1,500 takih fantov in mož v 4-,F, ki niso bili klicani samo radi svojih kriminalnih rekordov. Slučaj vsakega posameznega bodo zdaj naborne komisijo natančno preiskale in dale priliko poboljšanim, da vstopijo v armado. Mnogo teh je, ki iskreno želijo doprinesti svoj delež na bojni poljani ter pokazati, da so vredni državljani te velike dežele. Naborne komisije se zdaj odločene, da jim bodo šle pri tem na roko. -o- GLASUJTE ZA JOHN E. LOKARJA V 32. VAROI i Lauschetov kampanjski manager John E. Lokar kandidira za precinktnega načelnika v 32. vardi in sicer v piiecinktu "G." V ta precinkt spadajo ceste: Huntmere, Parkgrove, Grove-wood in del Corsica Ave. N a š i m državljanom iz tega precinkta toplo priporočamo, naj poiščejo na glasovnici v zadnji koloni spodaj ime "John'E. Lokar" in napravijo pred njim križ. Moč Nemčije bo vidna šele po invaziji Kupujte vojne bonde! vi in vaša naselbina PIŠE FRANK T. SUHADOLNIK Poslanska zbornica je odobrila preiskavo glede zaplembe Ward Co. Washington.—Poslanska zbornica je skoro soglasno odobrila resolucijo, da se i;zbere odbor sedmih članov zbornice, ki bodo preiskali, če je imela vlada pravico zapleniti podjetje Montgomery Ward Co. v Chicagu. Podoben odbor senatne zbornice je že na delu s preiskavo. Resolucija je bila sprejeta z 300 proti 60 glasovi. Robert Grosser, kongresnik 21. ohij-skega okraja, je glasoval proti resoluciji. Preiskava ima namen dognati, če je imel predsednik Roosevelt oblast, da je ukazal zaseči to firmo, ki ni v nobeni zvezi z vojnim naporom. -O-^i— Mehika zbir§ osiške narodnosti skupaj Mexico City.—V tem mestu so oblasti ukazale zbrati skupaj vse nemške in japonske državljane, pa tudi vse mehiške državljane, ki so nemškega ali japonskega pokoljenja. Poslali jih bodo v koncentracije. -—o-— Republikanci napovedujejo zmago Franku Lauschetu Ed D. Schorr, načelnik državnega odbora r e p u b 1 i kanske stranke države Ohio, je včeraj izjavil: "Po moji sodbi bo cleve-landski župan Lausche nomini-ran za guvernerja od demokratov v Ohio." (Ste slišali, Mr. Miller?) Mornarica bo prevzela hotel AUerton 1. junija Hotel Allerton, ki se nahaja na vogalu Chester Ave. in 13. ceste in ki ima 650 sob, bo prevzela mornarica s 1. junijem. Tam bodo nastanjene WAVES, to je ženski pomožni kor mornarice in sicer 1,000 istih. Hotel bo obratovalo šfe naprej sedanje vodstvo in bo v posesti mornarice do 30. junija, 1945. Lausche bo dobil veliko večino v okraju Cuyahoga Politični eksperti napovedujejo, da se bo udeležilo v okraju Cuyahoga volitev danes 75,000 do 80,000 demokratov in od 50,-000 do 60,000 republikancev. Od demokratskih glasov jih bo dobil župan Lausche od 50,000 do 60,000, tako sodijo politiki. John L. Lewis se je mknil s prošnjo za pristop v A. F. of L. Washington.—John L. Lewis, predsednik unije premogarjev, je umaknil prošnjo za pristop k Ameriški delavski federaciji ter zahteval nazaj ček za $60,-000,ki ga je bil poslal kot pristopnino k tej uniji. Mr. Lewis je to sporočil Wm. Greenu, predsedniku A. F. L. ter mu zraven očital, da izvršni odbor unije A. F. L. ni upal glasovati za sprejem premogar-ske unije iz vzroka, ker hoče ustreči Rooseveltovi administracij i. Lewis je vložilprošnjo za pristop že 17. maja 1943, pa ni izvršni odbor A. F. L. še do danes glasoval ne da se premogarsko unijo sprejme, ne da se je. To je označil Lewis kot strahopet-nost pred novim clealom. -o-— Načrti za vlado nad Nemčijo so gotovi London.—Zavezniška komisija je izgotovila načrte za okupacijo Nemčije ter za popolno likvidacijo nazijske vlade. Te načrte morajo še odobriti "veliki trije," ki se bodosv te najbiie sestali. Komisija je bila tajno na delu vse od časa, ko je bila organizirana v Moskvi. Komisija bo predložila načrte predsedniku Rooseveltu, premier ju Churchillu in premierju Stalinu, ki se bodo v ta namen sestali. Načrti vsebujejo vojaško okupacijo Nemčije, nje finan-eo, kontrolo nad industrijo ter način ,kako se bo postopalo z onimi, ki so začeli to vojno. -o- Nov grob Po kratki bolezni je umrl za srčno hibo Joseph Boldin, star 51 let. Stanoval je na 15810 Trafalgar Ave. Rojen je bil v Clevelandu. Zadnjih 14 let je bil zaposlen pri Greyhound Co. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, sinova Tony in S 2/C Richard, štiri hčere: Frances Kollar, Mary Munz, Natalie Heiser, Dorothy in pet vnukov. Bil je član K. of O. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:30 iz Zakrjy'škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in na Kalvari-j o. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Grešnik pod ključem Policija v Akronu je prijela nekega Nick Leliča ter ga izročila clevelandski policiji. Tukaj ima namreč poravnati še nek stari dolg iz leta 1926, ko je nek zakonski par iz 1270 E. \58. St. osleparil za $1,800. Tedaj so ga prijeli in postavili pod varščino v vsoti $5,000. Toda ni čakal obravnave in varščina jo občini pravico do odločevanja za izboljšavo svojega okraja. Ako hoče pa okraj ali naselbina kaj doseči, je treba kompakt-neg sodelovanja vseh. Ako v naselbini ni složnosti, tudi uspehov ni. Zato pa ne moremo dovolj poudarjati, da je podlaga vsega napredka složno sodelovanje naselbine. Kot smo že rekli, imajo mestne oblasti spoštovanje do takega občinskega sveta, ki nastopa v imenu vse naselbine. To se je pokazalo v slučaju občinskega sveta za Norwood okraj. Mestni uradniki so obljubili upoštevati vse, kar bo ta občinski svet odločil ali priporočal za izboljšavo okraja. Mestne oblasti so mnenja, da je občinski svet glas vsega okraja, katerega ta svet zastopa in da stoji za zahtevami občinskega sveta vsa naselbina, ki je v svojih zahtevah složna in edina. Kaj je ali bi moralo biti delo občinskega sveta bomo govorili na v nrihodnjem članku. šubelj je odpotoval Včeraj zjutraj se je poslovil od nas operni pevec Tone Šubelj. Sinoči je pela Metropolitan operna družba v Rochester, N. Y., potem bo pa gostovala en teden v Newark, N. J. Tone je obljubil, da bo prišel čez poletje v Cleveland, če mu bodo le razmere dopuščale. -o-— Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Vojaški strategisti sodijo, da se bo pokazala vsa moč Nemčije takoj potem, ko bodo zavezniki udarili na Evropo. En teden po dnevu invazije se bo pokazal uspeh ali neuspeh. Washington. — Vojaški strategisti tukaj mislijo, da bo največja preizkušnja za nemški generalni štab nekako en teden po invaziji od časa, ko bodo zavezniki udarili na Hitlerjevo Evropo. Tedaj se bo odločilo, če bo Nemčija vzdržala invazijo ali je ne bo. Zato bo nemško poveljstvo, tako sodijo ameriški vojaški strokovnjaki, vrglo kakih osem dni po dnevu invazije vse na eno karto za končno zmago ali poraz. En teden po invaziji bodo imeli Nemci dovolj časa, da bodo vdeli, kje bodo zavezniki udarili z največjo silo in tje bodo vrgli naciji vso svojo moč. Ako bo nemško vrhovno poveljstvo čutilo, da lahko vrže zaveznike v morje z obrežja, bo udarilo z vso silo, ki jo bo imelo na razpolago. Zavezniki računajo po informacijah, ki so jih dobili po tajnih potih, da ima Hitler za za-padnim obrežjem v rezervi od 54 do 67 divizij. Te bodo naj-brže v stanu, da se bodo lahko naglo premikale na kraje, kjer bo sila največja. Poleg te armadne rezerve ima Nemčija gotovo tudi močno rezervo v zračni sili. Čeprav pri sedanji zračni ofenzivi zaveznikov na Nernčijo ni dosti nemških letal na izpregfed, pa računajo zavezniki, da ima Hitler v rezervi dovolj močno zračno silo, da bo lahko dala mnogo opravka zaveznikom. Zelo logično je mnenje zavezniških vojaških strokovnjakov v tem, da Nemčija varčuje s svojo zračno silo za enega izmed sledečih namenov. Ako bodo Nemci vidqji, da lahko strejo invazijo zaveznikov, ko bo ta še v delu, bo vrgla v to vso svojo zračno silo. Če bo pa videla, da je to nemogoče, jo bo držala v re- zervi za grožnjo, na ta način, kot igra zdaj Japonska s svojim bro-dovjem, ki ga skriva in umika za odločilen trenutek. iz bojnTfronte (Torek, 9. maj k) V ZRAKU—Z r a č n a ofenziva proti Nemčiji se nadaljuje že 25. dan. Včeraj so Ameri-kanci napadli Berlin in Brunswick. Zbili so Nemcem 119 letal, sami so jih izgubili 49. Včeraj je 4,500 zavezniških letal razbijalo osišče. RUSIJA—Rusi so prebili glavno nemško obrambno linijo pred Sevastopolom in so zdaj na višinah, s katerih obvladujejo pristanišče. ITALIJA—Fronta pod Rimom je mirna, pri Cassinu je pa opaziti premikanje nemških čet v veliki meri. P AC IFI K—A m er iški bombniki ,so že drugič razbijali Guam in Ktfrifcsko otočje,..... BURMA—Japonci so napadli z vso silo v okraju Man i par, toda odnehati so morali z velikimi izgubami. Za delavce prosi Wm. J. Kennick prosi one, ki bi želeli delati danes pred vo-livnimi kočami za Frank J. Lauscheta in Wm. J. Kennicka, naj se zglasijo ob eni popoldne na 6580 St. Clair Ave. Tam ima tudi razstavljeno vzorčno glasovnico, ki kaže način glasovanja. je zapadla. Zdaj je določil sodnik Hull zanj varščino v vsoti $10,000. Za Materinski dan Cvetličarna Olga Slapnik, 6026-St. Clair Ave. se priporoča za nabavo lepih cvetlic in šopkov za Materinski dan. Izbera je velika in cene zmerne. Na dopust je prišla Pvt. Josephine Lokar, 695 E. 162. St. Služi pri ženskem pomožnem ko-ru WACS v Spokane, Wash, in sicer je operatorica radia na vojaškem letališču. Josephine je sestra županovega tajnika, Mr. John E. Lokarja. Njen brat, Rudy Lokar, ki služi Strica Sama v taborišču Van Dorn, Miss., je te dni avanziral za Pfc. Čestitamo, Rudy! Veselo naključje je pa naneslo, da je Rudy prav takrat stopil v naš urad, ko smo pisali vest o njegovem avanzira-nju. Prišel je na dopust s svojo ženko Dorothy in stanujeta pri žnidaršiČevih na 6617 Schaefer Ave. Doma bo ostal do 17. maja. Prišel je domov ravno prav in nalašč, kot pravi, da bo lahko volil za Lauscheta in druge kandidate. «a rs m Frank Zore iz 1037 E. 70. St. je naročil sobotno. Ameriško Domovino za sina Stanleya, S l/C, ki služi nekje na Pacifiku. Ml M Mr. in Mrs. Laurence Aucin, 14210 Sylvia Ave. sta naročila sobotno Ameriško Domovino za sina na naslov: Cpl. Larry Au- Larence Zupančič, 6528 Schaefer Ave, je naročil sobotno Ameriško Domovino za sina Sgt. Edwadar, ki služi Strica Sama nekje v Angliji. m K m Mr. in Mrs. Frank Stavec, 5086 Stanley Ave., Maple Heights, O. sta naročila sobotno Ameriško Domovino za sina Henrya na naslov: Pfc. Henrv Stavec, 35050384 Hq. Det. 766 M. P. Bn. Memorial Park, Houston, Texas. Ifti Družina Malečkar iz 15925 Saranac Rd. je naročila sobotno Ameriško Domovino za sina Pfc. Anthony Malečkar, ki služi pri topničarji hnekje na Pacifiku. Edard Hace, 980 E. 74. St. je prišel za tri tedne na dopust. Eddie služi pri trgovski mornarici. V soboto ob devetih se bo poročil v cerkvi sv. Vida z Miss Avsec. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni k poročni maši, zvečer pa na svatovanje v SND na St. Clair Ave. Bilo srečno ! JVe pozabite, da so danes primarne *Ooliti)el ^ $5,000. Danes je to-j šli^a graditi hišo iz opeke j W * * * i -iiK]111&totl .ie posvaril angle-j da jo po vojni I »(«• ' ameriška in ruska' 1 jL j!37' nižjimi cenami, ako' | ^ IJa vztrajala na tem, daj | < a obvladovati svetovni ;; istoV°jilT»i izdelki. Angleška j, Ažurne, toda parlament, SL. Pritiskom angleških W ki hočejo pograbiti I zase. Hi * * * ^ Preiskovalni odseki ; tem, da se dovoli in-jj L ttekaj dni na mesec, j i kuhati žganje. Toda i •tlt] v'°jno produkcijo temu iij nasprotuje, češ, da iz- , . "^tnega kavčuka potre-n° več alkohola. j L' * sit jk % n * 1 Sttj vpi°dukcija bo morala ( '' V, ° Predsedni§ke voli-^j, lahko pričakujemo na ;,'inJ0nti mnogo olajšav pri : : 0kJu in drugih restrikci-^ iHelut«e olajšave bodo pri-J s % % Po invaziji, če se bo , Prečila. »"'% * * * 'fjc,-niki nočnih klubov si ! j|l|%' ker so pred kon-|i|j bičali, da jim ne bodo J i n°vi davki 30%, ki so na-fio. /ne nočne klube, ki p, ^btf jn vodvil zdaj pa Pi, ' bodo ti novi davki x ■ * * ■Vtn invaziJa na Evropo Sto. fnanj vojnih naročil! i industriji. Delavski', | zato boje brezposelni Sjj^' ker industrija ne bo dovoljenja za civilne | %Vo. ^ed časom, ko bodo f fn0Jna naročila in do časa, ; industrija spreme- I na izdelavo civilnih i t[' bodo delavci brez de-j Snj01^ ki izdelujejo samo' J Se ^ vojno . . . Toda nih-J | aJ bo konec vojne in \>ina sila ne bo potre-y°-inega materiala. To' \ naJVečjih glavobolov, ki vlada. K* * * r |tj vni delovni teden ni ndelavcem, niti deloda- Nta • se izmu^-'° i'lfi C®io kak dan prosto za m: Ust • °Pravke. Anglija, t'U^^'^a dva dni na teden l?'i(ja. ijo, da prihrani pre-pK|vjjjJ Poroča, da je produk-j -t; ' ker so delavci bolj v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEO. Editor) , «17 St. Clair Ave. HEnderion «628 Cleveland I. Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po poŠti. celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mall, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 monthi Cleveland, by mall. $4.00 for 8 months U S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 109 Tue., May 9, 1944 Velike ribe žro male ribice V Ameriki so že pričeli delati osnutke načrtov za povojno industrijo, ki se pa začasno najbrže še ne bodo odnesli. Vzemimo, na primer, nedavno predlagano obnovo izdelovanja privatnih avtomobilov. Od leta 1941 dalje se ne izdeluje tukaj nobenih privatnih avtomobilov več, zato je naravno, da je zahteva po njih velika. V očigled tega dejstva sta Vojni department in Vojno-produkcijski odbor sugeri-rala, da bi gotove avtomobilske kompanije, ki so že skonča-le ali bodo kmalu skončale naročila svojih vojnih kontrak-tov, na podlagi posebnega dovoljenja pričele zopet z izdelovanjem privatnih avtov. Toda tej nameri pa so se uprli drugi avtomobilski indu-strialci, ki imajo še vedifo na rokah velike vojne kontrakte. Oni ugovarjajo, češ, da bi bilo "krivično," če bi se samo ne-katermi avtnim družbam dovolilo izdelovanje privatnih avtomobilov, drugim pa ne, zato hočejo, da rajši publika ostane brez potrebnih vozil toliko časa, da bodo lahko vse avtne kompanije pričele izdelovati avtomobile za javni trg. Podoben primer se je pojavil nedavno, tikajoč se izdelovanja nekaterih hišnih električnih predmetov. Ko se je pričela sedanja vojna, so bili veliki industrijalci — s svojimi izkušnjami, s svojim delavstvom, tovarniško opremo in svojim vodstvom — izbrani za delo na vojnih kontraktih. Manjši industrialci električnih predmetov se niso mogli kosati s temi velikimi družbami. Toda, ko je Vojno-produkcijski odbor predlagal, da bi se dalo malim izdelovalcem dovoljenje, da bi pričeli izdelovati nekatere nujno potrebne električne predmete za civilno vporabo, so prišle velike kompanije na dan z zelo značilnim nasvetom. Velike kompanije so namreč predlagate, naj se njim izroče kontrakti za izdelovanje teh električnih predmetov. Nato pa bi ti veliki gospodje, katerih tovarne so silno zaposlene z vojnimi kontrakti, izročili te kontpkte manjšim družbam, pri Čemer bi obdržali profile zase. poleg tega pa bi šli produkti, ki bi jih izdelale male družbe, na trg pod označbo velikih kompanij. Iz gornjega je razvidno, da se ni kapitalistični svet še ničesar naučil ter da živi še vedno po načelu, da velike ribe požirajo male ribice. Nemci - žrtev, živčne vojne Nemški vojaški komentatorji napovedujejo, da bodo zavezniki od treh strani hkrati udarili v Nemčijo. General Eisenhower bo udaril preko Kanala z zapada, istočasno bodo udarile ruske armade od vzhoda, zavezniške armade v Italiji in na Bližnjem vzhodu pa bodo udarile na Balkan. Neki berlinski vojaški domentator je izjavil, da je iz zbiranja ogromnega števila ladij ob angleških obalah razvidno, da je ura "pet minut do dvanajstih." "Premikanje čet v Italiji pa dokazuje, da nameravata ameriška peta in angleška osma armada v Italiji pričeti z novo ofenzivo, ki bo usmerjena na Balkan," je izjavil preko DNB radia nemški vojaški komentator Kari Pragner. "Zelo verjetno je," je rekel podpolkovnik von Olberg na berlinskem radiu, "da so bile kratko trajajoče ruske ofenzive ob spodnjem Dnjestru in v okolici Jasija ustavljene na povelje maršafa Stalina, ki hoče veliko bitko na vzhodu, katera je neizogibna, koordinirati z vdorom zaveznikov na kontinent. "Nemško vrhovno poveljstvo je trdno prepričano, da se bo velika ruska ofenziva kmalu pričela." Drugi nemški komentator je dejal, da je pričakovati tudi močnih napadov z južne strani. Kapetan Ludwig Sertorius, komentator nemške trans-oceanske agenture, je izrazil bojazen o bližnji invaziji s sledečimi besedami: "Zdaj ne bo več dolgo. V Casablanci je anglo-ameriški generalni štab odločil, da je treba najprej končati vojno v Evropi. Ker so imeli zavezniki na Pacifiku zaznamovati več neuspehov, je pričakovati, da bodo z vso silo napadli v Evropi. Zato je gotovo, da ne bo več dolgo, ko bo podvzeta invazija Evrope." Genera! Kurt Dittmar, nadaljni nacijski komentator, je priznal, da imajo zavezniki "gotove prednosti in ugodnosti, ki jih mi nimamo.", iz vsega je razvidno, da gre sedanja negotovost Nemcem strašno na živce ter da v stoteri meri doživljajo vse to, kar so doživljale ob Nemčiji ležeče države, ki niso vedele ne ure ne dneva, kdaj bodo vdrle vanje nemške armade. Da je pogled nemškega ljudstva v bodočnost še temnejši, so poskrbeli nemški komentatorji sami, ki že ves teden pripovedujejo nemškemu ljudstvu, da so skopnela zadnja upanja na razdor med zavezniki in da ni zdaj nobene nade več, da bi mogla Nemčija doseči mir s pogajanji. Zdaj se bo treba boriti do bridkega konca, pravijo nemški veljaki. in ta konec je na vidiku. . . E**1 * 1I1IH H 1 UMU 111 Ml »Ht I IUl**t H** BESEDA IZ NARODA * HHWU Ufll-MUlIMn' Zopet bodo zbirali Tale tlopis naj bo v razlog in v pojasnilo naše radodarnosti in javnih skladov, ki se neprenehoma vrše v naselbini v kampanjah že nekaj zadnjih let. Mi smo narod radodarnosti. Na naše ljudi ni potreba posebnega apela da darujejo, da pomagajo, tam, kjer je pomoč nujna. Mi se v tem .naravnost odlikujemo, prekašamo druge. Navajeni smo te tako lepe čednosti. Večkrat sam premišljam, odkod je ta čednost naših ljudi, ki jo vršijo do revnih in potrebnih ljudi. Z malo izjemo, kakor povsod, se dobijo nekateri, ki bi tudi lahko, vendar ne store, drugi pa, večinoma zelo radi pomagajo potrebnim. Na naše ljudi ni potreba dvakrat apelirati da darujejo, prvi klic je dovolj, da posežejo, in dajo. Včasih sem to prisojal našim ljudem, da so to čednost prinesli s seboj iz stare domovine, kjer so naše matere to delo vršile do revnih in potrebnih pro-sjačev ,ki so hodili od hiše do hiše, katerim so matere brez izjeme dajale, kar so imele pri rokah: moke,- kruha, fižola ali kar bilo, nobenega niso odslovile. Otroci, ki so to videli, $o se navadili in si vtisnili v spomin. Prav gotovo je nekaj tega ostalo v krvi, da se do potrebnih naši ljudje tudi tukaj vedno izkažejo v odlikovanju pred drugimi. Sam sem imel to že velikrat priliko spoznati, ko sem pri svojih in pri tujih poskušal nabirati darove. Lepa čednost naroda je to in hvale vredna. Kdor rad in dobre volje revnim daje, temu ne bo nikoli manjkalo, da si se dobijo ljudje in teh ni malo, ko da-jajo drugim, ki so sami ravno tako potrebni'kot; je?.;Oiia, za katerega so dali. To je velika žrtev in nad vse hvale vredna daritev. Nekaj o kampanjah Odkar se nahajamo v vojni se vršijo kampanja za kampanjo. Prvovrstne kampanje so sicer kampanje za vladna posojila. To sicer niso kampanje za radodarnost, to so kampanje, ki so hvale vredne, namenjene v dva najbolj dobra namena; prvič, da pomagamo do hitrejše zmage v vojni na eni strani; drugič pa, da si na ta način sedaj, ko je čas in prilika nekaj prihranimo, ter naš zaslužek investiramo v varnostne državne bonde. Z vso vnemo odobravam to odredbo, ki je ob enem tudi hvale vredna. Varčevati in hraniti, je velika čednost vsaktere-ga pametnega človeka. Za vsakega, kdor hoče živeti neodvisno, da je lahko sam svoj gospodar. Varčevanje je tako velika čednost, da bi se dalo o njej vedno znova in znova pisati in o njej poudarjati. Kdor ne varčuje, ko bi lahko in ko ima priliko, se mi ne vidi, da je pameten in previden gospodar, za to navadno takega gledajo od strani in si mislijo in sodijo o njem takole "Ti človek, se boš še spomnil in kesal, ker zapravljaš denar sedaj, ko bi si ga lahko nekaj prihranil za dneve, ko ga boš tako potreboval." Kupiti bonde in v bonde investirati denar je hvale vredna ideja in v teh dneh želja ameriške vlade. Kdor to stori, stori dvojno pametno delo za sebe in za svojo vlado. Kdor tega ne stori, če bi lahko, se ne bo mogel opravičevati takrat, ko bodo tisti, ki so si v tem času prihranili imeli, ko se denarja zaslužilo ne bo, pa bodo vse eno imeli denar. Drugi bodo pa obžalovali. Tako se je godilo po prvi svetovni vojni, bojim se, da se zna dogoditi ponovno. Varčevati je lepa čednošt pa tudi dolžnost. O Rdečem križu Že pred časom bi bil moral poročati o zbiranju Rdečega križa ali za Rdeči križ, za katerega smo zbirali v naselbini, v 23 vardi, kateremu je načelje-vala Mrs. Josephina Zakrajšek in smo drugi v naselbini sodelovali pod njenim vodstvom, mnoge naše Slovenke so šle od hiše do hiše za zbiranje v ta blag namen. V tej kampanji je bilo zbranega vsega skupaj kakor poroča omenjena blizu $6,-000. Potom naše slovenske banke pa je bilo skupaj zbranega za Rdeči križ $260. Namen je bil, da bi se imena sproti pribo-čevala, ker pa niso to storili drugi in se je kampanja vršila hitro, se je oglaševanje opustilo, toda, vsa imena z naslovi so bila vposlana v glavni urad Rdečega križa. Bodite v zavesti, da ste vsi, ki ste darovali v ta namen, storili najbolje dobro delo v pomoč vojakom, ki v tem času tako potrebujejo od te organizacije nujno pomoč. Vojaki sami tudi izpričujejo in priporočajo svojim staršem, da je or-ganizacia Rdečega križa, najboljša in najbolj zaupljiva, zanesljiva, ki pride na pomoč tja, kjer je potreba nanujnejša. Za to na bi vsi ljudje bili z veseljem člani in članice te v Ameriki tako zaslužne organizacije, ki sega okrog vsega sveta in pomaga tam, kjer je klic v katastrofah za pomoč nujen. Samo en dolar zadostuje, da ste član te organizacije, kdor pa stori več, je storil še več. Hvala iskrena vse prispevke. Še en klic na pomoč. Že vse je v teku za začetek posebne kampanje za dobrodelni sklad. To je znano katoliško zavetišče, ki se nahaja v Parmadale "Catholic Charity Corporation." Prečita j te teh par vrstic, da vam bo jasnejše, posebno še katoličani, če ravno smo katoličani najbolj prizadeti v davkih in raznih podporah, smo pa tudi bolj in več obvezani doprinesti, radi našega verskega prepričanja, nego se vpraša in pričakuje to od drugih, kateri ne razumejo stališča katoličanov. V zgoraj omenjeno organizacijo spadajo še drugi zavodi katoliških sirot, za katere katoličani zbiramo in jih podpiramo redno kot člani zgoraj imenovane organizacije. To bomo najlažje razumeli, če si predstavimo pred sebe položaj revnih in prizadetih družin, radi I česar so prišle sirote umrlih družin v breme ali odgovornost teh zavodov, ki so si vz;eli skrb za take, ki se opravičeno imenujejo sirote. Ta, tako vzvišeni zavod, ki sprejema vso siročad staršev, bilo da so umrli ali drugače postali nezmožni skrbeti za svoje otroke, sprejme jih v svoje okrilje in zanje skrbi bolj nego bi to mogli storiti najboljši starši sami, ker se ne morejo tako posvetiti za vzgojo otrok, kakor to stori ta družba, ki je potrošila nešteto tisočakov, da je ustanovila obširne domove, kjer uživa deca vso udobnost za razvoj, za učenje in izobrazbo, ki je najboljša, kar si more kdo predstavljati. Zelo bi priporočal vsakemu, da bi si sedaj na pomlad in poletje vz6\ malo časa ob nedeljah in šel pogledat te sijajne prostore v Parmadale, da bi videl, kaj se pravi z dobro voljo doseči za tiste, katere je zadela nesreča, da so zgubili svoje najdražje vzgojitelje, kateri so pa tukaj nadomeščeni' z doprinosi darov, s tako modernimi prostori, kjer je red in disciplina, od česar je odvisna srečna in zadovoljiva vzgoja, od katere je odvisno potem vse življenje teh, ki so bili po usodi revščine tu sem pripeljani. Le potem, ko si ogledate in vidite, kako se otroci tu notri počutijo, bi za-mogli ceniti vrednost te dobrodelne družbe, katero ljudje podpirajo s prispevki, nekateri mesečno, drugi letno, kakor kdo more in ima voljo za to. V mesecu maju se bo vršila kampanja, da bi se odplačalo kar mogoče dolga na te stavbe, ki so stale na stotisoče in so vredne miljone, če jih smatramo na tem kar dobrega dopri-našajo. Naj ne bo nobenega katoličana, da ne bi postal ud te družbe, katera mu bo šteta v čast da-je nje član. Ce smo z podporo Rdečega križa vršili veliko dobro delo, bomo s podporo katoliškega zavetišča ob enem vršili dvojno tako veliko dobro delo. Tukaj se reši totroka iz največje bede in se ga pripelje k mizi, kjer bo hranjen in preskrbljen za izobrazbo in šolo. Kar pa šteje še toliko kot to, če ne več, je namreč to, da bo dobil poleg vsega tega versko izobrazbo, katera ga bo naredila še mnogo srečnejšega na svetu. Koliko učenih mož je izšlo iz tega zavoda, ki so potom darov dobili dobro vzgojo in izobrazbo za vso njih bodočnost. Kako dragoceno je torej podpirati to dobrodelno družbo, kjer veljajo tiste zlate besede: "Kar ste storili za enega izmed teh; ste meni storili." V tej kampanji, za katero smo vsi katoličani naprošeni, bom na razpolago in sprejemal kjerkoli. Vsa imena bodo vpisana in dobili boste izkaznice, nekje drugje pa bo zapisano v knjigo večnega življenja za vse darovalce. Anton Grdina, pooblaščen pobiralec. -o- K pojasnilu Mr. Rožanca V četrtkovi izdaji Ameriške Domovine čitamo "Moje pojasnilo" izpod peresa Mr. John Rožanca, ki je milostno, v kolikor Mrs. Anna Dorrington hoče, vardni vodja S:2. varde. V celem pojasnilu potrjuje to, kar je o njem 27. aprila poročala Ameriška Domovina. Ne samo to, še celo pohvali se, da je bil on tisti, ki je na ukaz onih, ki jim je Frank J. Lau-sche vnapotje, to storil negle-de, kaj je o tem tri četrtine navzočih na seji mislilo. Hvala Mr. Rožanc za Vaše priznanje, ker končno s tem, da ste sami to potrdili, ne more o Vaši krivdi nihče več dvomiti ali kaj oporekati* Mr. Rožanc, fakt je in ta tako trdno pribit, kot je žebelj v prag železniške tračnice, da Vam in samo Vam mora biti 32. varda hvaležna, da ste za 5,000 slovenskih wlivcev v vardi pred drugorodci vtisnili pečat sramote, češ, Slovenci so proti Lauschetu. Je to umazano in koliko daleč sodite sami, je to Vaša stvar, ker narod si je o Vas, ne sedaj, ampak že zdavnaj ustvaril svojo sodbo. Mr. Ray T. Miller je to nečedno delo ukazal Rožancu. Glejte in čudite se, zakaj se pa tega niste držali tistikrat, ko se je šlo za druge kandidate, pa ne za Slovenca. Čemu ste pa Naš dvorni založnik s pivom, John Drenik, nam je potem razložil, da ni pet let star, da ne bi na pamet vedel, da smo se prišli k njemu poslovit gredoč v kem-po iz edinega namena, da bi odnesli iz njegove pisarne nekaj prej in slej hodili po svojih potih in prezirali "order" svojega "big bossa" Ray T. Millerja, ki je pred štirimi leti prepovedal obstoj demokratskim klubom, ki se dele po narodnosti? Seveda, ker se je šlo za Slovence, ste bili Vi ne na naši, ampak na oni strani in s tistimi, ki so bili proti nam, to se pravi proti Slovenskemu klubu, čeprav ste hodili k nam iskati brezplačne delavce za regularni klub, kateri je bil in je še danes v mrtvilu. Mogoče boste rekli, da se Vam je tudi pred štirimi leti godila krivica, ko ste kandidirali v državno zbornico in z Vami še pet drugih Slovencev, pa ste ukazali zaznamovati vzorčne glasovnice poleg svojega imena, imena neslovanskih kandidatov med tem, ko ste svečano obljubili skupno sodelovanje, pa ste prezrli Slovence: Jos. Ogrina, Vatro Grilla in gospodično Modic. Se li še spominjate tiste seje pred dnevom volitev, kako ste bili radi svojevrstne politike malodane skozi vrata "oproščeni." Kdo je bil poročevalec Ameriške Domovine na seji demokratskega kluba 32. varde ne veni — vem pa to, da je urednik dobil, še predno je list izšel, cel ducat poročil, ki so bila v )istvu enaka in so se glasila: Rožanc je s silo in diktaturo preprečil indorsiranje Frank J. Lauschetove kandidature za guvernerja, čeprav so jo potom parlamentarnega reda poleg Slovencev zahtevali tudi drugorodci. Znano nam je tudi, da ste pred sejo poklicali na posebni sestanek, sicer ne vsfeh, ampak samo zanesljive pricinktne načelnike in jim zabičali, da morajo biti proti indorsaciji. Tako je Mr. Rožanc in nič drugače. Narod Vam tega ne bo pozabil in ne oprostil, lahko pa se zgodi, da Vas bo "sprostil," kar ste po svojem dejanju zaslužili. Radi bi bili mučenik, ampak vzemite svinčnik v roke in izračunajte in videli boste, da je bila politika, ki ste jo vi izvajali zadovoljiv kruhek po-mazan z vsakimi volitvami in svežim maslom. Tako je, Mr. Rožanc, pa nič drugače. Če hočete še kaj več pojasnil, Vam jih bo lahko še veliko na razpolago. Joško Penko. V letu 1913 je bilo v Zed. državah izdelanih samo 485,000 osebnih avtov in trukov, leta 1918 nad en milijon in deset let pozneje pa že preko 5 in pol milijona. JVaJre s o zal je ! Štejemo si v dolžnost, da ob tej priliki usodne ure žalosti, ki je zadela družino Mausarjevo, izrečemo nase globoko sožalje soprogi, sinu in hčeram rajnega, nekdaj nam zvestega in pridnega delavca v naših podjetjih. Naj Vas tolaži zavest, da je bil mož dela in dober družinski oče in gospodar. Naj po tolikih letih težkega dela in trpljenja v miru počiva. ANTON GRDINA IN SINOVI. Danes vsi na volišče! C* yerjamete al' pa ne prijaznih in spodbudni"^ ter iskrenih vošči za na .Jj* mimogrede kak zaboj P'y njegovega modernega sk» ( Grdo nas je John obdo®1^, pak udaril je pa naravnost belj s kladivom. $ Zdaj lahko povem, dyj imeli, ^o smo odhajali iz ^ kove pisarne v soboto strašno slabo mnenje o ^ vem dobrem srcu. Jim, ^ j ž njim drži, ga je skušal riti, češ, da je najbrže P . ker je bila ravno sob0*8 ^ imel največ dela z računi % gim. Jim ga je moral za» jati, ker on je bil, ki je" Francetom prigovarjal j gredoč na farme ustavlB* Dreniku. J "Bosta videla, fanta," "JJ navduševal Jim, "da ne b prazni od Drenika." -J Ko smo šli pa potem P1^ klaverni iz pisarne, je Fra menljivo intoniral: "To pa rečem, težko Pa 'J simo milodare iz Dwr.j skladišča. Ti, Jim, boš P» biral milodare po Amei'1^ No, pa se je vse srečnf . ker je Drenik prav tedaj, ^ mi zastonj oprezovali pomenljivo besedo iz J^s« ust, koval črne naklepe, * ^jj bo presenetil v kempi zli Piva. j S Kunčičem sta pO P ;ii nala, da bomo mi, kolik0' ^ znata, nekako do ne

i " Prišel. Vsi so legli | jj'ln vsa hiša se je po-|'v globok pokoj. Niko-bo vanj pogreznila |i ,te Pripovedke, ker J. popustili premno-jj, lnše živeče sijajno 1°' ki sta ga zapustila L a dva srečna zakon-jt(i sta se mnogo let ve-S drugega, svojih ot-| .^v, kakor je vse to določila božja vo-jL «jvi, ki se je razode-jL ' castitemu in boga- fletl, SOVemu dedu> ko i na tleh ležečega Wte IN COR- Jadillo ft, "Pri mlinčku," ki fc slovečih alkudij-Bj^ na poti iz Kastilije lj|,JO» sta se slučajno jf e£a vročega poltene-■L* v približ- aj stirinajstih do pet- Več od sedemnajst « r nobeden ni imel. L a zala, toda tu-Kj ^Pana, zamazana in |isj a fanta. Plašča imela, hlače so ji-> atnene, nogavice kar t . e- Še )olj turobno H]j Va^a z obutvijo; J1 ene&a so bil iiz lič-tako razcefedrani, i^J^i .oni drugega pa 'ukenj in brez podli^80 se zdeli bolj po-E^. obvezam nego čev- Ho i,6 na slavi ze-jjL kaP0, drugi klobuk :jz nizkim tulcem in Ojci- Cez 'pleča je Hil g ov*t° sraj-II s take barve, kakor ■L Jakove kože in ce-jk ln stisnjena v en f in ' Drugi je potoval iit„ . fez cule. Samo na k Pot,8 Visela debela reč> V] izkazala za ene-Jr ^ih ovratnikov, ka-"trdi baloni"; >JPak ni bil trd od >4 ^ od maščobe, raz-i^tako, da je bil še I°bv, n klopčiču puka-Pvjt 2e" V tem klopčiču rt.jj-111 skrbno spravljen Iž^,pa SO imele jajčjo Podobice so bile ^ ln vedno v rokah že ^dljPele, da so jim vo-W a da reši njih go's v to. kar se je dalo, JH]aparjami zaokrožil. '«o|neniea sta bila ožga-nohte sta imela pj^ e> roke ne ravno Ha/ ®den je' nosil po-I eS'a meča, drugi ve-* |)k rum6nim ročajem, ' VlJo navadno "kra- h i v JUimk.. w:i„ , Slovenska kri! ko"sl°venski politični delavci, ki bodo stali pred V»i ® ^a volilni dan, bodo vam nudili vzorčno glasov-e ballot), na kateri bodo priporočali za STATE , v®akevrstne kandidate, samo Slovenca ne. Take i ^ /avce, ki delajo proti slovenskemu narodu se lahko 'dajalce, in niso vredni vašega zaupanja. Torej, glasovnico, raztrgajte in vrzite jo v koš, saj ' katere kandidate je treba voliti. t bodo napredovali v politiki samo takrat, s°do izvolili svoje lastne zastopnike. Torej, La^o za naše slovenske kandidate, ki so sle-J. Lausche for Governor, William J. Ken-^ ^ate Senator, in Anthony Tomse in Joseph V? državna poslanca. S v> je dovoljeno voliti za šest State Senators v Cle->h j ll»no samo brata Hrvata, Wm. M. Boyd, in Slovenca .W^^ck za State Senators. Zakaj bi mi volili še 1 lcWe, če pa drugi nas ne poznajo, in če drugi poli-Sof^di volijo svoje? Če vOlimo še druge kandidate S i J.e' s tem dajemo drugim kandidatom naše glasove, if'^ poraz'j° našega slovenskega kandidata William ____MARJANA KUHAR. FRANK J. LAUSCHE Ta dva naša odlična Slovenca bosta skupno delovala za dobrobit države Ohio, če lahko naredite en križ pred imenom Frank J. Lausche, lahko naredite tudi križ pred imenom William J. Kennick in na ta način bomo lahko oba naša rojaka izvolili. John M. Novak, bivši koncil man 23. varde; Anton AnŽ^l Frank L. A. Grdina, Joseph Mohar, Louis Majer, John J. Gjr fl Henry Zalokar, 1135 Addison Rd., Andrew Kavcnik, 1144 t-St., Louis Cimperman, 1115 Norwood Rd., Leo Zupančič, Mfk 67 St., Anton Tanko, 6313 St. Clair Ave., Frank Prijatelj, E. Louis Slapnik, Florist, V. Smrekar, 6112 St. Clair Ave., Jernej mer, 1101 Norwood Rd., Anton Novak, 6424 St. Clair Ave., F, tig, Vidmar, 1038 E. 74 St., Mathew Kobal, 1166 E. 74 St., Louis v \ Charles Rogel. j FOR STATE SENATOR Akoravno je dovoljeno voliti šest državnih senatorjev v Clevelandu, volite samo dva, namreč William M. Boyd in William J. Kennick for State Senators, zato da bosta ta dva kandidata dobila več glasov kot drugi kandidati, in da bosta naša rojaka sigurno izvoljena. Volite tudi za naša dva slovenska kandidata, in za Lawrence M. McGervey za poslance. (Lawrence M. McGervey je predsednik Demokratskega Kluba v naši sosedni 22. vardi in kandidira for State Representative. FRANK J. LAUSCHE je naš in vaš KANDIDAT ZA GUVERNERJA! Zelo važno je, da se udeležite v torek 9. maja primarnih volitev ter oddaste glas za FRANK J. LAUSCHETA Zdaj je glavno, da mu pomagamo do nominacije pri primarnih volitvah-Vsak, kdor glasuje demokratsko, naj gleda na to, da bo šel v torek, 9. maja, $ volišče. Glavno je, da pomagamo našemu kandidatu do nominacije, njegova izvolitev jeseni ne bo težka. Rojaki, ako vam je kaj na tem, da bo Slovenec guverner države Ohi°< mora iti vsak državljan in vsaka državljanka 9. maja na volišče. Lausche je vaš in naš kandidat! . .....................................................'.......................Hiiiiiii«1 SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB 23. VARDE priporoča, da izvolite FRANK J. LAUSCHE FOR GOVERNOR in WILLIAM 1. KENNICK V NEDELJO 14. MAJA BO materinski dan Razveselite svojo mamico s šopkom cvetlic, za kar vam bo jako 'hvaležna. Pri nas imamo polno zalogo izbranih cvetlic za Materinski dan. Dobite cvetlice lahko sveže ali pa umetne. Ako želite cvetlice za Materinski dan, se oglasite pri OLGA SLAPNIK CVETLIČARNA 6026 St. Clair Avenue EXpress 2134 anthony j. TOMSE Demokratske primarne volitve 9. maja. VOLITE ZA državnega poslanca ki smo prispevali za ta oglas priporočamo, da volite za FRANK J. LAUSCHE FOR GOVERNOR IN WILLIAM J. KENNICK FOR STATE SENATOR Mi, ^ slovenski volilci WM. J. KENNICK ^ Mati brani svoje dete. , V mali sobi, neke samotne i kmečke hiše kleči lepa, življe-j nja polna mlada žena zraven postelje pri svojemu detetu. Na mizi poleg nje brli mala svetilka v napol razgreti sobici. Zunaj buči burja, in zaganja snežinke na okno. Noč se približuje in z njo grozno dolge ure, katere napolnjujejo osamelo, materino srce. Globoka tihota vlada v sobi, samo tiketanje ure se čuje. Elizabeta kleči in moli, ter prislužkuje dihanje svojega bolnega deteta. Grozna vročina puhti iz obraza dragega ljubljenca. Oči so mu bile na široko odprte in se svetlikale, gledale so mu v prazno, brez da bi ugledale svojo mater, dihanje polagoma odjenjuje, prsa se dvigajo in na čelu med očmi, ležala mu je višnjeva žila. Od rojstva je nosilo dete to žilo, in ženske katere so ga videle, so bile takoj mnenja, da to po-menja skorajšnjo smrt za dete. To namišljeno prerokovanje bi se bilo skoraj uresničilo! Srce uboge mlade žene se trese za življenje svojega edinega otroka. Da ona je bila sama, čisto sama, nihče ni bil v hiši, ali kje v bližini, da bi ji zamogel kaj pomagati, ali svetovati. Hišica je ležala na samoti, pod vznožjem pogorja, katero se na dolgo razteže Sierra Nevada, kaj bližnje malo mesto, kjer bi Elizabeta zamogla kako pomoč dobiti, je bilo Wilson-City, mali okraj, kjer večina rudarjev prebiva v bližini srebrnih rudnikov, leži kake dve ure oddaljeno. Tam je prebival stari Abraham Braddock, duhovnik, kateri je tudi z zdravilstvom pomoč delil. Zunaj je ležal sneg na prostrani ravnini in samotni preriji. Uboga mati se ni strašila dol- (ge poti, katero ima narediti, toda za dete ji je bila vsa skrb, j katero je morala s seboj vzeti, stari Abraham ga je moral videti, samega, brez pomoči, ga pa tudi ni mogla v tej samotni hiši pustiti. Solze, bojaznost in skrb se svetlikajo na trepalnicah Elizabete, medtem ko njene oči počivajo nad bolnim detetom, katero je v grozni vročici ste-galo ročice proti njej, katero se ji je vedno tako ljubko smejalo, ni mogla več bolečin prenašati. Neka odločnost pride mladi ženi na misel. Ustane se, solze se ji posuše v očeh. Ne sme dalje odlašati, tudi do jutra ne sme čakati, te misli odstranijo materine oči od svojega bolnega otroka. Ona mora na Wilson City k Abrahamu Braddock! Mogoče zamore on še pomagati. Te misli jo nadajo z novo močjo, ter je bila pripravljena vse nevarnosti prestati! Sedaj velja, da reši svoje ljubljeno dete. In katera mati bi se ne odločila na vse, ako življenje njenega otroka visi na niti. Ona si priveže neko volneno ruto okoli njenega vitkega telesa; potem vzdigne dete iz postelje ter ga privije k sebi v naročje. Tako leži na gorkem in brez skrbi. En del od volnene rute ovije še preko njega, da ne bi snežilo po njem. Nato stopi k mizi in vzame iz nje samokres. Poznala je nevarnosti, katere so v samotni Sierri kaj navadnega. Čeznaturna srčnost navduši Elizabeto. Ona zapusti hišico in zaklene vrata za seboj. Pred njo leži s snegom pokrita pustinja. Daleč od nje se nahaja Wilson-City. Poleg nje se dvigajo bele visočine, in v ozadju se spenjajo proti i?ebu vrhovi Sierre. V levi roki drži otroka ter ga (strastno privija na svoja izmučena prsa, v desnici pa nabasan samokres, tako hiti po snegu v smeri proti Wilson Castle in mimo srebrnih rudnikov, do svojega cilja, j V majhni oddaljenosti pred njo stoji nekoliko dreves, katera se ponosno s snega dvigajo. Ko se Elizabeta približuje k tem drevesom, zasliši neki divji glas, v nočni tihoti, kateri ji je povzročil nenavadni strah, tako, da ji je skoraj kri zastala v žilah. Spoznala je ta neželjeni glas, toda v resnici ga pa ni hotela poznati. Sneg je gnal iz globin Sierre lačnega volka na prerijo. Želi on mater? Želi li njeno ljubo dete iz njenega objema, za nesrečno žrtev? Elizabeta se ozira plaho na vse strani, ter hiti dalje. Grozna ble-dost oblije njena cvetoča lica, toda naenkrat ji vzplamti velika odločnost v njenih široko odprtih očeh. Mati opazuje revno dete, bila je oborožena, ter pripravljena dete proti vsaki nevarnosti braniti. Naenkrat zagleda pod gorovjem v snegu neko črno, premikajočo stvar, katera se je pomikala proti njej, bila je neka žival, en velik volk, kateri ji je nameraval pot prestriči — za-dej njega je ^zagledala še tri ali štiri manjše volkove, kateri so od lakote, od časa do časa grozno tulili. Bila je volkulja s svojimi mladiči. Lakota jo je pregnala iz Sierre. Volkulja je bila na lovu za svoje mladiče. Zverinska ljubezen do svojih | mladičev je ista, kot pri človeku, do svojih otrok. Toraj tukaj si stojita nasproti v samotni, zasneženi praeriji dve materi, v boju za bitja, katerim so življenje dale. Elizabetino srce zastoji — ona vidi, da volkovi vedno bližje prihajajo, da ji hočejo pot odrezati, bežati ji ni bilo mogoče, ker volkovi so bili hitrejši, kakor ona s težo svojega deteta. Ona stopi za drevo, da pričaka volkuljo. Že ugleda rdeče-svetlikajoče oči, krvoločnega sovražnika, že vidi bele zobe, ter pri strani ven viseči jezik. Mladi volkovi ostanejo zadej, ter prepustijo bojevanje svoji materi, misleči, da jim mati pribori tako zaželjeno hrano. Strašno tuljenje mladičev pa žene volkuljo v spopad. Za dfrevesom isto ječa mati pritiska svoje bolno dete k sebi, z desnico pa meri s samokresom na volkuljo, ki ji hoče okoli drevesa v ozadje priti in napasti. Naenkrat poči strel — drugi — tretji —. Srčna varuhinja svojega deteta je streljala dobro! Volkulja se je prevrnila, še enkrat je poskušala se spraviti na noge, toda dobro zadeta od strela se zgrudi mrtva v sneg. Mladi volkovi so pobegnili od strahu pred streljanjem. Elizabeta pa ni hotela več izpostavljati svojega otroka nevarnosti, katera bi se lahko z vsakim korakom nonovila. sklenila je dete doma pustiti, in sama na Wilson-City iti. Hitrih korakov krene proti domu, katerega je imela še v bližini. Vseeno je bil njen ljub-ček ,akoravno brez pomoči za nekoliko uric, toda na varnem. Na vse strani se boječe oziraje, krene proti samotni hišici nazaj. Njen Edward je bil daleč proč, on ne pride, sama mora biti in svoje dete braniti, rešiti. Ko je stopila v sobo, položi dete skrbno na posteljo, potem zapusti zopet hišico, in krene nanovo, na pot, preko snežene poljane. Vendar po dolgem potovanju se približa mali skupini hiš, in potem za- gleda strojne hiše bližnjega rudnika. Delalo se je tam noč in dan. Strašno ropotanje strojev ji dohaja na ušesa. Tam se nahaja tudi njen oče, nad-j plezavec Graham, mogoče se nahaja ravno v tem času v jami, no, on ji ne more itak nič pomagati. Ko je dospela na peščeno cesto od Wilson-City, poda se v malo cerkvico, in potem poleg Vije v revno hišico. Tukaj stanuje, kakor ji je bilo znano, stari duhovnik, kateri vsakemu človeku, ako mu je mo-ogče, rad pomaga. Elizabeta stopi k vratom, in potrka. Kmalu nato se v prvem nad- strop ju odpre okno. | bi glas vpraša, kdo Je "Moje dete je bolnjj-J j pomagajte mi!" Je. ^ z grozno boječnostJ0 i rila. ojct Stari Abraham Brajj^ vpraša, kdo da ie sp0 * dela nobenih izjem- J , "Jaz bi šel z vami, K gel, toda sem sam o0^ ^ eno mi pa povejte, 4 lezni bol u je, potem ^ nekaj zdravil za M govori on. Elizabeta opise J[ teta bolezen, s tres^- r* som. ...i nO (Dalje prihodi jr Kupujte vojnr^t TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN