/O ljubljanska banka SSltffS
leto xxv. — Številka 73
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka In Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčlč "~ Odgovorni  urednik Albin Učakar
in
■vam.
f
4.
-A&'^'Ž&Z',,    kranj, sreda, 20. 9. 1972
W^////yf/> ' Cena 70 par
^^^^^0^/ Llst ,zhaJa od oktobra 1947 kot »ednlk' 04 '* ianuarJa 1958 kot Po'tednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko;
'^''fflMfiffi' 0d *• Januarja  1964 kot poltednik,
ln sicer ob sredab in sobotah.
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko
V nedeljo je bila v Strahlnju pri Naklem pri spomeniku 22 padlih partizanov spominska svetost ob 30-letnici borbe 2. bataljona kokrškega odreda v Udin borštu. — Foto: A. žalar (Več na 2. strani)
Ion, ^   80 se Pri spomeniku pod SloržlČem že sedmič zapored srečali pionirji osnovne šole kj SOnl Storžičem z nekdanjimi partizanskimi kurirji ter predstavniki delovnih organizacij, Pokrovitelji lomskeea pionirskesa odreda G-34. (jk) — Foto: F. Perdan (Več na 4. strani)
Modne novosti evropskih središč
jesensko - zimske sezone
v veleblagovnici
;:.;/ ..:
KRANJ
Najnovejši kroji, materiali in dese-ni — obleke, hlače, kostimi, suknjiči, plašči, metersko blago, pletenine, pokrivala, perilo, nogavice.
9. STRAN:
Petnajst
kilometrov do šole
j ii bi 1 e j na
m e sanica
SPECEriua
©O©©
STRAN:
Končan
je IV. mednarodni festival športnih in turističnih filmov v Kranju
V. JUBILEJNI SEJEM OBRTI IN OPREME 0014.00 25. OKTOBRA
Slavje v Cerknem
Na proslavi v Cerknem je govoril sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc
V nedeljo je za Cerkljane napočil svečan trenutek. Ob udeležbi številnih predstavnikov političnega, javnega in kulturnega življenja iz vse Jugoslavije so cerkljanski otroci in otroci lz številnih okoliških vasi iz rok predsednika pripravljalnega odbora za gradnjo nove šole dr. Joža Vilfana prevzeli ključe nove »hiše učenosti«.
Na proslavo ob 25-letnici priključitve Primorske k Jugoslaviji in slovesnosti ob otvoritvi nove šole so prišli predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher, predsednik CK ZKS France Popit, pred-
sednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik, predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek, predsednik ZZB NOV Janko Rudolf, predsednik ZMS Živko Pregelj, generalni sekretar zvez-
Regionalno posvetovanje
Republiški svet zveze sindikatov Slovenije in republiška konferenca socialistične zveze bosta v prihodnje v Sloveniji pripravila več regionalnih posvetovanj o dosedanjih razpravah o osnutku republi-
KRANJ
škega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za gorenjsko regijo bo takšno posvetovanje jutri dopoldne v dvorani občinske skupščine v Kun ju.
A. 2.
Q Včeraj popoldne sta sc pri občinski konferenci socialistične zveze sestali komisija za obrambno vzgojo v organizacijah in društvih in komisija za splošno obrambno vzgojo prebivalstva. Člani so razpravljali o nekaterih aktualnih nalogah s področja obrambne vzgoje in o delovnem programu do prihodnje pomladi. '
% Pri občinski konferenci zveze komunistov se bo jutri sestala komisija za organiziranost in razvoj zveze komunistov in idejno usposabljanje komunistov. Na dnevnem redu je razprava o delovnem programu komisije. A. Ž.
RADOVLJICA
£ Prejšnji teden v petek in v ponedeljek, 18. septembra, je občinski sindikalni svet pripravil javni razpravi o osnutku pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V petek so se razprave udeležili predstavniki gospodarskih organizacij, v ponedeljek pa predstavniki zavodov in ustanov v občini.
£ Danes popoldne se bosta sestala oba zbora radovljiške občinske skupščine. Razpravljala bosta o poročilu prisilnega upravitelja v podjetju Transport Radovljica, o problematiki ostarelih oseb v občini in o polletnih rezultatih gospodarskih organizacij.
% Jutri popoldne se bo sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze in obravnaval nekatera organizacijska vprašanja ter naloge občinske konfvrence SZDL v jesenskem obdobju. A. ž.
0 Danes bc razširjena seja sveta zveze kulturno-prosvetnih organizacij, na kateri bodo govorili o bodočih oblikah povezovanja med kulturnimi skupinami, turističnimi društvi in gostinskimi podjetji. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij bi rada dosegla večje sodelovanje in načrtnost pri predstavljanju kulturnih dosežkov turistom.
% Izvršni odbor krajevne konference socialistične zveze Radovljica je sklenil, da bo vsem občanom na svojem terenu omogočil nabave slovenskih in državnih zastav. Naročila bodo sprejemali poverjeniki, ko bodo, pobirali članarino. Izvršni odbor jih bo.kupil pri podjetju Kroj v Ljubljani po zmernih cenah. JR
TRŽIČ
(j) V ponedeljek popoldne so se v veliki sejni sobi tržiške občinske skupščine spet zbrali člani kluba zdravljenih alkoholikov iz Tržiča. Člani kluba se redno sestajajo vsak ponedeljek ob 18. uri.
0 Jutri bo v Tržiču seja aktiva članov zveze združenj borcev NOV Tržič, na kateri bodo obravnavali osnutek novega zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Osnutek bod<3 v prihodnjih dneh obravnavali tudi člani društva upokojencev, -jk
ne konference SZDL Jugoslavije Ali Shukrija, predsednik
zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič, delegati jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin, člani sveta federacije, revolucionarji, predstavniki Slovencev v zamejstvu in številni drugi. Na proslavi se je zbralo blizu 20.000 ljudi.
Sekretar izvršnega biroja predsedstva ZK Jugoslavije Stane Dolanc je v svojem govoru najprej orisal pomen nedeljskega praznika — 25-letnice priključitve Primorske k matični domovini, nato pa spregovoril o jugoslovanski notranji in zunanji politiki. V svojem govoru je še zlasti podčrtal dobre sosedske odnose med Italijo in Jugoslavijo, ki mnogo prispevajo k utrjevanju miru v Evropi in svetu. Ti odnosi so po mnenju Staneta Do-lanca celo boljši kot med mnogimi državami z enako družbeno ureditvijo. »Želimo, da bi se odnosi s sosednjo Italijo razvijali še hitreje in uspešneje. Za to obstajajo vse možnosti in z naše strani vsa pripravljenost,« je dejal sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc.
Po izvedenem krajšem kulturnem programu je predsednik odbora za gradnjo nove osnovne šole — spomenika NOB v Cerknem podelil šestim osnovnim šolam, JLA, dvema delovnima organizacijama in Slovenski go-spodarski zvezi iz Trsta, Gorice in Benečije, ki so za novo šolo največ prispevali,, skromna priznanja. Ob koncu so si vsi obiskovalci Cerkna lahko ogledali moderno opremljeno novo šolo, ki naj bi gojila tradicije naše NOB.
J. Govekar
Spominska svečanost v Strah inju
Ob 30-letnici borbe 2. bataljona kokrškega odreda 14. in 15. septembra 1942 je bila v nedeljo popoldne v Strahl-nju pri Naklem pri spomeni, ku 22 padlih partizanov spo-minska svečanost. Prebivalci Naklega pa so imeli ta dan svoj krajevni praznik.
Spominske svečanosti pri spomeniku so se poleg pred. stavnikov krajevnih družbenopolitičnih organizacij, prebivalcev Naklega in Strabi-nja ter mladine udeležili tudi poslanec republiškega zbo. ra slovenske skupščine Martin Košir, sekretar komiteja občinske konference zveze ko. munistov Kranj Franc Rogelj in drugi.
Po položitvi vencev in in-ternacionali, ki jo je zaigrala kranjska godba na pihala tet po častni salvi je v govoru obudil spomine na dogodke v Udin borštu udeleženec bitke Stane VrhOvec . Robin. Rekel je, da boj v Udin bor. štu pomeni veliko tragedijo 2. bataljona kokrškega odreda in zato zgodovina junaštva 22 padlih tovarišev ne sme pozabiti. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili moški pevski zbor iz Naklega, recitatorji in pripadniki JLA ter godba na pihala iz Kranja. Po končani svečanosti je turistično društvo Naklo poskrbelo tudi za okrepčilo. A. Ž.
Izlet za odbornike skupščine
Odborniki kranjske občinske skupščine, predsedniki svetov in predstojniki upravnih organov skupščine bodo imeli v petek enodnevni iz-
let. Obiskali bodo Koroškjj in si med drugim ogledali Železno Kaplo, grobišče pa*"* tizanov v St. Rupertu, knez" kamen in Gospo sveto.
Rektor ljubljanske univerze v Iskri
Včeraj je obiskal kranjsko Iskro rektor ljubljanske univerze prof. dr. inž. Miran Gruden. Ogledal si je proizvodnjo in nove prostore tele.
fonije. Z direktorjem kranj-ske Iskre dipl. oec. JožetorU Hujsom sc je pogovarjal tudi o sodelovanju med univerzo in Iskro.
/O ljubljanska banka
no*
GOSPODARSKA DELEGACIJA SOVJETSKE ZVEZE V ISKRI - Kranj, 19. septembra - ^ poldne je bila v Iskri Elektromehanikl 7-članska gospodarska delegacija Sovjetske zveze, » g je vodil Ivan Arhipovič Salašcenko. Zanimali so se za različne izdelke, ki jih proizvaja z^1,^.tijf podjetje Iskra. Delegacijo je sprejel generalni direktor združenega podjetja Iskra Via« Logar. Po ogledu tovarne so jim pokazali tudi film To je Iskra. -- A. Ž. — Foto: F. PerdaO
Iz solidarnostnega sklada regresirana pšenica, koruza in krompir
murja. Takrat je tudi sklenil, da bo, če bo potrebno, dodelil še milijon dinarjev. Za zdaj so sestavili program pomoči otrokom za občine Gornja Radgona, Lonart, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, ki bodo prejele skupno 1,330.000 dinarjev. S temi sredstvi bodo krili stroške za nakup šolskih potrebščin ter maLice in kosila otrok s poplavljenih območij, kakor tudi stroške preselitve ciganskih otrok iz Pušče, ki jo je zalila voda. V kratkem bodo proučili tudi položaj otrok v Radljah, Ptuju in Ormožu in sklepali o pomoči tudi otrokom s tega področja.
O ukrepih za čimprejšnjo ublažitev posledic vodne ujme, je pretekla teden razpravljal tudi republiški izvršni svet. Med drugim je sprejel več predpisov, ki zagotavljajo prizadetim območjem nekatere finančne ugodnosti. 60 milijonov dinarjev bodo posodili  iz sredstev,  ki so
Prejšnji teden je upravni Odbor solidarnostnega sklada za pomoč severovzhodni Sloveniji, ki so jo prizadele julijske poplave in neurja, sprejel siklep, da kmetijskim pridelovalcem — delovnim organizacijam in kmetom — kooperantom teh območij regresira nakup 3000 ton semenske pšenice, 500 ton semenske koruze in 2300 ton semenskega krompirja. Za kilogram Pšenice so odobrili 1 dinar, za kilogram koruze 3 dinarje JB za kilogram krompirja 0,30 dinarjev regresa. Regres bodo izplačala iz sredstev v solidarnostnem skladu. Do 14. SePtembra se je v njem nabralo 6,391.000 dinarjev, kar đe slaba tretjina planirane vsote, ki naj bi jo delovni ljudje Slovenije zbrali s tem, da bi prispevali po 2 odstotka od enomesečnega zaslužka.
2e konec julija je izvršni Odbor Izobraževalne skupnosti SRS odobril 500.000 dinarjev pomoči za otroke iz Po-
Dobri polletni rezultati
Za tržiško gospodarstvo v letošnjem prvem Polletju je značilno, da se je zaposlenost v primerjavi z enakim lanskim obdobjem * povečala za 3 odstotke
Polletni rezultati tržiškega gospodarstva so presegli pričakovanja. Zaostrovanje po. gojev na začetku leta namreč »i obetalo dobrih rezultatov, Jato so v Tržiču z doseženim »ahko zadovoljni. Omilil se Je problem nelikvidnosti, tako da tržiško gospodarstvo kreditira svoje partnerje s Polovico manjšimi sredstvi kot v enakem jj°bju. Izgubo . cesarsko podjetje.
Izvoz dobiva sPodarstvu vec
J-J^to. Se naprej se krepi vloga Peka, ki je ob polletju J* dosegel 55,4 odstotka let-?e8a plana, Zlita, K°* in srpov
anskem obje imelo le
v tržiškem go-vedno bol; vidno
ter
Tovarne Tria, kjer
so že dosegli in presegli letni izvozni plan. Druge delovne organizacije povečevanja iz voza niso predvidevale in so svojo napoved tudi uresniči, le.
Pomembne premike zašle, dimo pri zaposlovanju. Znano je namreč, da v Tržiču že nekaj let primanjkuje delavcev. Ob koncu letošnjega prvega polletja pa se je zaposlenost v primerjavi z enakim lanskim obdobjem po-večala za 3 odstotke. Okrepila se je industrija, ki je dobila 83 novih delavcev, gradbeništvo (64 novih delavcev) in obrt, ki ima leto 15 več zaposlenih.
J. Košnjek
Slavje Viatorja
je bila v sobo--Ja seja centralne, delavskega sveta podjetja *0r lz Ljubljane. Slavno.
<jjn® 8eJe so se udeležili tu-
•lovnfu1 svetov vseh 11 P°-teu.      enot podjetja. Razen *d Po so bili na seji tudi
član republiškega Izvršnega sveta Franc Razdevšek, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Andrej Grahor in predsedniki tistih občin, v katerih ima Viator svoje po. slovne enote. A. Ž.
Gostinski center v novih prostorih
Ker so na Bledu dobili no-V(> osnovno šolo, bo prostore Jtare osnovne šole dobil go-finski šolski center. Prav-g* v šoli končujejo najnuj-W*» preureditvena dela in Se bo pouk najbrž lahko za-
čel že ta teden. Trenutno je v šestih oddelkih gostinskega šolskega centra 143 učencev, od tega 45 v prvem letniku. V prihodnje bo gostinski šolski center organiziral tudi višjo stopnjo izobraževanj.
JR
bila vplačana kot depozit pri investicijskih vlaganjih v negospodarske investicije. Sprejet je bil tudi odlok o brezobrestnem posojilu iz republiškega rezervnega sklada v višini 5 milijonov dinarjev. Posojilo je namenjeno izključno delovnim organizacijam v prizadetih krajih za dobo dveh let. Delovni kolektivi iz Pomurja bodo tudi oproščeni prispevka od sredstev skupne porabe, ki so namenjena za pomoč tem krajem.
Republiški skupščini pa je izvršni svet predlagal naj poslej ne bi izplačeval republiškega davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja delavcev v TOZD, ki se na prizadetih območjih ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Prizadetim občinam se odmerja tudi davek iz kmetijske dejavnosti v višini 12 odstotkov od davčne osnove, ki ga plačujejo zavezanci, ki sc ne ukvarjajo izključno s kmetijsko dejavnostjo. Drugi predlog pa določa, naj bi tudi republika leta 1973 in 1974 dajala prispevek kmetijskim delovnim organizacijam, ki so letos ulrpole večjo škodo.
škodo po zadnjih poplavah cenijo na 330 milijonov dinarjev Zalitih je bilo le nekaj manj kot 60.000 hektarov zemljišč ali dobro polovico obdelovalne zemlje. Pomursko kmetijstvo pa je utrpelo 178 milijonov dinarjev škode, zato je hitra pomoč nujna.
L. Bogataj
Statistika
Konec junija letos je bilo v kranjskem gospodarstvu in negospodar. stvu zaposlenih 23.092 delavcev, od tega 11.555 žensk. V gospodarstvu je bilo vseh zaposlenih 20.174 (9531 žensk), v negospodar.
stvu pa 2918 (od tega 2024 žensk). Poprečni osebni dohodek v gospodarstvu je znašal 1860 dinarjev, v negospodarstvu pa 2124. Skupno poprečje pa je znašalo 1893 dinarjev.
A. t.
Ugodnih sedem mesecev
Osebni dohodki zaposlenih v kranjskem gospodarstvu so bili ob polletju za 17 odstotkov večji v primerjavi s poprečnimi osebnimi dohodki v minulem letu, v primerjavi z lanskim prvim polletjem pa so se le-ti povečali za 25,7 od. stotka. V negospodarstvu so imeli zaposleni ob polletiu v poprečju za 10,6 odstotka večje osebne dohodke kot lani in za 18.8 odstotka večje kot lani na koncu prvega pollet-Ja.
Industrijska proizvodnja se je do julija letos v primerjavi z lanskimi prvimi sedmimi meseci povečala za 5 odstotkov in je bila za dober odstotek večja od predvidene za letos. Prav tako so ugodni podatki o izvozu. Ta je bil konec julija za 21,5 odstotka večji kot lani ta čas. Glede na predvidevanja na začetku leta pa je bil konec julija za 4 odstotke večji.
Zaloge gotovih izdelkov v industriji so letos manjše za
Ob dnevu republike otvoritev novih prostorov
Zirovsko podjetje Etiketa zaključuje gradnjo novih delovnih prostorov s površino 1350 metrov. Veljali bodo 4 milijone dinarjev in (i ne bo zastojev pri gradnji, jih bodo predali namenu ob dnevu republike. Skoraj 60 odstotkov denarja za to naložbo je podjetje zbralo samo, ostalo pa je posodila Ljubljanska banka in sklad skupnih rezerv škofjeloške občine.
Otvoritev novih prostorov bo za podjetje velik dogodek. Kolektiv, ki ima danes 104 člane, je pred dvanajstimi le. ti začel tako rekoč iz nič. Z vztrajnim delom pa se je uveljavil v Jugoslaviji kot največji proizvajalec tiskanih etiket. Cenijo, da s svojo proizvodnjo lahko krije prek 80 odstotkov povpraševanja na domačem trgu. Njegovi največji odjemalci pa so tekstilna, konfekcijska, lesno-predelovalna, kemična, kovinska in druga podjetja iz vseh republik.
Vrednost osnovnih sredstev in drugih pripomočkov za delo je v Etiketi že presegla 4 milijone dinarjev. Ker je podjetje do sedaj predvsem nakupovalo sodob-no opremo, manj pa je gledalo na gradnjo novih prostorov, ima proizvodnjo raz. drobljeno po Žirch, kar scve. da otežuje delo. To je bil tudi glavni vzrok za gradnjo nove tovarne. Ko bo priprava dela in proizvodnja združena v eni stavbi, bo podjetje lahko za petino povečalo proizvodnjo že samo na račun smotrnejše organizacije dela in boljše kontrole.
V novih prostorih se bo ta žirovski kolektiv lahko lotil tudi načrtov za izpopolnitev proizvodnje, da ne bi zaosta. jal za najbolj sodobnimi dosežki na tem področju dela.
L. B.
prek 20 odstotkov v primeiv javi z lanskimi do konca julija. Res je, da so meseci iu-nij, julij in avgust čas dopustov in je zato proizvodnja » teh mesecih nekoliko manj. ša, vendar pa podatek, da so se zaloge gotovih Izdelkov julija v primerjavi z letošnjim junijem povečale le za 0,1 odstotka, kaže, da ni nevar. nostl za preplah na tem področju.
To kaže tudi podatek o prodaji gotovili Izdelkov. Vrednost vnovčene reali'.aci. je je bila namreč konec julija za 31,2 odseotka kot lani ta čas In je /a približno 2 odstotka nad planskimi predvidevanji.
In če pogledamo še podatek o življenjskih stroških. V primerjavi z lanskim poprečjem so bili le-ti ob polletju za 18,9 odstotka večji. Ker so biil tudi osebni doh >ikl — kot že rečeno ob pol I v . ju večji v gospodarstvu t* 17 odstotkov, v negospodarstvu pa za 10,6 — razlika med povečanji ni tolikšna. Res pa je, da so bile prvo polletje cene zamrznjene in zato lahko v drugem polletju priča, kujemo dodatno povečanje življenjskih stroškov.
Poglejmo nazadnje še do-sežene izvozne rezultate nekaterih podjetij. Tekstil.u. dus je do konca julija že izpolnil prek 90 odstotkov le* tošnjega izvoznega progivma, IBI 86,6, Planika prek 82 odstotkov, Sava 52 odstotkov in Iskra nekaj nad 51 odstotkov. Pri tem pa je treba povedati, da je Iskra v pivih sedmih mesecih letos izvozi« la za 43,5 odstotka več kot lani ta čas, Tekstilindus za okrog 20 odstotkov manj, IBI nekaj več kot 5 odstotkov manj, Planika 57 od.Uot-kov več, Sava pa za pre!; 20 odstotkov več.
Skratka, v poprečju lahko ugotovimo, da je bilo prvih šest oziroma sedem mesecev za kranjsko gospodarstvo ugodnih, čeprav so imela domala vsa podjetja težave (in jih imajo še) zaradi pomanj. kanja repromateriala.
A. žalar
/O ljubljanska banka
Kurirsko slavje pod Storžičem
V p^tek, 15. septembra, so se pri spomeniku pri Domu pod Storžičem nekdanji par-tizanski kurirji že sedmič za. pored srečali s pionirji osnovne šole Lcm pod Stor. Slčem. Pododbor partizanskih kurirjev za Gorenjsko je namreč na pobudo pokojnega Kristjana Kokalja prevzel pokroviteljstvo nad pionirskim odredom v Lomu pod Ston žičem. Pododbor je k sode. lovr.nju pritegnil še nekatera podjetja, ki so postala Stalni pokrovitelji odreda. Le. ti so: Državna založba Slovenije, športoprema Ljubljana, Termi ka Ljubljana, Gozdno gospodarstvo Kranj, Tobak Ljubljana in IMKO Ljublja. na. Letos pa je na prapor lomskega pionirskega odreda pripel pokroviteljski trak še direktor Elektrotehne iz Ljubljane. Ta delovna organizacija jc postala tako stalni pokrovitelj odreda lom-skih pionirjev, ki se je 7. maja leta 1966 preimenoval v
Pionirski odred G-34 Lom pod Storžičem. Zakaj tako ime? Leta 1944 je bila namreč v Lomu pod Storžičem ustanovljena kurirska posta, j a G-34. Imela je osem kurirjev, ki so vzdrževali zveze s sosednjimi postajami pod Dobrčo, pod Storžičem, nad Tržiško Bistrico in v dolini Kokre. Do vsake postaje je bilo dobre 4 ure hoda.
Partizanski kurirji in pokrovitelji so v letih sodelovanja poklonili lomskim pio. nirjem že precej vrednih da-ril: televizor, opremo za telovadnico, gramofon, magneto. fon, semaforski center za prometno vzgojo, tablo za košarko itd. Razen tega so pri. spevali pokrovitelji tudi de-nar za televizijski pretvornik v Lomu, Pokrovitelji so kupili odredu tudi pionirski prapor.
Petkove slovesnosti ob spomeniku, ki stoji na mestu, kjer. je bila nekdaj Verbičeva koča in v kateri so 5. avgu-
sta leta 1941 padli prvi tržiški partizani, so se udeležili razen številnih kurirjev iz vseh koncev Slovenije ter vezL stov, tudi najvišji predstavniki družbenega in političnega življenja občine. Zbranim je najprej govoril nekdanji partizanski kurir Jože Valja, vec, nato pa predvojni komunist Peter Uzar, soborec par. tizanov, ki so padli v Vrbiče-vi koči. Smrti se je izognil zaradi tega, ker je dan pred dogodkom odšel s skupino partizanov proti Begunjam z nalogo osvoboditi zapornike. Peter Uzar je prosil pio-nirje, naj še večkrat obiščejo ta kraj in prineso cvetje, nabrano na bližnjih travnikih in v gozdovih. Po pozdravu kurirja iz Maribora je govo--ril še predsednik gorenjskega pododbora kurirjev in ve-zistov Franc Fojkar-Janko Je-lovski (partizansko ime). Ko je razdelil pokroviteljem po. sebne listine, so pripravili lomski pionirji krajši kultur, ni program.
Po srečanju pri spomeniku je bilo v Domu pod Storžičem družabno srečanje, ki )s trajalo do poznega popoldne, va. J. Košnjek
Fluorografiranje v radovljiški občini
Test zrelosti za 2000 otrok
Pravzaprav si zdaj skoraj ne moremo več predstavljati, da bi ob vstopu prvošolca čez šolski prag upoštevali le njegovo starost in zdravstveno stanje ne pa tudi zrelosti, !kj je poleg vsega drugega še kako pomembna za uspešno delo šolarja. V Sloveniji že nekaj let s posebnimi testi psihologi preverjajo zrelost prvošolcev pred vpisom. Na Gorenjskem pa so bili prvi testi izvedeni pred petimi leti.
»Takrat, to je bilo v letu 1968/69, so bili testirani prav vsi učenci pred vstopom v prvi razred,« jc pripovedova-
la psihologinja Anica Robič s Komunalnega zavoda za zaposlovanje v Kranju. »Vodstva šol so seveda še kako zainteresirana za preverjanje zrelosti ob vstopu v šolo, le pri denarju se včasih zatakne. Zadnja tri leta je izvedel testiranje za šolarje v nekaterih gorenjskih občinah naš zavod. Okoli 2000 prvošolcev vsako leto opravi te teste. Opravljeno delo financira TIS v občini.«
Kakšnega splošnega pregleda nad zrelostjo te generacije, ki vstopa v prvi razred, potemtakem ni?
Premalo razprav o TOZD
Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah so razpravljali o programu 2-dncvnega seminarja, ki ga bodo organizirali za sekretarje in predsednike osnovnih organizacij 23. in 24. septembra v Domu 2e!e-zarjev v Crikvenici. Sklenili so, da se bo seminarja udeležilo 90 ljudi, ina seminarju pa bodo razpravljali o svojem delu in nalogah v prihodnje, o pripravah na 8. kongres zveze sindikatov Slovenije in o nekaterih drugih vprašanjih.
Na minuli seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so razpravljali tudi o poročilu posebne komisije, ki jo se-
stavljajo člani občinskega sindikalnega sveta in člani občinskega komiteja ZKS Jesenice. Člani komisije so obiskali vse delovne organizacije v občani in ugotavljali, kako razpravljajo v posameznih delavnih kolektivih o temeljnih organizacijah združenega dela. Rezultati niso bili spodbudni: v jeseniških delovnih kolektivih se vse premalo pripravljajo na ustanovitev TOZD, zato bo imela komisija še dovolj dela.
Na seji so tudi sklenili, da bodo 27. septembra pripravili volilno konferenco in izvolili delegate za 8. kongres zveze sindikatov Slovenije.
D. S.
»Kot že rečeno, naš zavod organizira preverjanje zrelosti le v nekaterih šolah gorenjskih občin, ostale pa organizirajo same, nekatere tudi ne. Podatki o testiranju se zatorej ne zbirajo na enem mestu in zato o kakem pregledu zrelosti generacije prvošolcev ni podatkov. Za šole, kjer je bilo pred petimi leti opravljeno testiranje, pa pripravljamo letos testiranje učencev v petem razredu. Teste bomo primerjali s testi pred petimi leti in pri tem ugotavljali, ali so testi napovedali uspešnost učenca v osnovni šoli in podobno.«
Kakšno vrednost pa bi še lahko imeli testi za pedagoge?
»Na podlagi testov, bi lahko sestavili zelo homogene razrede, ha primer skupaj uspešne učence in spet v drug razred manj uspešne. Vendar pa se je izkazalo, da je takšno formiranje skupin po uspešnosti neučinkovito in brez smisla, če otroci tudi kasneje niso deležni posebne pozornosti.«
Preverjanje zrelosti je torej že nekaj stalnega in povsem razumljivega ob vstopu v šolo. Izvedba je včasih vprašljiva le zaradi denarja. Torej bodo testi ostali?
»Brez dvoma. Vendar pa so sedanji testi postali že malo prelahki, ker večina otrok obiskuje malo šolo, tam otroci veliko pridobe in igraje narede teste. Mislim, da se za naslednje leto pripravljajo nekatere spremembe v testih. Prav bi tudi bilo, če bi akcijo testiranja vodil zavod za šolstvo.«
L. Mencinger
Občinski odbor rdečega križa Radovljica je v ponedeljek na razširjeni seji razpravljal o pripravah na fluo-rografsko akcijo v občini. Fluorografiranje vseh nad 24 let starih občanov, takšnih pa je v občini 16.600, bo od 11. do 23. oktobra. Občinski odbor rdečega križa je skupaj z upravno službo občinske skupščine že pripravil
spiske občanov za pozivnice, razen tega pa bo s posebnimi letaki seznanil občane o poteku akcije in z rezultati dosedanjih akcij.
Ob zadnji takšni akciji pred štirimi leti so odkrili 12 tuberkuloznih obolenj, H tumorjev, 1838 obolenj srca in ožilja in 255 drugih obolenj. JR
Franc Brnot - Filip
Jutri, 21. septembra, praz. nuje Franc Brnot-Filip osemdesetletnico. Čeprav je bilo njegovo   življenje vseskozi
trdo in delavno, se še sedaj ne ustraši nobenega dela.
Takoj po prihodu nemškega okupatorja je začel aktivno in organizirano debati na terenu Kamniške Bistrice v
odboru OF. Julija 1942 ga je gestapo zaprl za mesec dni, ker se mu je zdel sum ji v V partizanske vrste je vstopil 24. 11. 1943 kot član kamniškega okrožnega odbora OF. Maja 1944 je. bil poslan na pokrajinski odbor 3F /a Gorenjsko, kjer je bil načelnik gospodarske koniisiJŠ vse do osvoboditve m 'la:e do upokojitve. Takoj r.a ojin> sta šli v NOB tudi žena % hčerka Jelka, medtem ko je bil sin že borec NOB in l9 padel leta 1944 v Mostah.
Kot upokojenec se je vključil v delo vseh družbenoj^"* tičnih organizacij v Stran'ah, kjer je več let zelo uspeš** vodil turistično drus'"° Kamniška Bistrica. Za sv o jO delo je prejel več od! i kovanj in priznanj.
Občinski odbor ZZB NOV Kamnik, kjer je tudi zelo delaven, mu želi še vrsto zdravih let v novem in prijetnem domu na Vrhpolju y krogu svojcev, številnih Prl» jateljev in znancev.   S. A.
Delovni dogovor
Pisali smo že, da je kranjski občinski sindikalni svet prejšnji teden v Radovljici pripravil enodnevne seminarje oziroma posvetovanja za predsednike in tajnike os-v novnih organizacij. Na njih so obravnavali nekatera aktu. alna vprašanja iz dela sindikalnih organizacij.
Dogovorili so se, da bodo v okviru priprav na osmi kongres zveze sindikatov Slovenije do srede tega tedna v vseh sindikalnih organizacijah v občini imeli razširjene seje vodstev, kjer bodo obravnavali nekatere aktualne probleme, s katerimi se sre. Čujejo v delovnih organizacijah, hkrati pa se pogovorili o predloženem gradivu za kongres. Izvolili bodo tudi selektorje, ki bodo sodelovali na sedmih volilnih konferencah v občini. Na volilnih konferencah pa bodo med drugim izvolili tudi delegate za kongres slovenskih sindi-katov.
Ko so na seminarju govori, li o osnutku zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, so se domenili, da bodo posebne razprave pripravili še v Iskri, Tekstil-
indusu, Savi, Planiki, Ibiju in v Projektu. Razen tega 0 obravnavali delovni progam občinskega sindikalnega s ve-ta in sklenili, da bodo o programu razpravljali v sindikalnih organizacijah in s posameznimi nalogami dopolnili svoje programe.
Ker bodo letos v vseh osnovnih sindikalnih organizacijah občni zbori, so sklenili* da se bodo le-ti začeli 1* novembra, končani pa morajo biti najkasneje do konca januarja prihodnje leto. Y okviru priprav na občne zbore bo občinski sindikalni svet pripravil še poseben razgovor s predsedniki & tajniki sindikalnih organizacij.
Pozivu republiškega s\'e[? zveze sindikatov in repubn* ške gospodarske zbornice z* pomoč prizadetim v TortM* ju se je do 8. septembra? kranjski občini odzvalo °j* 98 delovnih organizacij 65' Na seminarju so pohvalili t* ko hiter odziv organiz--'J predlagali, da bi se tudi Pr,^ ostale   delovne organizacO vključile v solidarnostno P moč. a. »
/O ljubljanska banka
Stanovanjska 1 Vec kvalitetnih tehničnih izboljšav
razpotja
V radovljiški občini je bilo v zadnjih letih zgrajenih 36 družbenih stanovanj. Tako so pred nedavnim povedali predstavniki občinskih upravnih organov in radovljiškega stanovanjskega podjetja. Primer je več ali juanj enak drugim občinah, le z razliko, da so tam, *ier je bilo zgrajenih več družbenih stanovanj, tudi Potrebe in prošnje številnejše.
Ko je komite občinske konference zveze komunistov * Radovljici na zadnji razširjeni seji ocenjeval uresničevanje lani sprejetega akcijskega programa, je bilo ugotovljeno, da se na področju družbene stanovanjske gradnje v občin] v enem letu ni skoraj nič premaknilo, Mjub večkratnim ugotovitvam, da neverjetno hitro na-J'aŠča gradnja zasebnih stanovanj. Celo tako hitro, da °odo zemljišča, ki so bila za prihodnjih 25 ali 30 let Predvidena za zasebno gradnjo, ponekod kmalu zazibana. Pri tem pa je zanimivo, da graditelji niso doma : °l>čini, marveč iz drugih občin in v precejšnji meri 12 Ljubljane.
Po približni oceni trenutno v občini manjka okrog y® družbenih stanovanj, med prosilci pa je okrog 70
akšnih, ki trenutno živijo v nemogočih razmerah. Vsi pa so takšni, da si sami ne morejo zgraditi stanovanj, *er imajo premajhne dohodke. In med njimi je tudi " borcev in upokojencev.
Prav v teh dneh v občini ugotavljajo, da je skrajni Cas, da se resno lotijo tega problema. Rešitev vidijo v •olidarnostnem skladu, kjer bi se zbirala tudi sredstva
a reševanje takšnih primerov, nadalje v povečanem Pnspevku gospodarskih organizacij za stanovanjsko |jatlnJo in v drugačni stanovanjski politiki nasploh. **krati pa menijo, da problema ne bo tako težko rešiti.
e sedaj bi namreč s sredstvi gospodarskih organizacij,
} odvajajo obvezni 4-odstotni prispevek za stanovanj-virt gradnJ° m razen tega še odobravajo posojila indi-
»oualnim graditeljem, ta problem lahko v nekaj letih i->H    Ce bi vsa sredstva združili. To pa zato, ker je
ac,ovIjl§ka občina ena tistih redkih občin, kjer skoraj dotoka delavcev iz drugih občin in republik in je V^avni prirastek tako rekoč edini, ki vpliva na pove-^nje prebivalstva.
^Ne glede na takšne in podobne optimistične ocene ha OQ,'aganje resne obravnave tega problema ne bi bilo jamI.tlestu- Že zaradi dogovora z delovnimi organizaci-Vani'i^ na^ k* omogočil uresničevanje drugačne stano-Orol poutu*e. Sicer pa pravijo, da bodo o tem po-ono razpravljali na eni prihodnjih sej občinske Kupščine. A. Žalar
/O ljubljanska banka
V Železarni Jesenice bodo prihodnje leto prvič podelili Pantzovo nagrado najboljšemu novatorju
V letošnjem letu so avtorji tehničnih izboljšav — 350 jih je — v železarni Jesenice predložili 42 zelo uspešnih tehničnih izboljšav. Avtorji tehničnih izboljšav —- novatorji in racio-nalizatorj] — prihajajo večinoma iz vrst elektro in strojnih vzdrževalcev, precej manj pa je delavcev iz proizvodnje. Prav zaradi tega si zelo prizadevajo, da bi vodje delovnih enot s svojimi asistenti v obliki razpisov nakazovali probleme pri tehnoloških procesih v železarni in tako omogočili, da bi več članov kolektiva lahko reševalo probleme.
NAJUSPEŠNEJŠI IZUMITELJI
Letos so v Železarni Jesenice lahko ponosni kar na tri izumitelje, ki so s svojimi izumi modernizirali proizvodnjo in obenem zmanjšali proizvodne stroške. Inž. Božidar Brudar iz raziskovalnega oddelka jc izumil merilno napravo za optimalni razrez blumov v valjarni Bela, Zvone Labura, obratovod-ja iz žebljarne, dodajalnik za žebljarske stroje in Anton Koblar, delovodja žerjavnega oddelka, izviačilno napravo za strojne dele.
V obdobju sedmih let pa je med avtorji z največ koristnimi tehničnimi izboljšavami na prvem mestu vzdrževalni asistent valjarne debele pločevine Jože Zidar, ki je predložil 9 uspešno izdelanih predlogov, 8 predlogov je poslal inženir Emil Ažman iz oddelka za projektiranje hladne valjame, po pet koristnih tehničnih izboljšav pa so predložili: obratovodja strojnega vzdrževanja Janez Peternel, obratovodja RTA inženir Feliks Beršter in referent pri tehničnih službah Stane Torkar.
V skupnem seštevku sedmih let so največ izboljšav predložili iz oddelka strojno vzdrževanje (71), iz elektro vzdrževanja (38) in strojnih delavnic (37).
Predvsem pa .'e pomembno, da prihaja vedno več vredinih, kvalitetnih in koristnih izboljšav, za ka'ere
je prav gotovo težko natančno trditi, kako velike koristi prinašajo.
ODŠKODNINE
Poleg posebnega odbora za izume in novatorstvo pri delavskem svetu poživlja inovacijsko dejavnost v Železarni Jesenice tudi šest komisij za novatorstvo in racionali-zatorstvo pri svetih delovnih enot. Prav tako se z nova-torstvom ukva: ja DrušUo inženirjev in tehn.kov ter Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav v Železarni.
Po pravilniku o izumih in tehničnih izboljšavah so dobri avtorji tehničnih izboljšav upravičeni do primerne odškodnine, razen tega pa jim omogočijo tudi druge ugodnosti. Prav zdaj pripravlja služba za novatorstvo skupaj z odborom za izume in novatorstvo pri delavskem svetu zanje 3-dnevno ekskur. zijo v nekatere kolektive.
Avtorji tehničnih izboljšav dobe za svoje predloge odškodnino od 3,5 do ć odstotkov od vrednosti prihranka. Ta odstotek so letos v Železarni povečali za 1 odsto-
tek. Pri tem pa se seveda upošteva enoletni prihranek.
Obenem pa komisije za no. vatorstvo in racionalizator-stvo pri svetih delovnih enot nagrajujejo uspešne avtorja z zneskom do 1500 dinarjev. V letošnjem letu so znašale te odškodnine v Železarni 36.514 dinarjev.
PANTZOVA NAGRADA
Prav zdaj pa izpopolnjujejo predlog pravilnika za inženir Lambert Pantzovo nagrado, ki jo nameravajo po. deliti prvič prihodnje leto.
Inženir Pantz je bil prvi tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe in je izumil pridobivanje feroman-gana v plavžih in je s tem tudi zaslovel po vsem svetu. Razen tega so po njegovi zamisli z žičnicami transportirali rudo iz Begunjščice. In naslednje leto bo minilo na-tanko 100 let, odkar je do. živel svoj uspeh, saj se mu je v javorniških plavžih posrečilo pridobiti feromangan.
Pantzovo nagrado nameravajo podeliti racionalizator. jem, ki bodo uspešni na področju metalurgije. Poleg diplome naj bi avtor prejel tudi 10.000 dinarjev nagrade. Podeljevali naj bi jo vsako leto.
O predlogu za podeljevanje Pant/.ove nagrade bodo razpravljali še člani delovnega kolektiva, dokončno pa ga bo moral sprejeti tudi delav, ski svet. D. ScdcJ
Požari uničujejo gozdove
v*4lVCl SGP Sava J°senice grade na Tomšičevi cesti ' *■ Foto: B. Blenkuš
na Jesenicah že Četrti stolpič z 20 stano-
Lani je slovensko gozdarstvo utrpelo za 14 milijonov dinarjev škode a"i za 5 milijonov več kot predlanskim. Tako velika škoda je nastala predvsem zaradi požarov, delno pa tudi zaradi snega in vetra.
Statistika pravi, da še nikoli ni bilo toliko gozdnih požarov kot lani. V gozdovih Je gorelo kar 268-krat, razen tega pa je bilo v Sloveniji tudi^757 zametkov požarov. Za zametke štejemo tiste požare, kjer ni bila potrebna javna pomoč in kjer ni bilo pomembne škode. Pogorelo je 924 hektarjev gozdov in 1497 hektarjev z drevesi obraslih pašnikov. Za stroške gašenja in utrjevanje protipožarnih pasov pa smo porabili 85.000 dinarjev. Zaradi požarov so bili najbolj prizadeti gozdovi na Krasu, rdeči petelin pa je pustošil tudi po Gorenjskem. Na območju Gozdnega gospodarstva Kranj je uilo lani 5 požarov, in sicer na področju Preddvora ter Škofje Loke. 4 požari pa so bili na tržiškein in žirovskem območju. Na območju gozdnih obratov Jesenice, Pokljuka In Radovljica pa so požari uničili ali prizadeli 39 hektar-
jev gozdov. Nekaj požarov je bilo zaradi neprevidnosti (požiganje dračja ali suhe trave), odmetavanja ogorkov ter igre otrok. V nekaj primerili' je požar zanetila lokomotiva, za nekatere pa sumijo, da so bili podtaknjeni. Posebno V suhi jeseni in spomladi ža najmanjši ogorek zaneti požar na veliki površini gozda in napravi veliko škodo ne samo na drevesih, ki pokorijo, ampak tudi na sosed« njih, ki zaradi tega hirajo.
Gozdovi so lani utrpeli pre. cej škode tudi zaradi snega In vetra. Sneg je polomil 64.000 kubičnih metrov lesa V skupni vrednosti 2 milijona dinarjev, veter pa 16.000 kur bičnih metrov lesa v vre h:o» stl 1,700.000 dinarjev. Naj ved škode zaradi vetra je bilo na Gorenjskem, in sicer na Po kljuki, na Mežaklji in v doli« ni Radovne.
V gozdovih povzroči precej škode še divjad, posebno je> leni, ki objedajo mlade iglav« ce in listavce. Lotijo se tudi lubja. Na Gorenjskem so po* vzročilj jeleni in ostala divjad, predvsem srne, najved Škode v Preddvoru, na Jezerskem, v Kokri in v Jelendolu nad Tržičem.     J. Košnjek
Obširen program del KS Škofja Loka
Krajevna skupnost Škofja Loka deluje od leta 1964. Pred dvema letoma se ji je priključila KS Puštal in letos krajevni skupnosti Stara Loka in Trata. Tako sedaj škofjeloška KS zajema nase-lja: Škofjo Loko, Vincarje, Andrej, Barbaro, Ožbolt, Ho-Sto, Binkelj, Trnje, Vešter, Crngrob, Križno goro, Mo-škrin, Papirnico, Pevno, Vir-log, Staro Loko, Lipico in Trato. Na tem območju živi skoraj 11.000 prebivalcev.
Ne le, da je stalno skrbela za reševanje komunalnih vprašanj, je KS Škofja Loka stalno, skušala povečevati po-vezavo med občinsko skupščino, delovnimi in družbenopolitičnimi organizacijami in občan. Obravnavala je vprašanja o javnih investicijah, urbanističnih problemih, stanovanjskih zadevah in drugem. S tem so poskrbeli zlasti za boljšo obveščenost prebivalstva.
• Za svojo dejavnost KS razpolaga s sredstvi prispevka od mestnega zemljišča, ki bodo letos znašala 859.000 dinarjev. Skupščina občine ji je odobrila 589.000 dinarjev dotacije, občani in delovne organizacije so za ureditev okolja prispevali 217.000 dinarjev. Za dela, ki so letos v programu, je svet KS najel tudi 393.000 dinarjev kredita.
S tem denarjem so asfaltirali cesto v Hafnerjevem naselju, Koširjevo cesto, cesto ob pokopališču v Stari Loki, tržnico v škofji Loki, Partizansko cesto, Šolsko ulico in cesto v Vircerjih. V teh dneh bodo začeli polagati asfaltno oblogo tudi na Spodnjem tr-
gu. Obnovljena je bila tudi brv na pokopališče v Pušta-lu in Pokornov most. Vsa ta dela so veljala krajevno skupnost in občane 810.000 dinarjev.
V sodelovanju s KS Polhov gradeč pa je bil letos zgrajen tudi odcep ceste med Hra-stnico in tem krajem. Stroški gradnje znašajo 19.700 dinarjev. Od tega je KS Škofja Loka prispevala 10.000 dinarjev, ostalo pa KS Polhov gradeč.
V programu dela za letos je predvidena tudi ureditev javne razsvetljave in električnih priključkov na Mestnem trgu v Škofji Loki, z-gradnja železobetonske brvi čez Selško Soro, asfaltiran:e Mestnega trga in ceste mimo špitalske cerkve in napeljava telefonske linije v montažno naselje na Suhi. Za ta dela so namenili 943.000 dinarjev.
Poleg teh del KS škofja Loka vzdržuje tudi 25 km makadamskih cest, 9,5 km asfaltiranih in 2 km makadamskih mestnih ulic, skrbi za urejenost parkov in zelenic, za javno razsvetljavo in druge komunalne naprave.
Tudi za prihodnje leto je krajevna skupnost Škofja Loka izdelala obsežen program. Med drugim bo zgrajeno novo pokopališče, urejeno bo križišče pri Petrolu v Škofji Loki in križišče Sorske "n Stare ceste, urejena javna razsvetljava na Kamnitniku, obnova ceste na Križno goro, asfaltiranje ceste na Trati, ureditev parkirnih prostorov v Puštalu, asfaltiranje ceste na Trati, ureditev novega naselja Podlubnik itd.
L. B.
Upokojenci Jelovice iz škofje Loke so v soboto obiskali rojake na Koroškem. — Foto: F. P«
Upokojenci Jelovice obiskali Koroško
V soboto je Jelovica iz škofje Loke pripravila že šesti izlet za svoje upokojence. Povabili so vse, ki so dočakali upokojitev v podjetju po letu 1955, ko je bilo podjetje ustanovljeno, kakor tudi tiste, ki so se upokojili v podjetju LIK Kranj. Ta kolektiv se je Jelovici priključil pred dvema letoma.
Za izlet upokojencev so letos v Jelovici namenili milijon starih dinarjev, vendar menijo, da bo drugo leto treba zbrati večjo vsoto. To pa ni edina skrb za upokojene Člane. Nekdanji delavci 'lahko prav tako kot vsi drugi člani kolektiva letujejo v počitni-
ških domovih, ki jih ima Jelovica ob morju in v planinah. Volja poudariti, da zanje niso rezervirali le predsezone ali zgodnje jeseni.
Ker so upokojenci na lanskem izletu izrazili željo, da bi obiskali rojake v zamejstvu, saj jih večina še ni bila čez mejo, so jih letos popoljali na Koroško. Ob pol osmih so se zbrali pred tovarno. Čeprav je bilo slabo vreme, je bilo že pred odhodom avtobusov veselo. Tudi kasneje dobre volje ni manjkalo. Dopoldne so se odpeljali na Gosposvetsko polje, kjer so si ogledali knežji kamen, popoldne pa jih je gostila s
Zgodba o tržiški avtobusni postaji
čeprav so se že leta 1959 začele priprave na gradnjo nove avtobusne postaje v Tržiču,
le-te še danes ni!
Škofjo Loiko pobratena občina Sele na Koroškem.
Pred odhodom smo se z t& katerimi pogovarjali o njih°" vem delu v Jelovici in izletu«
Marjeta škrabelj doma 9 Trate pri škofji Loki je P°" vedala: »V Jelovici sem d«* lala osem let, sedaj pa s«"1 že deset let upokojenka. lala sem v različnih oddelkih* največ pa v sušilnici lesa. K° smo si lani pred izletoni ogledovali obrat, skoraj ssm mogla verjeti, da se J* toliko Lzboljsa.'o. Stroji *° moderni, prostori so svetli 'rt delo je veliko lažje. Nedvon* no smo tudi mi nekaj P'* spcvalj k napredku, saj «nJ trdo delali. Zato j s lepo, #* se nas vsako leto spomnijo ^ nas popeljejo na izlet. Udeležila sem se vseh, saj druga** . -i—„ nh tej
redko grem od doma. Ob
priložnosti pa Imam pri''^ srečati nekdanje sodelavc > zato grem še toliko rajši«
Zaradi gradnje nove tržiške avtobusne postaje bi morali porušiti dve stavbi ob Cesti JLA. Prvo so brez večjih zapletov porušili lansko Jesen, pri drugi, ki je last Kristine Krmelj in Vinka Vilfana, se je zataknilo. Stavba se vedno stoji, grdnja nove postaje pa se s tem zavlačuje.
Leta 1959 so se začeli pogovori med predstavniki tržiške občine in Vinkom Vilfanom o odkupu njegove hiše na Cesti JLA 3 v Tržiču, ki bi •e morala zaradi gradnje postaje porušiti. Vinko Vilfan je bil hišo pripravljen prodati, če mu občina zgradi drugo ali dodeli parcelo za gradnjo nove hiše. Vinko ViJfan je novo lokacijo izbral, Skupščina jo je potrdila, vendar leta 1960 zaradi pomanjkanja denarja do gradnje postaje in odkupa Vilfanove hiše nri prišlo. Tudi devet let kasneje za odkup hiše ni bilo denarja. Sodni cenilec je hišo ocenil na 296.150 dinarjev. Leta 1970
se je podjetje SAP dokončno odločilo, da bo v Tržiču zgradilo novo postajo. Skupščina je za odkup Vilfanove hiše najela posojilo, ki ga je SAP vrnil. Vilfan in Krmeljeva sta dobila za Virjem v Tržiču gradbeno parcelo. Skupščina ju je oprostila plačila komunalnega prispevka za novogradnje. Pristala jc tudi na 10-odstotno povečanje odkupnine zaradi podražitve gradbenega materiala. Občina je svoje obveznosti do roka izpolnila.
Potem se je začelo zatikati. Vilfan je zahteval povečanje odkupnine in odlagal overitev podpisa. Poiskal je svo-
jega cenilca, vendar je bila njegova cenitev manjša od vsote, ki jo je Vilfanu in Kr-meljcvi že izplačala občinska skupščina. SAP na večjo odkupnino ni pristal, enakega mnenja pa jc bila tudi občinska skupščina. Kljub temu je tržiška občina Jani izplačala Vilfanu in Krmeljcvi nadaljnjih 3446 dinarjev, samo da bi bila zadeva čim prej urejena in da bi sc gradnja jx>-staje lahko začela in da bi bilo konec prerekanja. Vendar spet ni šlo gladko. Prizadeta bi morala stavbo izprazniti do 5. januarja letos. Rok izselitve je bil nato na prošnjo Krmcljeve in Vilfana podaljšan do 25. maja in nato do 10. junija. Ker Viniko Vilfan in Kristina Krmelj svoje hiše še nista imela gotove, jima je občina dodelila dve enosobni stanovanji. Ker hiša na cesti JLA še danes
kljub temu ni prazna, je SAP vložil tožbo ...
Zgodba, katere začetek je kazal, da se bo lepo in mirno končala, bo dobila svoj zaključek na sodišču. Tržiška občinska skupščina in SAP sta storila vse, da bi se stvar uredila v korist vseh, Vilfana in Krmeljeve ter Tržiča, ki tak družbeno pomemben objekt, kot je postaja, potrebuje. Odškodnina za stavbo na Cesti JLA jc bila pravična, kar dokazujejo ugotovitve dveh cenilcev. Zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj namerno zavlačevanje in povzročanje hude krvi!
J. Košnjek
doma
It
Julka Vidmar je ^
Virmaš pri Škofji Loki. ona je že deset let upokojen^
»Do leta 1952 sem bila ; ^ al* obi*'
slena v Gorenjski predli"
zapo*
__Jjnidf
dočaka*
10
upokojitev pa sem v Jelovici. Delala sem v tu za izdelavo pohištva daj Je bilo še veliko roč"^ dela, zato sem bila Ian,'sl0. smo si ogledali nove Pr°*i0. re, zelo zadovoljna, ker Je .f liko novega. Vesela sem 1 da gremo upokojenci Vf leto na izlet. Letos °b,s bjH Koroško. Mnogi še nismo v teh krajih, pa še PoklcpC^f bomo med potjo, saj sf rljTil gače s  tistimi, s *aie p smo včasih delali skupaj redko vidimo.«
L. Boga
tAl
/O ljubljanska bankf
Alojz Čampa v galeriji Prešernove hiše v Kranju
Moderno kiparstvo se je Pojavilo šele po drugi svetovni vojni. Moderno v poljem pomenu besede pa se je kiparstvo razvilo šele v zadnjih desetih, petnajstih letih. S tem ne delamo krivice kiparjem, ki so malo pred vojno In po njej vzpostavljali tnost med akademlsti in iskalci sodobnejšega plastičnega izraza. Morda bi celo rcltli, (ja je šele nedavno doživelo kiparstvo velik preobrat od zastarelih neživljenj-
skih formul v, in to brez velikih izkušenj ter z zelo majhno doto, novo smer, ki je ujela korak z dogajanji v ostalih vejah umetnosti. To, čeprav zelo pozno odprto okno v svet, je šele vznemirilo ustvarjalce in naredilo posebno atmosfero, tesno povezano z dominacijo abstraktnega ekspresionizma. Zato je razumljivo, da se je prav v ozračju abstrakcije največ raziskovalo in tudi doseglo.
Toda vprašanje je, kako se v omenjeni oris vključuje kipar amater? Za Lojzeta čam-po bi lahko rekli, da se je formiral prav v opisanem ozračju kiparskega snovanja, da pa vse doslej še ni povsem odločil, v katero smer bo vodil svoja prizadevanja.
Z deli, ki jih je pokazal na tej razstavi, je obstal na majhnem prostoru, kjer se trga pregrinjalo figuralike in kjer začenja svojo govorico abstraktnost, ali še bolje: či-
Itjp  j*** Ponedeljek, 18. septembra, so v galeriji Prešernove hiše Kranj odprli razstavo del r>ire m A,0Jza Campe. Campove plastike bodo gledalcem na voljo do vključno 5. oktobra. eauelj razstave je Gorenjski muzej. (Ig) Foto: F. Perdan
Franc Novine v galeriji Mestne hiše v Kranju
sta oblikovnost. Prav na tem ozkem prostoru se skrivajo težave, ki jih kipar, ko se je znašel na meji dveh povsem različnih vrst plastičnega po-doživljanja, še ni mogel premagati. Zaradi tega je razstava še posebej zanimiva, saj kaže, kako kipar še vedno išče inspiracijo in pouk pri obeh smsreh ter da se vedno bolj uklanja drugi, sodobnejši in afiguralni strani. Morda je zaslutil izredne težave, če bi hotel doseči idealno ravnotežje na ostrem stičišču dveh konceptov.
Lojze Campa je z zadnjimi deli vsekakor nakazal, da je zelo blizu rešitvi in predvsem odločitvi, kaj naj ustvarja! Za boljše razumevanje stanja in tudi sedanjega opusa pa je treba pogledati tudi razvojno pot, ki jo Je doslej prehodil. Ni brez pomena ugotovitev o Campovi prirojeni ljubezni do lesa (v tej kiparski tvarini izključno ustvarja), ki je pogojena v kraju in rodu: to Je Sodraži-ca na Dolenjskem, zibelka suhe robe. Lojze Campa (rojen 1923) Je že zelo zgodaj ob očetu, ki je bil kmet in re-šetar, začel rezljati v les, nato se je posvetil umetniški fotografiji in jo pozneje opustil, ker se mu je zdela preveč vezana na tehniko, tej se je zapisal že s svojim poklicem, je namreč inženir elektrotehnike. Les in samo les mu nudi svoboden oblikovalski napor.
Tako je od leta 1968 nare-dil mikaven razvoj od realistično oblikovanih figur in reliefov mimo secesijsko or-namentiranih plastik vse do srečanja s kiparjem Jarmom, ki ga jc za nekaj časa povsem prevzel. Po tej prelomnici pa je našel snov za razmišljanje še v delih kiparjev, ki jih občuduje: Arp, Brancusi in
Moore. Morda je Campa prav ob delih teh velikanov sodobnega   kiparstva   naletel na
problem, ki pa v nJem samem še ni dozorel popolnoma, ker se še ni osvobodil navezanosti na figuro, na antropomorfne oblike. Zaslutil pa jc že bistvo notranje energije plastike kot oblikovalke zunanje površine. Pri Pran-cusiju je našel to Mjeio z gmoto, pri Arpu pa se prebija na površje — nekaj podobnega (toda ne prekopira, nega) je kot oddaljeno slutnjo zajel Campa v nekaterih najnovejših plastikah. Ta problem bo moral sedaj z vso resnostjo raziskovati naprej, i vso tisto resnostjo, ki bi je pri kiparju amaterju skorajda ne pričakovali.
A. Pavlovec
Uspel koncert jugoslovanskih pesmi in plesov
V soboto, 16. septembra, je bil koncert jugoslovanskih pesmi in plesov, ki ga je že šestič zapored izvedla folklorna skupina Karavanke na domačem odru. S programom, ki je trajal uro in pol, Je folklorna skupina z živahnimi plesi jugoslovanskih narodov navdušila nabito polno dvorano. Vmesne točke pa je dopolnjeval ansambel Rudija Marondinlja in vokalni kvintet bratov Zupan iz Kovorja. Izmed izvajanih točk je gledalce najbolj navdušila zadnja točka — venček gorenjskih narodnih plesov. —jp
'rane
Ntovlnc je Izšel lz ekspresionistične za-
-muh;
Jarvite *Hove t
beležil ♦ p tem nenehno stenTu vzt™Jno sledil tl-naravt r}tmu neposredno v 8a u',k[ «a Je zanimal, ki
intenziviral in
Preti^^šnjim trenutkom,
^Homi,iVisto nJeg°vo di-*ko jjV K1 Je vzela popartov. feredj^^išče za miselno 'tfiJskV*uijo: svežina indu-
Btvo nLuarvne skale' b°8a-V^«Cl °bnk, ki so lastne \ hkra,?111 Dolrošnemu sve-8a f *" Pa razvijanje nove-la' ki ;^maSoričnega občut-Va- hln«-iPrInaSa s scb°J no. ^antikf .V8ko obarvana ro->niri»o  k zaS,edanost
v ne-
^tj,,  barvitost   in čutno
&ražmSt Hn de ^tv2SlV08t     in čutnost
ev»h S t °zračJe v Novin-toeobr:.«     ' v tem močno
* svet". Rdečina, mo. ^ftik    enina ter seveda i^nzil preDenJajo s svojo S^fihJ\ Podstavljeni ^ka iT      ot »snova se krepkemu barvnemu
moduliranju, optičnim učinkom, ki nenadoma izstopijo, udarijo iz prepleta ekspresivno nasršenih ali zaobljenih oblik.
Novine se je torej odločil za pejsaž kot svojo osnovno miselno preokupacijo; za pejsaž, ki ni več predan impresionistično romantičnemu ml. tu, ki ni več samo prepoln lirizma, temveč je zanj značilen svež pristop v smeri no. vega analiziranja in oblikovanja kot dela trajno navzočega prostora. Slikar si dovoli, lasti pravico, da sproži, predvidi v njem dogajanje, ki nosi znake modernega, hitrega utripa ter nemira: kajti za reaktivnim letalom, ki kot prepara ozračje, bodo sredi temno žarečega, k zatonu se bližajočega neba, na Novincev! sliki ostale le drobno rumene, mehurčaste sledi... V prepletu fantazma-gorične pravljične vizije in tej absolutno podrejenih doživljajev, ki polnijo psiho sodobnika, se razvija in krepi Novincev likovni izraz.
A. Bassin
V galeriji kranjske Mestne hiše so minuli ponedeljek, 18. septembra, zvečer odprli razstavo slik likovnika Francija Novinca iz Reteč pri Škofji Loki. Razstava, katere prireditelj je Gorenjski muzej Kranj, bo obiskovalcem na voljo do 5. oktobra letos, (ig) — Foto: F.Perdan
Ivan Jan:
Od usodnih dogodkov v Udin horštu je poteklo že 30 let
Po sledeh dokumentov / in spominov
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Toda še tako velika sovražnikova moč in premoč ne bi zalegla, če ne bi bilo vohuna in izdajalca, ki je okupatorjevemu poveljstvu sporočil, kje se zadržujejo partizani. Sovražnik bi bil brez izdajalcev slep. Zato tudi napaka, ki je v tem, da se partizani takoj po opravljeni akciji v mlinu niso takoj vrnili v podnožje Storžiča, ni tako neodpustl jiva in velika, kot je videti na prvi pogled. Ta partizanska slabost je bila kaznovana le zaradi delovanja nevarnega vohuna in pa zaradi izredne nemške moči in enot, ki so bile razmeščene v neposredni bližini in so že v nekaj urah šle v napad.
Ta dogodek torej ni bila le tragedija, temveč In predvsem veliko vojaško dejanje, saj nemški poveljniki sami priznavajo in govore o ostrini bojev v Udin borštu.
Polkovnik Hermann Franz v svojih spominih tudi dodaja, da tako zagrizenih spopadov s partizani, kakor jih jc njegova enota doživela v Udin borštu, ne beleži vsem času, kolikor so bili na Gorenjskem. (Bili pa so od 26. julija do 12. oktobra 1942, ko je polk odrinil na Finsko).
Izjave obeh strani sta o tem dogodku tako skladni kot le še redko kdaj.
Izven vsakega dvoma je torej, da je bil kljub številnim partizanskim žrtvam poleg dražgoške bitke in boja kamniškega bataljona na Osnovčku boj v Udin borštu v tem obdobju najzagrizenejši spopad med policijskimi silami in gorenjskimi partizani.
In za konec še tole:
— Taka in podobna presenečenja ter udarce prinaša vsaka vojna, posebno pa še taka, kakršna je bila NOB v tem času, ko so bili nemški okupatorji zelo močni. Toda:
1. komandir Janez Perko, ki je imel ob tej priložnosti glavno besedo in so mu borci zaradi njegove hrabrosti tudi zaupali in ki je dobro poznal Udin boršt, njegove dobre in slabe strani, se pravi, da je na ravnem, blizu Kranja, Tržiča, Radovljice, Golnika, Naklega in drugih krajev, kjer so bile močne nemške postojanke in posadke, »da je obkrožen z ravnimi polji in travniki, da je okolica preprežena s cestami in številnimi potmi, ter da je .obdan z vasmi, kjer so bivali tudi nekateri izdajalci. Vendar pa se je zanašal na to, da za njihovo prisotnost ne ve nihče. Poleg tega je kot domačin računal, da bolje kot kdorkoli pozna ta teren, kar je tudi držalo. Perka je navdajal tudi občutek varnosti in moči, kajti v tej okolici je s svojo enoto dotlej dosegel že več uspehov. Toda v želji, da bi poleg prehranjevalne akcije z manjšimi napori opravili še vojaško, niso bili izvedeni potrebni varnostni ukrepi: organizacija obveščanja, izvidništvo. To je izhajalo iz prej povedanega;
2. vodstvo kokrškega bataljona je v tem primeru prepozno spoznalo, da je enota močno obkoljena od neprimerno močnejših okupatorjevih sil, zato poznejši poskusi preboja kljub volji in junaštvu niso uspeli. Ko so policisti bataljon napadli, so prišli do izraza prav vsi, za partizane negativni elementi: sovražnikova silovita premoč, ravninski in za obkoljevan'e ugoden teren, primerno vreme, komunikacije, oborožitev, natančni podatki v rokah napadalca, nepoučenost partizanov o sovražnikovih dejanjih in podobno.
Prav zaradi tega bi sc po prvih spopadih, izgu-
bah in spoznanju o položaju preostali borci kokrškega bataljona morali za vsako ceno, če že ne podnevi pa vsaj ponoči prebiti iz obkolitve. Tako bi se jih rešilo vsaj nekaj več, kot se jih je;
3. Nemci so tedaj uporabili partizansko tak* tiko: tudi ponoči niso zapustili zavarovanega gozda in že doseženih položajev. Umaknili se nt4 so tudi naslednji dan. Zato tudi noč, kot pogosta zaveznica partizanov, to poi ni omogočala lahkega preboja, v katerega pa bi kljub temu morali iti. Toda — partizani so bili po hudih dnevnih bojih in naporih zelo utrujeni, predvsem pa zaskrbljeni in zaradi izgub tudi že vojaško oslabljeni;
4. posebnost tega boja je tudi, da je bilo toliko partizanov ujetih, med njimi tudi stari pre* kaljeni borci. A ujeli so jih predvsem zato, ker jim jc zmanjkalo municije in ker so bili nemški sunki tako nagli in močni. Skrite partizane sO dobesedno vlačili izpod vejevja, grmičja in P°* dobno, še večja posebnost pri tem pa je, da kljub mučenju, ki so ga bili deležni ujetniki takoj in tudi v begunjskih zaporih, Nemci niso ustrelili nobenega med talci. In to kljub dejstvu, da so tudi policisti imeli občutne izgube.
5. ta dogodek je ostal v spominu gorenjskih partizanov še dolgo kot pouk, da sovražnika nikoli ne smeš podcenjevati tci da se je treba v preboj spustiti ob prvi priložnosti. Posebno na takem terenu se brez dobro organizirane obveščevalne mreže partizani ne smejo dolgo zadrže* vati. Tak spopad je bil v Udin borštu to leto že drugič (prvič aprila) in obakrat je bil izhod fa partizane porazen. To še posebno., ker so bi" med padlimi poglavitni borci in organizatoU vstaje v teh krajih;
6. te hude izgube pa je nadkrilila junaška smrt cele vrste takih, ki so jih zaradi hrabrost in boja do poslednjega naboja spoštovali ce' Nemci. Tako je smrt Stanka Mlakarja, Jant7-Perka ali Ančke Kokaljevc kmalu prešla v t gendo.
Nemški okupator jc po Dražgošah moral fj* že tretjič strmeti nad načinom smrti partizanski borcev. Svoboda je tako dragocen cvet, da s zanjo prelili veliko dragocene krvi.
Matjaž Zlgon |
DRUGO ROJSTVO
Tam na varnem ga pazljivo položi na tla, znova se mu ranjenec zasmili, ko mu vidi v kalnih očeh, kako strašna slabost ga obhaja, kot da bo iz sestradanega želodca vsak čas bruhal... Potem — potem pa Alcševa zaskrbljenost začenja pojenjevati, vse bolj mu misli uhajajo na drug predmet, v boju zaplenjeno puško — mavzerico, kmalu so te misli znova tako razigrane, da le z enim očesom še sledi, kako prihiti od nekod četna bolničarka Verica, s pomočjo še enega borca sleče komisarju krvave hlače, mu z nekaj prvimi povoji obveže rani pod popkom in na levem kolku, in dva borca ga na šotorki, razpeti med droga, odneseta proti previjališču, menda nekje pri štabu v gorenji vasi.
Ponos na junaško dejanje, na juriš med prvimi, na orožje, osvojeno od orožnikov tako rekoč iz rok, skorajda za ceno glave, je v Alešu preplavil že vsa druga čustva in ga dvigal v višave, ko jc Verica bila končala svoje delo in je zdaj stala pred njim, v zadregi sklonjene glave, prav nič lepa, preveč narazen stoječih oči, ki so ji dajale videz nekakšne toposti, štrenastih, razmršenih las, mozoljastega obraza, skratka, zaradi takšne zunanjosti Alešu nekje v dnu duše vse prej ko prikupna — čeprav seveda sam sebi kot zaveden političen funkcionar, ki ne sme soditi ljudi po zunanjosti, tega nikoli ne bi hotel priznati.
Ko je gledal to, pred njim kdo ve zakaj vedno negotovo, plašno, zardevajoče bitje, si ni mogel kaj, da sc ne bi obregnil obnjo:
-- Res, lepa si ti sekretarka Skoja! A vidiš! ji jc pomolil mavzerico pred oči. Tako se juriša! Ti in tvoji v četi pa — med zadnjimi! Strahopetci, da vas ni sram — hlače bo treba pratil
Zviška se jc še enkrat ozrl nanjo, a tedaj se mu je zazdelo, da sliši tuj glas, ki mu od nekod, iz skrivališča, očitajoče šepeta: Aleš, Aleš, ne bodi
tak, z žgočimi besedami si hočeš le poplakniti slabo počutje pred Verico, ki je tebi podrejena, a partizanka že dolgega pol leta dalj kakor ti ...
Toda napuh v Alešu je grajo hitro preglasil. Ne da bi še kaj rekel, je odšel proti postojanki, prasketajoči v ognju, žc docela osvojeni. Na cesti pred njo je stal lojtrnik z vprežnim rjavcem, intendant in orožarji so nakladali iz gorečega poslopja rešeno orožje, strelivo, hrano, oblačila. Aleš se je še pred temi pobahal s svojim plenom, nato pa je z zadoščenjem zadegal svojo staro karabinko in strelivo na voz, vzel od tam nekaj nemških šaržerjev, jih vtaknil v nabojnico za pasom in se odpravil iz vasi.
Verico, v telesu in duši vso izmozgano, saj je od polnoči pa do noči povezala nič koliko ranjencev, v rokah ji je izdihnil ne eden — je Alešcv nastop hudo, hudo zadel. Ja, sama nisem noben-krat nič posebnega storila, je premišljevala, ne na položaju ne pri poučevanju skojevcev — kako pa naj bi, ko pa sama nič ne znam — ali ko ta Aleš ne bi bil tako grozno zahteven :n strog — .da se mi ob njem še tisto malo, kar postorim, ne zdi piškavega vredno! ...
Dve uri kasneje je sedel Aleš za mizo, z desko, izlizano po letnicah in polno starih madežev od vina, v kotu srednje velike gostilniške sobe, v hribovski vasici. V svitu petrolejke se je pred njim na mizi lesketala zaplenjena nemška mavze-rica. Neštetokrat jo je bil že obrnil v rokah in kaj vse je našel na njej, še stara jugoslovanska sc z njo nc da meriti: branik ne samo da varuje muho pred poškodbami, o ne, Še cilj skozenj hitreje najdeš; ročica zapirača jc navzdol upognjena, nc ravna kot pri jugoslovanskih, da nc dela pri nošenju napo t je; jermen je pritrjen h kopitu pri strani, ploskoma, ne na robu, da ti puška lepo prileze h hrbtu, ne pa da opleta ... nc, le stežka bi naštel vse odlike, toliko jih jc! In že je zarisal s svinčnikom in z žepnim nožičem je sedaj rezljal v kopito številke, izoblikovane pravilno ko pri tehničnem risanju: 20—10—44 — tako kakor so tudi stari partizani vrezovali V orožja vsak svoje znamenje!
Zaškripala so vrata, Aleš se jc ozrl tja W ugledal vstopajočega komandanta Vanjo, okrog10* ga obraza, kar sijo od vedrine, se mu jc zazdelo* z neobrito, gosto, črno brado, bleščečih, temn0* temno rjavih oči. Nenavadno gibčnih korakov J pristopil k mizi, se naslonil nanjo, se zagleda v Aleševo početje — a je odkimal, se namrdn in pokaral:
— Sakrabolt, Aleš, ne delaj škode — saj *daj smo redna vojska, orožje je državno!
Alešu je postalo nerodno, v zadregi je nek^i krat preložil nožiček iz roke v roko in iskal o govor — toda dobrovoljen nasmeh, ki je tcaw zatem spet zaigral na komandantovih ustnica ' mu je povedal, da ni mislil resno, da se Je šalil.
Potem je Vanja prisedel na stol ob
ožje**
kraju mize, a proč od stene, razkrečil noge
ti*
klop pri zidu, poleg Aleša, in si lagodno nad P* som razpel suknjič, modrikasto zelen, uki'0J iz nemškega orožniškega plašča, z ozkim z'a\L trakom in po tremi zvezdicami na vsakem r°K vu, čin kapetana.
— Zdaj ga pa bova cuknila, ne, Aleš? )e P vprašal s prešernim glasom, ki je že sam vse val odgovor, pomežiknit. se sklonil k fantu m
s težko roko potrcpljal po ramenu. — Zdaj, smo jih potolkli!
Opazil je, da je Aleš pred njim, komandant^ znova v zadregi — pač poba ni navajen ^ piti ... pa tudi ne sluti, da bo to celo z&vn ^i' zdravilo .. zdravilo zopet .. . e, šment ga P, > t.raj! ... je naskrivaj za hip slabe volje pom's ^ in že je potrkal s členkom po mizi in na glas pozval natakarico:
— Daj, deklica, jo je nagovoril, ko je 1.ajc0 prinesi, za tegale junaka, prinosi, ali vid»i sc je nocoj odrezal, viš. tole je uplenil — ^O0V
je potrcpljal po puški — no, prinesi mu s*( co, tisto veliko, največjo, kar jih imate, ^e\p lo — kuhanega hruškovca, s sladkorjem. ga — pa meni tudi še. šc en frakcije — a"
Petnajst kilometrov do šole
V začetku vsakega šolskega leta bi nam učitelji lahko postre-8li z zgodbicami o prizadevanjih staršev za vpis otroka v najbližjo šolo, čeprav do tiste, v katere okoliš spada njihova uHca ali naselje, ni več kot nekaj sto metrov. Ne le promet ,*n nevarni prehodi na križiščih, tudi bojazen, da njihov šolar ne bi znal sam domov oziroma ne bi mogel hoditi v šolo brez •Premstva, je eden od vzrokov za skrbi.
Kako ničeve postanejo te misli in skrbi, če pomislimo Ha šolarje, ki morajo z doma zJutraj, ko je še mrak in se niegla vlači po grapah, v dežju in vetru, v snežnem •netežu, skozi gozd, po ozkih ftezah in gozdnih cestah. Uro Jn več naporne hoje do avtobusne postaje na šolski avtobus. Desetkrat, dvajsetkrat in večkrat daljša je njihova POt, pa vendar odhajajo z doma sami, morda v družbi brata ali sestre ali skupaj z Ustniki in nikdar v spremstvu staršev. Na pot sc podalo junaško, brez solz v očeh, ker tako pač mora biti in jc v šolo treba hoditi, kot so hodili starejši bratje in sestre *n kot so hodili starši. Težka p°t nazaj; vroče opoldansko ^"ce, dež in mraz je vsak sproti pozabljeno v za-y°tju domače hiše, staršev in kmetije. In drugo jutro se *ačne znova.
Osnovna šola v Gorenji vasi ima nedvomno največ vo-*ačev na Gorenjskem. Kar 84 °dstotkov jih zjutraj v šolo priPclje šolski avtobus ali 577 otrok od 677, kolikor jih je 'etos vpisanih. Verjetno je tudi šolski okoliš gorenjeva-°ke šole med najobsežnejšimi.
še po nečem je edinstvena. Y njenih učilnicah in kabinc-&i nabirajo učenost otroci *?r iz štirih občin: Ljubljana-Polhov Gradec, Idrija in a°tnače škofjeloške.
In če pod vsem tem pete-«ncm0 crto. ugotovimo, da
180 otrok naredi vsak dan nad 9 kilometrov dolgo pot do šole, 99 otrok ima do Gorenje vasi več kot 7 kilometrov, 70 več kot 6 kilometrov. Več kot polovica je torej oddaljenih več kot štiri kilometre. Ni pa jih malo, ki imajo do šole več kot 15 km. Vozijo se iz Kremenika, Gorenje Že-tine, Javorjcvega dola, Podje-lovega brda, Mrzlega vrha, Jazn, Podlaniša, Davče, Krnic, Podpleča, Novakov, Zadobja, Planine, Rovta pod Črnim vrhom ... Večina jih pešači še uro, poldrugo uro, ker v njihov zaselek ali vas še ni speljana ccsla.
IVICA BI RADA V GIMNAZIJO
Ivica štur m je učenka osmega razreda. S sestrico Marinko, ki hodi v tretji razred, sta doma iz Novakov, že na cerkljanski strani. Visoko gori pod Tičjim brdom je njun dom, v majhnem zaselku petih hiš. Pripoveduje, že z rahlim primoi-skim naglasom, da imajo doma kmetijo, da starejši brat živi v Železnikih in, sta doma še trileten bratec in leto mlajša sestrica. Visoko in vitko dekle je, z dolgimi svetlimi lasmi in resna, skoraj preresna za svoja leta.
»Do Cerkna, kamor hodi večina otrok iz Novakov, je dobri dve uri hoje in tudi do avtobusa je daleč. Pa še zelo zgodaj pelje. Zato so me starši vpisali v šolo v Gorcijji
vasi. Do Kopačnice, kjer čaka šolski avtobus ni tako daleč. In da Marinka ne bi sama hodila v Novake, kjer je štiri-razredna šola, je začela že v prvj razred hoditi v Gorenjo vas.«
»Kdaj gresta od doma?«
»Ob pol sedmih in v eni uri sva v Kopačnici. Domov se vračava okrog treh. Ker je pot strma, gre počasneje.«
»Kaj pa pozimi?«
»Afa zorje pot do Podpleča, od tam do Kopačnice pa zjutraj že naredijo gaz tisti, ki hodijo na delo.«
»Se ti zdi pot naporna?«
»Jeseni in spomladi ne, pozimi, ko zapade sneg, če::to tudi avtobus ne pelje. Tedaj je teže. Včasih je treba do Hotavelj peš. Če ne gre, se s sestro obrneva in greva domov. Tedaj sva res utrujeni.«
Kljub naporom, ki jih vsak dan premaguje, dolgi poti po cesti in senožetih in delu doma, kjer mora na kmetiji še marsikaj postoriti, je Ivica vsa leta odličnjakinja. Tudi Marinka kaže, da bo stopala po njenih stopinjah.«
Bo nadaljevala šolanje? »Če bom dobila štipendijo,« pravi, »drugače ne bi mogla. Za mano so še trije.«
Tudi Marica mora pomagati doma. Prav sedaj kopljejo krompir, je povedala, potem pa bodo pripravljali steljo za zimo in delali butare. Sicer pa na kmetiji dela nikdar nc zmanjka.
»Kam po končani šoli?«
»Enkrat sem zaostala, zato bom že letos končala obvezno šolanje, če bom hodila še v osmi razred? Ne vem še. Ne vem, kaj bodo rekli doma.«
»Ne misliš na nadaljevanja šolanja adi na uk?«
»Ne. Verjetno se bom za-posllla v Termopolu na So. vodnju, kjer delata že dva brata in sestra. Bom takoj zaslužila.«
,a«»ka In Uca §fu?m
MARICA SE BO ZAPOSLILA
Iz Mrzlega vrha, ki meji Sovodenj od idrijske strani, je doma Marica Podobnik, učenka sedmega razreda. Z bratom, ki je leto dni starejši, vsak dan pripešačita do Sovodnja, od tam naprej pa se do šole pripeljeta z avtobusom.
»Tri četrt ure imava do Sovodnja, mnogi, ki prav tako hodijo v šolo iz naše vasi, imajo Še veliko dalj, saj je Mrzli vrh raztresen po dolgem hrbtu. Saj je kar prijetno hoditi, ker je vedno dovolj družbe, le pozimi je teže.«
AVGUST JE DOLGE POTI VAJEN
Iz Rovta pod črnim vrhom prihaja vsak dan Jankovec Avgust, učenec petega razreda, štiri razrede je kenčal na podružnični šoli v Luči-nah.
»Do šole v Lučinah, kjer nas   čaka   šolski avtobus, Imam pet kilometrov. Navzdol se pride še prej kot v eni uri, nazaj pa je za pol ure daljša pot. Poti sem vajen, saj hodim že peto leto, le da se prej nisem vozil naprej, in se mi ne zdi na. porna. Lepše bi že bilo, ko bi bila šola bližje, a ker je ni, je treba vzeti pot pod noge.« »Hodiš sam?« »Od naše hiše hodi še Janez, a je mlajši in obiskuje Solo v Lučinah, zato ne hodiva skupaj. Sicer pa nas iz naše vasi hodi pet. Pet fantov, drugo so pa dekline, mislim,  da  so štiri. Deklice,« ;e hitro popravil. »Imaš samo enega brata?« »Brata samo enega, zato pa šest sester. Tri so starejše in tri mlajše. Starejše že hodijo delat in so že šle od doma v Ljubljano. Tudi ata se vozi na delo v Ljubljano.« »Boš ti ostal doma?« »Ne vem. Najbrž ne. Delat bom šel.«
ŽE S SEDMIMI OD DOMA
Ivica Cemažar, živahna deklica s pegicam; na nosu, je bila najbolj zgovorna med vsemi. Pripovedovala je, da jo je že, ko ;e imela komaj sedem let, vzela k sebi teta iz žirov, da bi tam hodila v šolo. In ko se je teta preselila k hčerk; v Ljubljano, so morali starši poiskati sta-novanje zanjo drugje. Doma je namreč iz Slugove dolino v Davči. Domačija njenega očeta Slugovega Janeza je le dobre pol ure oddaljena od vrha Blegoša in med najvišje ležečimi. Okrog 1000 metrov so tam namerili.
»Do avtobusa, ki vozi iz Kopačnice, bi imela več kot uro hoda in nazaj poldrugo uro, ker je pot zelo strma. Pozimi, ko gori pri nas zapade veliko snega, da še odrasli po več dni ne gredo nikamor, bi ne mogla v šolo. Zato je ata poiskal dobro družino na Hotavljah, pri kateri sem že četrto leto. Sedaj hodim v šesti razred.«
»Kdaj greš domov?«
»Ob petkih. Peljem se kar do Kopačnice ln v ponede-ijek zjutraj grem od doma.«
»Ti je kaj dolgčas?« »Ne, saj sem že peto leto od doma.«
»In kako daleč bi imela V šolo v Davči?« »Tri ure!«
štirje šolarji, le štirje med mnogimi, ki vsak dan zmagujejo 10, 15, 17 kilometrov poti do šole. Lahko bi zapisali, da so junaki, a so prav zaradi svojega napora, poguma, zaradi oddaljenosti od šole, ker so doma v hribih, v marsičem prikrajšani. Ne le v šoli, tudi doma ne poznajo tistega udobja, ki so ga vajeni otroci v mestih in v večjih vaških središčih. In kaj bi jim lahko zaželeli? čim lepšo, čim bolj gladko pot v življenje.
L. Bogataj
i
i i
i
t
s
JfQ ljubljanska banka
Ob zaključku
Po splošni oceni je bil letošnji festival športnih in turističnih filmov v Kranju glede kvalitete na dostojni višini, celo več, bil je boljši od prejšnjega. Žirija ni imela lahke, ga dela, ko je morala oce. njevati 41 filmov v urad. ni konkurenci, saj je nagrade poleg podeljenih verjetno zaslužil še kak film. Ker pa je število nagrad seveda omejeno, je brez priznanj ostalo nekaj filmov, ki so rned predvajanjem v Kranju vzbudili precej pozornosti in ugodne kritike. Pri obrazložitvi nagrad je predsednik uradne festivalske žirije režiser Va-troslav Mimica na nedeljski tiskovni konferenci poudaril, da je že sam izbor filmov v uradni festivalski program neke vr. ste priznanje, če upoštevamo, da je na festival prispelo prek 100 filmov iz 27 dežel. Zato ne bi imelo nobenega smisla po-
večevati število festivalskih nagrad.
Morda še beseda, dve o fiziognomiji, če lahko tako rečemo, bodočega festivala, ki bo čez dve leti spet v Kranju. Ker se v filmskem svetu kaže težnja po snemanju dolgo-metražnih filmov o športu, je direkcija festivala mnenja, da kranjski festival te težnje ne bi smel prezreti, že na sedanjem, pravkar končanem festivalu, smo videli tri celovečerne filme s športno tematiko — Šampionov vikend, Sport, sport, sport in OIvmpia, OIym-pia. Vsi ti so bili zelo dobri in vsi so dobili nagrado. Zaradi vse večjega zanimanja za kranjski fešti, val, saj vsako leto prispe za predvajanje v Kranju več filmov, bodo organizatorji festivala morali verjetno razmišljati o podaljšanju festivala za nekaj dni.
L. Mencinger
Predsednik uradne festivalske žirije, režiser Vatroslav Mimica je razglasil festivalske nagrade. — Foto: M. Garbajs
sklepne svečanosti IV. mednarodnega festivala športnih ln turističnih filmov v Kranju. — Foto: F. Perdan
turi
tivalske goste Je sprejel tudi član izvršnega sveta Slovenije In predsednik komiteja sveta telesno kulturo Janei Kocijančič ln se v pogovoru zanimal za proizvodnjo športnih In istlčnlh fllmćv pri nas ln v tujini. — Foto: M. Garbajs
Ob zaključku kranjskega festivala je predsednik skupščin« občine Slavko Zalokar priredil v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju sprejem za festivalske goste. Na sliki: predsednik skupščine občine Slavko Zalokar in generalni sekreta* mednarodnega odbora za širjenje umetnosti in filmske HtC" •ature (C. I. D. A. L. C.) Nicolas Pillat. - Foto: M. Garbajs
Nagrade in priznanja razdeljena
Grand prix za Šampionov vikend
IV. mednarodni festival športnih in turističnih filmov * Kranju je končan. Na zaključni slovesnosti so bile objavljen« nagrade, ki sla jih podelila uradna mednarodna žirija in P* žirija C. I. D. A. L. C.
Zlatega Triglava — Grand Prix je osvojil angleški barvni film Šampionov vikend, režiserja Franka Simona.
Nagrada Komiteja za sport in turizem C. I.E.P.S. — UNESCO je bila podeljena filmu Velika ameriška pustolovščina z balonom, režiserja D. B. Kanca.
Srebrni Triglav je osvojil francoski film Iran, režiserja Claude Leloucha.
Bronasti Triglav pa je bil podeljen jugoslovanskemu film«* Krmar režiserja Branka Kolačića.
Posebna nagrada žirije Je bila podeljena risanemu madžarskemu filmu Moderne metode treniranja.
Letos prvič Je žirija podelila tudi štiri denarne nagrad« ustvarjalcem filmov. Nagrado za žirijo je dobil sovjetski režiser Elmer Klimov za film Sport, sport, sport. Nagrado «* scenarij je dobil Jost von Morr za film Olvmpia — 01ymP»a' Dve enakovredni nagradi za kamero sta pripadli snemalci Kurtu J. Mrkvvicku za film Jet Austria in snemalcema Keiim* Govvu in Don McAIpineju za avstralski film Veliki otok. Kom ponist Duffy pa Je dobil nagrado za glasbo v švicarskem filmu Clay Regazzoni. .
Posebna priznanja žirije so dobili še tile filmi: Italija«5* Mostovi, sovjetski Poletje na ledu, jugoslovanski Sledim *°J*' cu in belgijski Gent. Posebno priznanje je dobila tudi Rom«' nija za svoja dva vzgojna športna filma. ia
Letos prvič Je bila podeljena tudi Velika plaketa m«s* Kranja in sicer Sovjetski zvezi za njen izbor filmov na kram skem festivalu.
Tudi nagrada za kamero Metod Badjura — zlata P,a!;, J ki jo Je Društvo slovenskih filmskih delavcev podelilo flIn Kanada, pusta dežela, je bila letos prvič podeljena. ,,,,
Žirija C. I. D. A. L. C. pa Je nagrado Pierre de Coubcn ki Jo podeljuje francoski minister za šport, mladino ln rcK acijo, podelila zahodnonemškemu filmu 01ympfa, 0\r^
vam nudi za hladne jesenske
dni v trgovini N0GAV1ČAR Titov trg 18 uvožene otroške volnene kratke nogavice po 12,50 din ženske hlačne nogavice (hola hop) domače in uvožene od 8, 50 do 2140 din otroške telovadne Veseli, vrsta Po izredno ugodni ceni 1190 din Ne zam
izredne Priložnosti!
(Skoraj) vse o smučarskih čevljih
čeprav se je toplo vreme komaj poslovilo in čeprav bo do prvega snega preteklo še precej časa, ljubitelji smučanja vse* eno že razmišljajo o bližnji zimi. Zanima jih, kaj so tovarne športne opreme in obutve potuhtale novega. Znano je namreč, da razvoj smuči in čevljev napreduje z naglimi koraki in da so modeli iz leta v leto popolnejši. Za proizvajalca se zato smučarska sezona začne mnogo prej, sredi vročega poletja, saj je blago treba poslali na trg najkasneje konec oktobra alt prve dni novembra. In kakšne izboljšave nam obljubljajo?
V pričujočem prispevku bomo obdelali čevlje oziroma »panearje«, kakor jim popu-larno rečemo. Slednje so v zadnjem desetletju tako izpopolnili, da človek komaj verjame očem. Kot vemo, je »pancar« pravzaprav izvedenka planinskih gojzaric. Pod. plat so ojačali z dvema ali tremi plastmi debelega usnja, da je ostal čim bolj trd in raven. Druga stopnja je bilo uvajanje dodatne obloge iz finega usnja in vate ali pene. Toda potem je prišlo do zastoja, ki ga niso mogli ublažiti niti zmeraj elegantnejši videz, niti iznajdba zaponk. Kljub mazanju, impregniranju in podobnim prijemom sta čevlja po večdnevnem nepretrganem stiku s snegom jela propuščati vlago in spreminjali obliko. Sledile so nepopravljive deformacije. Obutvena industrija je mrzlično iskala izhod ter nazadnje odkrila nepremočl j ivo plastiko. Med raznimi umetnimi materiali sta izpit zlasti dobro prestala polivretan in polivinilkloi id. Polivretan je sploh navdušil. Preden so ga prenesli »v posvetno rabo«, je spričo nenavadnih lastnosti (trdnost in prožnost) slovel kot odlična obloga za gosenice ameriških tankov.
Polivrctanski »pancarji« so praktično neuničljivi. Edini problem jc, kako plastično maso kar najbolje prilagoditi namenu. Po začetnih spo-
Svet centrahie osnovne šole
PADLIH
PRVOBORCEV
2iri
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja
za razredni pouk za nedoločen čas (2. razred)
Pogoj: končano učiteljišče ali PA.
Kandidati, ki so obiskovali seminarje za novo matematiko v drugem razredu, imaio prednost. Rok prijave je 3 dni po objavi razpisa. Na voljo je samsko stanovanje.
drsljajih so ugotovili, da je najprimerneje, če celoten ziu nanji oklep čevlja s podplatom vred odlijejo v enem * o. su, pod čim višjim pritiskom. Italijanska firma Teh-nica svoje letošnje izdelke te vrste odtisne v kalupih s tlakom 700 ton(!). Nastali »škorenj« je izredno tankih sten in lahek, a odpornejši kot podobni proizvodi konkurenčnih podjetij. Seveda pa so postopki obdelave precej zapleteni in terjajo specialne naprave, zaradi česar je cena močno poskočila. Dvigajo jo tudi muhe petičnih potrošnikov, ki hočejo imeti vsako zimo drugačne linije in barve obuval. Tovarne so prisiljene menjavati kalupe, katerih priprava je draga in zamudna. Modeli 1972 73 bodo resnično atraktivni, s podaljšanim zadnjim delom ustia, ki sega tja do srede meč. Trenutna moda narekuje živahne, kričeče odtenke (modro — rumeno, oranžno — črno itd.) ter mnogo nalepk.
Poglavje zase je kajpak notranjost čevlja. Naravno usnje menda nima resne konkurence. Zelo različni pa so načini oblazinjenja površin, ki oklepajo ude. Stopalo mora biti dobesedno zlito z obuvalom, vendar slednje ne sme nikjer premočno pritiskati ii.i mišice, kite in kosti, saj bi lahko prišlo do bolečin, otrplosti ali ozeblin. Iz laboratorijev je pred dvema letoma priromala posebna snov, ki jo v tekočem stanju, skozi tanko cevko, vbrizgajo med zunanje stene in voljno oblogo in ki ob strditvl mehko, a tesno objame kupčevi nogi. Toda v nenehnem iskanju pomankljivosti so dogna. 11, da smučarjeve spodnje okončine prek zime precej shujšajo, čevelj ne stoji vec povsem trdno na njih. Torej je bilo treba najti še boljšo rešitev. In našli so jo. Tekočo snov je zamenjal sloj nenavadne zmesi, ki se pri telesni temperaturi zmehča in docela prilagodi prstom, peti, gležnju... Če lastnik izgubi nekaj kilogramov, obloga sproti »beleži« spremembe in neopazno zapolnjuje nastalo praznino.
Te »super pancerje« bo moč nabaviti tudi v naših prodajalnah. V sodelovanju s Tehnico jih izdeluje žirov-ska Alpina. Po mnenju strokovnjakov so ene najboljših na svetu. Par naj bi veljal okrog 130 starih tisočakov.
IG.
AM S PLANS AR JI
NEDELU, 24.111972 OB 11. URI KRAVJI BAL
V LIP Bled proslavili 25-tetnico obstoja gasilskega društva
V nedeljo, 17. septembra, so v LIP Bled v Bohinju pripravili proslavo ob 25-letnici obstoja in dela industrijske gasilske čete. Na proslavi se je zbralo nad 200 gasilcev iz radovljiške in jeseniške občine, razen tega pa so so pro-
Po asfaltu na Jelovico
Cestno podjetje Kranj je doslej asfaltiralo cesto od Bohinjske Bistrice proti Jelovici do Loma. Za letos pa predvidevajo, da jo bodo uredili do odcepa proti Sorski planini. Zaradi nove ceste so prebivalci zelo zadovoljni, Še posebno prebivalci Nemškega rovta, ki se jim je zaradi boljše ceste skrajšala pot do Bistrice.        B. B.
slave udeležili tudi prebival* oi Bohinja.
V kratkem kulturnem programu so nastonili mladi iz Bohinja in godba na pihala iz Gorij. Gasilcem jubilantom in gostom so pripravili skromno zakusko.     B. B.
Osnovna Šola FRANCE PREŠEREN Kranj
razpisuje
prosto delevno mesto
snažilke
za nedoločen čas.
Rok prijave je do zasedbe delovnega mesta.
/O ljubljanska banka
Akademski komorni zbor Kranj vabi k sodelovanju nove pevce v starosti od 18. do 30. leta. Sprejem bo v sredo, 20. in 27. septembr«, ob 19. uri v pevski sobi gimnazije Kranj (II. nadstropje).
Vabljeni!
Odbor za delovna razmerja pri
SGP Projekt Kranj
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
ZA ENOTO UPRAVE:
1. obračunovalca osebnih dohodkov
2. ekonomskega tehnika
za delo v finančnem knjigovodstvu
3. strojepisko
za delo v splošnem sektorju
Pogoji:
pod L: ekonomska srednja šola z enoletno delovno izkušnjo;
pod 2.: ekonomska srednja šola z dveletnimi delovnimi izkušnjami v finančni stroki; pod 3.: administrativna dveletna šola in znanje stenografije.
ZA ENOTO SO-1:
1. K V električar j a
2. dva delavca
za priuči tev za varilca
3. delavca
za priučitev v elektrostroki
Pogoji:
pod L: poklicna šola z zaključnim izpitom in zdravstvena sposobnost; pod 2. in 3.: NK delavec, zdravstvena sposobnost za delo v stroki priučevanja ter da ni mlajši od 18 let.
Za vsa razpisana delovna mesta velja predhodni preizkus znanja. Rok, do katerega sprejemamo prijave kandidatov za razpisana delovna mesta, je 15 dni od dneva objave v časopisu. Prošnje sprejema kadrovsko socialni oddelek podjetja SGP Projekt Kranj, Nazor jeva 1.
Iščemo nove sodelavce
če imate veselje do dela v zunanji trgovini ln če vas vabijo nove, zanimive ln odgovorne naloge, se pridružite našemu, že dobro vpeljanemu kolektivu. V svoj krog bi želeli sprejeti še nekaj sposobnih sodelavcev za delo v Sektorju uvoza Kranj.
komercialista
za delo na področju uvoza.
Pogoj: izobrazba I. stopnje ekonomske ali tehnične smeri, zaželena je praksa na področju uvoza;
referenta
za delo v komerciali
JPogoj: ekonomska ali TSŠ elektro smer;
referenta
v carinskem oddelku
Pogoj: ekonomska srednja šola ali elektro TSš;
inokorespondenta
Pogoj: srednja administrativna upravna šola;
4 administratorje
Pogoj: 2-letna administrativna upravna šola.
Ponudbe pošljite v Kadrovsko-socialno službo, Ljubljana, Masarvkova 15.
JELOVICA
JELOVICA
lesna industrija ŠKOFJA LOKA
objavlja prosto delovno mesto
programerja
Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, znanje angleščine (zaželeno). Potrebna praksa ni pogoj za delo na delovnem mestu. Za delovno mesto omogočamo delavcu dopolnilno izobraževanje.
Kandidate za zaposlitev vabimo, da vlože vloge v 15 dneh od dneva objave v kadrovsko socialni oddelek, kjer dobijo tudi podrobnejša pojasnila.
Konfekcija
MLADI ROD Kranj
Pot na kolodvor 2
zaposli večje število izučenih in priučenih šivilj ali delavk na priučitev za šivilje
Priučitev bo v obratu Trstenik.
Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi OD (od 980 do 1300 din) na osnovi samoupravnih sporazumov. Prevoz na delo v celoti povrnemo. Interesenti naj se zglasijo v tajništvu, kjer lahko dobijo pojasnila.
/O ljubljanska banka
COLOR
tovarna barv in lakov Medvode
objavlja prosta delovna mesta
delavcev
v skladiščih in obratih proizvodnje
Osebni dohodek od 1300 do 1600 din oz. po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Delavci se lahko dopolnilno izobražujejo in napredujejo v okviru P° jetja.
Pogoj za zaposlitev: končana osemletka in vsaj en leto delovnih izkušenj.
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
mali oglasi
PRODAM
Poceni prodam domač HLEVSKI GNOJ. Po želji Ustavi m na dom. Hotemaže 5> Preddvor . 4815
.Prodam KRAVO s teletom. Sv. Duh 15, Škofja Loka 4816
Poceni prodam PEČ za cen-|ralno gretje »zrenjanin«. Varl, Preddvor, Hrib- 17
4817
.Prodam PEC kupersbuseh. Vlsoko 105, Šenčur 4818 . Prodam dva meseca stare V°LCJAKE. Cirče 15, Kranj 4819
prodam    KRAVO, dobro
KRAVO, {"'ekarico s teletom ali brez. |r0mbar Ernest, Pristava 4, Tržič 4820 Prodam nov TRAKTOR pasquali 18 KM. Naslov v jasnem oddelku 4821 , Prodam od 35 do 40 kg tež-ke PRAŠIČE. Strahinj 18, Na-*lo 4822 ^ Prodam OTROŠKO PO-?.TELJICO z vložkom in pre-:lto odejo. Krclj Vida, Stara °^-a 13, Kranj - 4823 vjProdam PUNTE in BANKI.
Poizve se pri Kejžarju, ot v Bitnje 13, Kranj 4824 prodam 1,5 m suhih maces-Tv'h DESK, debeline 20 mm.
aslov v oglasnem oddelku prodam MONTAŽNO GA-]\A£0,   OTROŠKO POSTE-
KAn ' liložclezno kopalno kAD z vodnim grelcem kom-,n'ranim na trdo gorivo ali {^triko. Kukce Marjan, f'an| Partizanska 11, telc-l°n 24-404 4843
Izdaja in tiska CP Gorski tisk Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1 — Naslov ^edništva in uprave Rsta: £ranj, Moše Pijadeja 1. — »ekof! račun pri SDK v J.ra«ju 515-1-135 — Telefo-
'• glavni urednik, odgo-lUcL urednik in uprava nn i ' uredniStvo 2l-8?5, sni arji 2Xm> maloogla-21-194 naročn!ški oddelek 6q ™- — Naročnina: letna
• Polietna 30 din, cena
Maifno številI«> 70 par.
!taiS*°?,asl: beseda 1 din' CnS imajo 10% po-npNeplačanih oglasov ^obJavljamo.
Prodam suhe smrekove in macesnove PLOHE in TRICI-KEL. M. J., Ribno 27, Bled
MOTORNA VOZILA
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Porenta Franc, Breg ob Savi 22, Kranj 47^8
Iščem GARAŽO v bužini avtobusne postaje. Ponudbe poslati pod »150,00« 4826
Kupim PRIKOLICO za osebni avto. Jenko Ivan. Re-teče 19, Škofja Loka 4827
Prodam ŠKODO 1000 M13. letnik 1967. Oblak, Jesenice, Tavčarjeva 7- 4828
Prodam ŠKODO po delih. Drnovšek Miran, Gradnikova 3, Kranj >n>29
Prodam RENAULT L-4, let. nik 1965. švegelj, Cankarjeva 8, Tržič 4830
Prodam ZASTAVO 101, no. vo, belo, neregistrirano. Če. sen, Kranj, Troparjeva 11, te-lefon 23-923 popoldne
iSTANOVANJ A
Zamenjam dvosobno STANOVANJE s centralno kurjavo za garsonjero ali prazno sobo s posebnim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku
Oddam opremljeno SOBO dvema dekletoma. Naslov v oglasnem oddeiku 4833
Takoj prodam vseljivo dvosobno STANOVANJE z garažo v Kranju. Žvegclj Tinca, Zeleška 5, Bled 4834
Iščem SOBO v Škofji Loki ali okolici. Mesec Marjan, Rov t 7, Selca 4835
Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4836
POSESTI
Belgijska družina, ki živi v Kranju, išče BOLNIŠKO SESTRO za preglede tri me. sece starega otroka vsakih 14 dni. Zaželeno je znanje angleščine ali nemščine. Ponudbe poslati pod »bolniška sestra«
HIŠNI SVET, Nazorjeva 12, Kranj išče KURJAČA. Zaposlitev priložnostna 4839
POSOJILA
Prosim za 10.000 din posojila za sedem mesecev. Dam 50 n/o obresti. Ponudbe poslati pod »50 % — garancija«
Prodam PARCELO med Lescami in Radovljico. Rožca Janša, Finžgarjeva 22, Lesce
Prodam TRAVNIK na Sp. Beli. Naslov v oglasnem oddelku 4837
ZAPOSLITVE
Rad bi se honorarno zaposlil kot ŠOFER. Imam B in C kategorijo. Naslov v oglasnem oddelku 4737
OSTALO
Iščem žensko za skupno gospodinjstvo od 45 do 50 let. Ponudbe poslati pod »mirno življenje« 4841
Jerman Janez iz Tržiča, Zali rovt 9, preklicujem žalitve, ki sem jih 1. 9. 1972 izrekel Rozmanu Filipu iz Tržiča, Heroja Grajzerja 7 4842
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ Koroška cesta 53/c
ponevno razpisuje prosto delovno mesto
trgovskega pomočnika
Zahteva se poklicna šola elektro stroke ali elektrotehnik — začetnik, ki ima veselje s prodajo električnih izdelkov.
Kandidati naj vlože pismene prijave v tajništvo podjetja.
Kranj CENTER
20. septembra premiera jap. barv. CS filma TAJNI AGENT 101 ob 16., 18. in 20. uri
21. septembra danski barv. film V PEKLU MAMIL (ni primeren za mladino!) ob 16., 18. in 20. uri
22. septembra danski barv. Mm V PEKLU MAMIL (ni primeren za mladino!) ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORžIč
20. septembra amer. barvni film TEXAS JE PREK REKE ob 16., 18. in 20. uri
21. septembra amer. CS film NAJDALJŠI DAN ob 16. in 19. uri
22. septembra slov. film KO PRIDE LEV ob 16. in 18. uri, japon. barv. CS film TAJNI AGENT 101 ob 20. uri
Kamnik DOM
20. septembra nemški barv. film KAMASUTRA — POPOLNOST LJUBEZNI (ni primeren za mladino!) ob 18. in 20. uri
22. septembra nemški barv. film KAMASUTRA - POPOLNOST LJUBEZNI (ni primeren za mladino!) ob 18. in 20. uri
Tržič
20. septembra amer. barvni film LJUBEZNI ISIDORE DUNCAN ob 18. in 20. uri
škofja Loka SORA
20. septembra amer. barvni film BONNIE IN CLYDE ob 18. in 20. uri
21. septembra franc. barvni film MORILCI V IMENU ZAKONA ob 20. uri
22. septembra angl. barvni film V AVTOBUSU ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
20. septembra angl. barvni film V AVTOBUSU ot? 20. uri
22. septembra amer. barvni film BONNIE IN CLYDE ob 20. uri
Radovljica
20. septembra italij.-franc. barv. film OKRUTNO NEŽNE ob 20. uri, franc. barv. fiilm VESELI LOV NA DIAMANTE ob 18. uri
21. septembra franc. barvni film VESELI LOV NA DIAMANTE ob 20. uri
22. septembra amer. barvni film OD KJE VONJ PO SMODNIKU? ob 20. uri
Bled
20. septembra anql. barvni film OSTANIMO SKUPAJ ob 18. in 20.30 ,
21. septembra angl. barvni film OSTANIMO SKUPAJ ob 18. in 20.30
22. septembra franc. barvni film UM KRALJUJE ob 18. in 20.30
Jesenice RADIO
20. septembra franc. barvni film LOV NA ŠEFA TOLPE
21. septembra franc. barvni film BLAŽEN MED ŽENAMI
22. septembra franc. barvni film BLAŽEN MED ŽENAMI
Jesenice PLAVŽ
20. septembra amer. film FRA DIAVOLO
21. septembra amer. film FRA DIAVOLO
22. septembra amer. film STAN IN OLIO — VEČNA NERODNEŽA
Kranjska gora
21. septembra amer. film STAN IN OLIO — VEČNA NERODNEŽA
Javornik DELAVSKI DOM!
21. septembra franc. barv. film LOV NA ŠEFA TOLPE
Zahvala
Ob boleči in prerani izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
Angele Ribnikar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo dr. Zgajnaiju za skrbno pomoč, g. župniku iz Trstenika za ganljive besede ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
*
Žalujoči: sinova Miha in Matevž z družino, hčerke Francka.
Angelca in Micka z družinami, brat Franc in drugo sorodstvo
ilJGOBANKA
NAPALJ.U1E.Z NA^.
«£AJtVANJEM DINARSKE IN DEVIZN-ffiBOEVALCE VEZANIH HRANILNIH VLOG
^-PH2gRA 1972 ŽREBANJE II. KOLA JUGOBANČNE LOTERIJE JugobTnke*nl,n'h V,°9 b°St° brezp,ačno socJe,ova,» v veliki lota« »^LH!?!6' Potem postanite varčevalec Jugobanke tudi vi.
VELETRGOVINA
± IVI L-A
NEZGODA PRI VZVRATNI VOŽNJI
V četrtek, 14. septembra, dopoldne s? je v Selcah pri škofji Loki pripetila nezgoda vozniku tovornjaka Ivanu Kopaču iz Drulovke. Pri vzvratni vožnji na stransko pot je tovornjak zapeljal na rob cestišča, kjer se mu je pod kolesi udrlo, vozilo pa se je prevrnilo v kake 2 metra globoko strugo potoka. Voznik je bil v nesreči le lažje ranjen, škode pa je za 12.000 din.
ZANESLO GA JE
Na cesti prvega reda v Gozd-Martuljku je v soboto, 16. septembra, zjutraj v ovinku zaneslo voznika osebnega avtomobila nemške registracije Petra Kovača. Avtomobil je nekaj časa vozil po bankiiii, nato pa je zapeljal na levo stran ceste in se prevrnil na streho. Voznik in sopotnica sta bili v nesreči lažje ranjena in so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico, škode na avtomobihu je za 15.000 din.
j TOVORNJAK SE JE PREVRIJIL
Na cesti drugega reda v vasi Pšenična polica pri Cerkljah je v soboto, 16. septembra, popoldne zaradi neprimerne hitrosti zaneslo iz ovinka v desno voznika tovornjaka Vincenca Pavca s Cerkljanske Dobrave. Tovornjak se je prevrnil na desni bok, ves tovor pa se je razsul. Voznik je bil ranjen, škode pa je za 20.000 din.
ZADEL PEŠCA
Na Ljubljanski cesti v Kranju je v soboto, 16. septembra, ivečer voznik osebnega avtomobila nemške registracije Mirko Ifdiljak iz Splita na prehodu za pešce zadel Cirila Pavlina Iz Kranja. Nesreča se je pripetila, ker je voznik pešca opazil prepozno in kljub zaviranju nI mogel ustaviti. Pavlin Ciril je bil v nesreči lažje ranjen.
ZANESLO AVTOMOBIL
Na Kidričevi cesti na Jesenicah je v ponedeljek, 18. septembra, dopoldne zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti Začelo zanašati osebni avtomobil, ki ga je vozil Gajo Vukčevič t Jesenic. Iz nasprotne smeri pa je tedaj pripeljal tovornjak, ki ga je vozil Franc Pikon z Jesenic. Ker je osebni avtomobil Zaneslo v levo, je trčil v tovorni avtomobil. V nesreči je bil ranjen voznik Vukčevič. škode na vozilih pa jc za 14.000 din.
TRČENJE V KRIŽIŠČU
V Mrakovi ulici v Kranju je v ponedeljek, 18. septembra, popoldne v križišču trčil v osebni avtomobil Vinka Hančiča u Kranja kolesar s pomožnim motorjem Srečko Urančič. Čeprav je voznik osebnega avtomobila zaviral, ni mogel preprečiti trčenja s kolesarjem, ki je pripeljal z desne strani. Urančič je bil v nesreči huje ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico.
TRČIL V TOVORNJAK
V ponedeljek, 18. septembra, opoldne je v Trbojah voznik tovornega avtomobila Anton Horvat iz Kranja pred nepreglednim ovinkom zavijal v levo na stransko pot, vtem pa je a nasprotne smeri pripeljal na mopedu Frančišek Bajt iz Jterjavke in trčil v tovornjak. V nesreči je bil voznik Bajt huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
L. M.
/O ljubljanska banka
Cenjene potrošnike obveščamo, da bomo zaradi popravila poda zaprli 18. septembra
potrošniški center Vodovodni stolp
Trgovina bo predvidoma zaprta do 5. oktobra. Kruh in mleko bomo prodajali v skladišču; vhod z zadnje strani. Prosimo za razumevanje!
K</A\V/AY
Z IVI L. A
šolski center
ZP ISKRA KRANJ
Savska loka 2
sprejme  na delo nedoločen Čas s polnim delovnim časom
čistilko
Nastop službe je 1. oktobra. Podrobnejše informacije dobijo interesentke v šolskem centru ZP Iskra Kranj.
Umrla je naša dolgoletna sodelavka
Rozalija Puce
šivilja
Pogreb bo v sredo, 20. septembra, ob 15.30 na pokopališču v Kranju.
Vzgojno varstveni zavod Kranj
Kranj, 19. septembra 1972
Sneg oviral promet
V tednu od 11. do 17. septembra se je na gorenjskih cestah pripetilo 10 prometnih nezgod z večjo materialno škodo in telesnimi poškodbami. V nesrečah je bilo devet ljudi laže ranjenih, dva huje. Škoda na vozilih pa je ocenjena na približno 65.500 din. Med vzroki teh prometnih nesreč je na prvem mestu neprimerna hitrost, sledi jI vinjenost ln nepazljivost voznikov.
V soboto je bila prvič v letošnji sezoni zaradi snega zaprta cesta prek Vršiča v Trento. Dvanajst
centimetrov snega na vf" hu Vršiča je za nekaj ustavilo ves promet. $ue~ na odeja pa je na srce kmalu skopnela.
V preteklem tednu se je pripetila prometna ne' zgoda na cesti drugeg» reda med Kranjem »J Mengšem v bližini letal
šča. Ker je na tem
delu
ceste   več odcepov
zarad'
stranske ceste,
estl
gradbišča pa je na c tudi več težjih vo/Jl, » kazalo ta del ceste oPr
miti z znaki za prepov
eda-
no prehitevanje in ome hitrost.
jiti
KULTURNI SLOVENIJE
ATELJE
razpisuje honorarno delovno mesto
tajnice
za opravljanje knjigovod-sko-administrativnih poslov.
Za razpisano delovno mesto se zahteva:
a) srednja ekonomska šola
b) administrativna šola
Prednost imajo kandidati s prakso, upokojenke in podobno. Prošnje z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do vključno 1. oktobra na naslov: Kulturni atelje Slovenije, p. p. 179, Ljubljana.
STANOVANJSKO
PODJETJE RADOVLJICA
hiš*
prodaja pritličje ^ v Kamni gorici „ (gostinski obfaAW. skupni površini i*
■ 145.00°
Izklicna  cena je
dinarjev. .s„ Plačljivo takoj VoVO^e kupne pogodbe, ^».^iti ponudbe je treba v 0 na naslov: Stanovanj, podjetje Radovljica«^ dovljica 64240, naj**' do 30. 9. 1972. ^e-V ponudbi jc treba g fi6 sti ponudbeno c0"0'^' more biti niž.;a od {Uj, ne cene. Kupec pW*
cU1'
prometni davek. ^ Podrobne lnformaciJeg{j, bljo interesenti P| p-novanjskem podJJ" & dovljica aH na *el 75662. ^/
OD NEDELJE DO NEDELJE
NOGOMET — Kranjski ligaš v slovenski ligi je tudi to pot v igri proti vevški Slaviji ostal praznih rok. V ZCNL pa je LTH moral na domačem terenu priznati -premoč Primorju, medtem ko je kranjska Sava doma odpravila Litijo.
Rezultati: Slavija : Triglav 6:4 (5:1), LTH : Primorje 1:4 (1:2), Sava : Litija 1:0 (1:0).
Pari prihodnjega kola: Triglav : Železničar, Primorje : Sava, Tolmin : LTH.
KOŠARKA — Od petih gorenjskih predstavnikov v ženski in moški republiški ligi so točke osvojili le Kranjčani, ki so doma gostili Branik. Celjani so v Celju katastrofalno premagali loški Kroj, medtem ko so bili Jeseničani v Radencih le za dva koša prekratki za zma-8o. V ženski ligi je Ilirija premagala Ločanke, Jeseni-Čanke pa niso bile kos Sobočankam.
Rezultati — moški: Triglav : Branik 93:54 (52:21>, celje : Kroj 115:78- (54:22), Radenska : Jesenice 80:79 (37:48); ženske: Ilirija : Kroj 49:35 (18:14), Jesenice : Sobota 38:83 (15:32).
Pari prihodnjega kola — moški (danes): Kroj : Radenska, Jesenice : Triglav; ženske (sobota): Kroj : Jesenice.
ROKOMET — Rokometašice Alplesa in Tržičani tudi Po treh kolih v republiški ligi ne poznajo poraza. V ^oški konkurenci so Tržičani v Radečah iztržili točko, Alples pa je brez težav v Ljubljani osvojil obe točki v 'gri s Slovanom. Kranjska Sava je bila v tem kolu Prosta.
Rezultati — moški: Radeče : Tržič 16:16 (9:9); ženske: Slovan : Alples 9:14 (5:5).
Pari prihodnjega kola — moški: Tržič : Rudar; žen-*ke: Sava : Usnjar, Alples : Borec.
ODBOJKA — V moški SOL sta presenetila oba novinca v ligi Kropa in Bled, kf sta brez težav odpravila Svoja nasprotnika. Uspešne so bila tudi Jeseničanke v ženski ligi, ki so premaga'e Mariborčanke.
Rezultati — moški: Kropa : Bovec 3:0, Novo mesto : B'ed 0:3; ženske: Jesenice : Maribor 3:0.
Pari prihodnjega kola — moški: Gaberje : Kropa, B*ed : Mežica; ženske: Gaberje : Jesenice.
KEGLJANJE — Na letošnjem republiškem prvenstvu v hotelu Punta v Piranu so se pomerile ženske za Posamcznične naslove. Slovenski naslov si je prikeglja-a Ludvikova z 889 keglji, na drugo mesto pa se je ^vrstiia članica kranjskega Triglava Žumerjeva, ki je Podrla 868 kegljev.
.  PADALSTVO — Na letošnjem državnem prvenstvu • ^dalstvu, ki je bilo med tednom v Murski Soboti, mt   " ALC Lesce Štefan Pesjak osvojil v skupni uvr-**yi drugo mesto, pred tem pa je postal državni prvak ^scipijnj figurativnih skokov z 2000 m. -dh
Medvode (veterani) : Slovenija »52« 33:64 (16:24)
V okviru praznovanja ob 20-letnici košarke v Medvodah sta se v soboto zvečer pred več kot 300 gledalci pomerili nekdanje prvo moštvo domačinov, ki je pred več kot 15 leti tekmovalo v I. slovenski ligi, in reprezentanco prve slovenske lige iz istega obdobja.
Zanimivo srečanje je pokvaril dež, toda po zaslugi Iva Daneua so gledalci videli dobro košarko, saj je bil neumoren graditelj igre, dosegel pa je tudi nekaj efektnih košev. Domači igralci so kljub visokemu porazu igrali dobro, predvsem so se odlikovali Do-linar, Cucek in Bezek, pri gostih pa velja omeniti Zuleta in Petriča. -fr
Druga dirka za občinskega prvaka
V nedeljo je bilo v Ročev-nici pri Tržiču drugo tekmovanje tržiških mopedistov v motokrosu za občinskega prvaka, ki ga je organiziralo domače AMD. Na start se je prijavilo štirinajst tekmovalcev, ki so vozili dve vožnji, in sicer po petnajst minut. Prvo mesto je osvojil Franc Bohinc s 47 točkami, drugi je vbil Franc špendal z enakim številom točk, tretje uvrščeni pa je bil Bojan Rozman z 39 točkami.
Tretja in obenem tudi zadnja dirka pa bo v začetku oktobra, ki bo odločila, kdo bo postal občinski prvak v motokrosu za letošnje leto.
-JP
Devete letne športne igre slovenskih železarjev
«o biflCClelj0' 17- septembra,
> 'h PoH\/escnicah na WtnT   Mežakljo IX. letne
s.     '•Uc   1 nr>»~    . ______
tai'jev'"i--gre sI°vcnskih železnih
^ šp0wJ? tckmovali v še-W„m°Vanje j
^h^""1} Panogah.
^■■?2f^letne šp°'-tne
^u vriJrJub "redno slabe-a *C^nu d<*ro uspele. wn otvoritvi iger je
Kad
balinarji Re-železni kar in II * na balinarskem tur-
spregovoril direktor jeseniške železarne inž. mag. Peter Kune ter poudaril, da so igre slovenskih železarn simbol prijateljstva in tesnega sodelovanja treh slovenskih kolektivov.
Rezultati: atletika — 100 m:
Jolovčan (J); 1000 m: Kelenc (Š); daljina: Cebašek (J); višina:  Poljanšek (J); krogla:
ovljiški balinarji zmagali
)vljiški
un;cLesk°va
Vh 7a Reki d°segli lep m ac      11 50 Prvo mesu
so prvo mesto
lmi ekipami. Uspeh
je toliko večji, ker so bile med nasprotniki tudi tri pr. vouvrščene ekipe z lanskega državnega prvenstva in ker - so tekmovali na pokritUi baliniščih, na kakršna Radovlji-čani niso navajeni.
Kristan (R); balkanska štafeta: Ravne; ekipno: 1. Jesenice, 2. Ravne, 3. Štore;
Kegljanje: ženske: Mlinar (R); ekipno: 1. Ravne, 2. Štore, 3. Jesenice
Odbojka: ženske: Jesenice : Ravne 1:2, Štore : Jesenice 0:2, Ravne : štore 2:1; vrstni red: 1. Ravne, 2. Jesenice, 3. štore;
Nogomet: moški nad 30 let:
Štore : Ravne 1:3, Jesenice : Štore 2:2, Ravne : Jesenice 1:1; vrstni red: 1. Ravne, 2. Jesenice, 3. štore;
Košarka: Jesenice : Ravne 59:37, Štore : Jesenice 53:49, Ravne : Štore 39:55; vrstni red: 1. Štore, 2. Jesenice, 3. Ravne;
Streljanje: ženske posamezno: L. Kralj (J) 255; ekipno: Jesenice 471 krogov; moški: Otrin (J) 260; ekipno: Jesenice 943 krogov. D. S.
Gorenjska nogometna liga
Korotan : Tržič 1:1
V podzvezni nogometni ligi so člani odigrali minulo soboto drugo kolo. Rezultati: Korotan : Tržič 1:1, Bohinj : Alples 0:5, Jesenice : Britof 7:2, Lesce : Naklo 1:1. V vodstvu so Alples s 4 točkami pred Jesenicami in Tržičem.
V prvem razredu so bili doseženi naslednji rezultati: Pod-brezje : Godešič 0:7, Reteče : Sava B 6:5, Kropa : Preddvor 3:0. V vodstvu je Kropa pred Godešičem.
V mladinski ligi so bili zabeleženi naslednji izidi: Je ce : Tržič 8:0, Bohinj : Alples 4:1, Jesenice : Triglav LTH : Tržič 4:2. Po drugem kolu vodi kranjski Triglav.
V pionirski ligi so bili doseženi naslednji rezultati — A skupina: Bohinj : Alples 0:1, Jesenice : Britof 9:0, Lesce : Naklo 2:1; B skupina: Sava : LTH 3:0, OŠ L. Seljak : Prim-skovo 1:2, Triglav : Sava 4:2, Preddvor : Primskovo 0:10, LTH : OS L. Seljak 2:1. • P.Novak
:ni-1:3,
Kegljanje
gorenjski prvak
Na Jesenicah in v Kranju je bilo v soboto in nedeljo letošnje posamično gorenjsko prvenstvo za moške. Na obeh kegljiščih je nastopilo 54 tekmovalcev. Prvih 18 ima pravico sodelovati na republiškem prvenstvu, ki bo to soboto in nedeljo v Celju in Žalcu.
Naslov gorenjskega prvaka si je kljub vodstvu Kranjčana Martelanca, priboril na Jesenicah Jeseničan Miha Hafner. Le-ta je na domačem asfaltu podrl 961 kegljev, v Kranju pa 977. Omeniti velja še odlično igro Česna v Kranju, ki je podrl 991 kegljev, žal vpa je moral tekmovanje prekiniti.
Rezultati: 1. Hafner (Jesenice) 1938 (961, 977), 2. Turk 1929 (945, 981), 3. Martelanc 1905 (964, 941), 4. Vehovec (vsi Triglav) 1869 (918, 951), 5. šlibar (Jesenice) 1861 (941,920), 6. Jenkole (Triglav) 1856 (894, 962), 7. Pečar (Kr. sora) 1850 (910, 940), 8. Ambrožič (Triglav) 1849 (907, 942), 9. Crv (Jesenice) 1842 (948, 894), 10. Bernik (Elektro) 1836 (871, 955). -dh
Spet pojavi pomlajevanja
V Križah zajemali z veliko žlico
Ponedeljkova seja komisije za skoke pri smučarski zvezi Slovenije je bila burna. Tu so namreč razpravljali o novih pojavih pomlajevanja v smučarskem skakalnem športu.
Ugotovljeno je bilo, da je v minuli sezoni več mladih skakalcev nastopalo v nepravih starostnih skupinah. Inženir Avgust Pohor, ki je predsednik podkomisije za kategorizacijo tekmovalcev pri smučarski zvezi Jugoslavije, je poročal, da je bilo več nepravilnosti v letošnji tekmovalni sezoni. Nekateri klubi so namreč prijavljali tekmovalce, ki so bili prestari za svoje kategorije.
Tako so se na spisku pomlajevanja znašli tekmovalci SK Crne, SK Maribor, SK Izletnik (Celje), TVD Partl-zan Šentvid in še nekateri manjši klubi. Med njimi pa so na prvem mestu pri TVD Partizan Križe (planiška* skakalna šola Sebenje). Tu so zajemali s preveliko žlico. Inž. Pohor je ugotovil, da so funkcionarji omenjenega društva oziroma šole večino svojih najboljših tekmovalcev prijavljali z nepravilnimi letnicami. Med njimi sta bila tudi letošnji državni in republiški prvak Peter Jenko in Boris Ribnikar. Oba pa je mladinska komisija za skoke letos tudi vključila v skupino kandidatov za mladinska državno reprezentanco. In kakšni so bili ukrepi? Smučarska zveza Slovenije je sklenila, da mora Jenko vrniti vsa priznanja in darila, ki jih je neupravičeno dobil na državnem in republiškem prvenstvu. Razveljavljeni pa sta tudi obe omenjeni prvenstvi za starejše pionirje. Tako smo dobili nov vrstni red republiškega prvenstva: 1. Burjak (Alpina), 2. Belančič (Triglav), 3. Arko (Logatec) itd., za državno prvenstvo pa: 1. Berčič (Ilirija), 2. Burjak (Alpina), 3. Anžel (Iliri-ja). Jenko in Ribnikar Sta izključena iz mladinske reprezentance, proti vsem funkcionarjem omenjenih klubov pa je bil uveden disciplinski postopek in bo o njem razpravljala disciplinska komisija pri smučarski zvezi Slovenije.
Prepričani smo, da se pomlajevanje, kj se začne že Iz vrst najmlajših, ne splača, saj so kazni velike, pa tudi škoda je za tako mlade nadarjene tekmovalce, ki jim brezbrižni funkcionarji s takimi ln podobnimi pojavi vzamejo vso voljo do resnega dela.    D. Humer
ftl ljubljanska bani
Položaj se ponavlja iz leta v leto. Še preden šolsko leto dobro steče, i9 police s knjigami in z učbeniki za šolarje skoraj prazne. Tudi letos zaman lokajo po knjigarnah starši prvošolčkov, drugošol-cov in tudi za učence višjih razredov je izbira dokaj pičla. Prav zato je toliko večje pozornosti vredna zamisel vodstva šole v Gorenji vasi, ki je uvedla posojanje knjig med učenci. Ob koncu šol-Bkega leta šolarji knjige oddajo razredniku, v začetku novega pa sd jih spet sposodijo v šoli. Tako imajo knjige vsi, pouk lahko normalno teče, pa še stroški so dosti manjši.
Trem občanom v Poljanski dolini smo zastavili vprašanje, kaj menijo o tej pobudi osnovne šole v Gorenji vasi.
Kati Hladnik, delavka, doma iz Gorenje vasi: »Čeprav imam samo eno šolarko, sem letos prihranila precej denarja, predvsem pa časa, ker knjig ni bilo treba kupovati. Lepo je tudi, da v Šoli zapišejo, kakšne knjige otrok odda. če pazi nanje in Jih ohrani lepe, si bo drugo leto lahko tudi izposodi! dobro ohranjene.«
Pavla Trček, trgovska pomočnica, doma z% Gorenje Dobrave: »Zamisel se ml zdi zelo pametna ln vse pohvale vredna. Imam dva otroka, sina ln hčerko, kj letos obiskujeta sedmi in osmi razred. Vsako leto je bilo veliko •krbl, kje dobiti šolske' knjige. V Škofjo Loko ali v Ljubljano smo mora-U ponje in še težko smo jih dobili. Letos so le skrbi odpadle, saj sta si oba otroka knjige izposodila v ftnil, seveda, ker sta •pomladi oddala svoje.«
Jurij Krlžnar, kmet, doma iz Delnic: »S šolanjem otrok se več ukvarja žena, vendar lahko rečem, da sem zamisel, da si otroci knjige Izposojajo v šoli, z veseljem sprejel. Hčerka hodi v šesti razred osnovne šole v Gorenji vasi, sin pa obiskuje 2. razred na podružnični šoli v Poljanah. Ker se zahteve ln s tem tudi učbeniki hitro spreminjajo, sin ne .more uporabljati istih knjig kot hčerka, če si jih ne bi mogel izposoditi v šoli, bi morali za oba otroka vsako leto kupovati nove, tako pa jih je bilo treba le enkrat.«
L. Bogataj
Ko pride lev
Kranj je te dni postal pravo filmsko mesto. Le dva dni po končanem mednarodnem festivalu športnih in turističnih filmov si imajo ljubitelji filmske umetnosti v gorenjski metropoli že priložnost ogledati najnovejše Hladnikovo delo »Ko pride lev.«
Ze lep čas ni bilo na slovenskih platnih domačega filma, ob katerem bi se toliko lomila kopja, kot ob najnovejši stvaritvi Boštjana Hladnika. Zakaj? Odgovor ni enostaven! Nesporna je nedvomno samo trditev, da je festivalsko občinstvo v Pu-Iju, ki prvo presoja film, delo sprejelo z mešanimi občutki in nenaklonjenostjo. Precej drugačnega mnenja je bila toliko kritizirana žirija na letošnji »Puli 72«, saj mu je dodelila bronasto arenof igralki Marini Urbane iz Kranja pa diplomo za igralsko stvaritev. Mlada Kranj-čanka je le nekaj dni kasneje prejela tudi nagrado kot najboljša debitantka na filmskih srečanjih v Nišu.
Mnogi trdijo, da je najnovejša filmska stvaritev spet prikaz slovenske filmske sti-ske. Verjetno bo trditev kar držala, čeprav ne gre zanikati, da je najnovejše Hladnikovo delo, čeprav poprečno, le nekoliko boljše od njegovih dosedanjih dosežkov (primer: Maškarada).
Vseeno pa bronasta arena in nagrade za igralsko stvaritev dajo misliti svoje. Mar je res, da je letošnja jugoslovanska filmska bera tako skromna? Po podeljenih nagradah bi namreč človek sodil, da elitni jugoslovanski režiserji, ki nemalokrat s svojimi filmi uspevajo celo na svetovno znanih festivalih, niso uspeli spraviti skupaj kaj več kot dva boljša filma od »druge Maškarade«.
Naj bo dovolj razpravljanja o jugoslovanski kinematografiji. Pomudimo sc raje za kratek čas ob Hladnikovem filmu »Ko pride lev«, katerega premiera je bila sinoči v Kranju. Slovenska ljubezenska komedija, tako nekateri ocenjujejo film, resnici na ljubo pa je treba povedali, da bi se naziv »ljubezenski« še dalo prebaviti, »komedija« pa v manjši meri, saj se gledalcu ne ponudi na krožnik ničesar izr-tzito smešnega, kolikor seveda ne gre resničnega sodobnega življenja vzeti za komiko. Filmsko dogajanje visi v zraku, film je neizpeljan: to je neizpodbit-no dejstvo. Pogovorni i?z\k, žargon in knjižna slovenščina so rabljeni docela nedosledno. Skratka: to je film brez otipljive vsebine ali, če bi ga hoteli še drugače imenovati — film brez vsakega smisla. Gre za neizpodbitno trditev, ki je ne morejo s svojo igro rešiti niti znana igralska imena Milena Dra-vič, Marko Simčič in po mne-
nju mnogih obetavna mlada igralka, novo odkritje, Kranj-Čanka Marina Urbane. Morda ni poprečna le glasba v filmu, delo Janeza Gregorca.
Prepričan sem, da dokaj slaba ocena črno-belega filma (za barvnega je menda zmanjkalo denarja) »Ko pri-
de lev« ne bo od ogleda odvf' nila nobenega Kranjčan* Prej bi slutil, da bodo kt* ve za to dosedanje slabe it' kušnje z našimi filmi. dvomno pa bo mnoge lokt® pritegnila vsaj mlada igralki — domačinka Marina bane. J. Govekar
Slovenski pisatelji v Vrbi
V soboto, 16. septembra, so se pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi zbrali slovenski pisatelji hi s proslavo počastili 100 letnico društva slovenskih pisateljev.
Proslave so se udeležili ugledni slovenski pisatelji, predstavniki iz zamejstva ter iz drugih republik, predsednik skupščine občine Jesenice in predsednik sveta gorenjskih občin France Žvan, predsednik jeseniške kulturne skupnost] in drugi.
Najprej Je spregovoril predsednik društva slovenskih pisateljev Ciril Kosmač, ki je
v svojem govoru poudaril P* men tega lepega jubilej* Pred sto leti so se slovensk pisatelji zbrali prav v Vrbi in tu tudi ustanovili svoj«j društvo. Pisatelj Ciril **§ smač Je opisal pomen Pre" šernovega dela, zlasti pome" njegovega revolucionarnega duha.
V nadaljevanju je z nekaJ pesmimi nastopil ženski Pc^ ski zbor Jesenice, slove/isk' oktet in recitatorja. .
Gostje so si po kulturnoj programu ogledali Prešerno1"' j rojstno hišo.
D. SedeJ
Jeseniški slikarji v Trbovljah
}I soboto, 16. septembra, so v delavskem domu v Trbovljah z lepim kulturnim programom, v katerem ;e nastopil trboveljski oktet in reci-tatorji, odprli slikarsko razstavo likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone Ču-far na Jesenicah. V Trbovljah razstavlja 18 jeseniških slikarjev 56 del različnih tehnik.
Slikarji jeseniškega Doli-ka že več let sodelujejo s slikarji, ki so združeni v RE.
LIK v Trbovljah. Letos je "J Jesenicah že razstavlja' čla7 trboveljskega Relika, s k lektivno slikarsko r8**l*l pa se bodo trboveljski s 1! h * ji predstavili na Jesenic^ oktobra letos. 1 Jeseniški slikarji bodoči Trbovljah razstavljali do
septembra, potem pa razstavo preselili v
bo* as* I
kjer bodo svoja dela r» vili v gradu na BrestaniC';,
Krvodajalska akcija
če upoštevamo, da bi *a f|£ trebc Jeseniške bolnice lo darovati kri vsaj 250 k ^ dajalcev na dan. Prvi s° L odzvali člani kolektiva W Sne bolnice ln Stanovanja ga podjetja Jesenice. M Na Jesenicah vseeno uPfl^! da bo tudi letošnja kr> j Jalska akcija tako usO kot vse ostale, saj so Je čani vedno v zelo velike"! J. vilu darovali kri. KrvoJ«^
Na Jesenicah je od 18. do 23. septembra krvodajalska akcija v delavskem domu pri Jelenu. Občinski odbor Rdečega križa na Jesenicah je že pred krvodajalsko akcijo po. slal delovnim organizacijam v občini vabila, naj se člani posameznih delovnih kolektivov v čimvečjem številu udeleže krvodajalske akcije. Na občinski odbor RK pa je pred krvodajalsko akcijo prispelo zelo malo prijav — le 284.
V ponedeljek, torej prvi dan, je darovalo kri 187 krvodajalcev, kar je premalo,
ska akcija bo v delav domu vse do sobote vsa* dopoldne, v četrtek, *j
tembra pa tudi popol« g,
Letošnje štipendije
Temeljna izobraževalna skupnost in občinska skupščina Radovljica bosta letos namenili za štipendije 410 ti-soč novih dinarjev. 51 štipen. dij so podelili za področje šolstva, 24 pa za področje uprave. Štipendije bo prejemalo 41 srednješolcev, 15 štu-
10
SV
dontov višjih šol in *^ t*
dentov visokih šol.
Stud
ga bo 28 dijakov in ^ jij tov dobilo posojilo* ^ SfudiislfiO V ,\)\-
dentov pa študijs
ške občine bo dob'vaVv Stipendije republiške.^ ževalne skupnosti in
skupn organizacij