Štev 275 Trst, v sredo 2, oktobra 1912 TeftaJ XX*? II. IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fcobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrezini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarel© SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka a&daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva ,,Kctinost" za Primorsko. „V edinosti je moiT NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na n»-ročfc« brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Baročni na. na nedeljsko lzd&nj« „EDINOSTI" atan« : u oelo leto Kron 5-20, it pol lota Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne eprejemajo In rokopisi se ne vra&aje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio fialattl 20 (Narodni doa). Iidajatelp in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnRnl ra?un Stev. 841-652. TELFFOM St. 11-57. Pred Krvavim plesom na Balkonu. Trst, dne 1. oktobra. Kakor vse kaže, se začne že v par dneh na Balkanu krvavi ples. Vse vest), ki prihajajo iz raznih balkanskih prestolnic, kažejo na to, da je vojna takorekoč neizogibna. Diplomatje si sicer še vedno prizadevajo, da bi preprečili krvav spopad, a sami priznavajo, da je le še malo nade za ohranitev miru. Pustimo za danes na strani razmotrivanja in ugiban|a o morebitnih dalj nih zamotljajih, ki bi se utegnili razplesti iz vojne na Balkanu, ter si oglejmo pred vsem Številno moč armad, ki bi nastopale, v tej vojni. Bolgarska armada šteje v vojnem stanju 470 000 mož Ćrnagora 70 000 „ Grška 192.000 „ Srbija 350 000 „ Skupno torej 1,082.000 mož Turška armada pa Šteje v vojnem stanju 1,400 000 mož. Vendar je vsied slabih komunikacijskih zvez mobilizacija turške armade tako po časna, da bi v začetku vojne prišla pri Turkih v poštev le stalna armada, ki šteje 800 000 mož, dočim morejo krščanske balkanske države, postaviti svoje armade že v najkrajšem času na vojno stanje. Številna moč združenih armad Bolgarije, Crnogore, Grške in Srbije bi torej bila po priliki enaka oni Turške armade; pri tem pa ni smeti pozabiti, da bi prvi imeli pomoč krščanskega prebivalstva Turčije; te pomoči pa nikakor ni smeti podcenjevati. Šanse so torej za krščanske države ugodne, to tembolj, ker je organizacija armad, osobito srbske in boigarske armade naravnost uzorna, dočim Je vsak Črnogorec že rojen vojak. Pa tudi Grška si je v zadnjih letih mnogo prizadevala, da bi reformirala svojo armado. Temu nasproti je znano, da so Turki najbolji na svetu in če niso mladoturki sicer storili ničesar, so armado reorganizirali in reformirali. Turčija je sploh vedno posvečala največjo pažnjo razvoju armade, za katero žrtvuje t.e!jino svojih državnih dohodkov ; toliko, kakor nobena druga država na svetu. Tudi turške armade torej ni smeti podcenjevati. Gotovo je, da se bodo Turki borili na življenje in smrt, ker znajo, da se jim gre za biti ali ne biti. Oni vedo, da bi jih v slučaju poraza balkanske države pognale preko Bospora, ter si razdelile medsebojno evropsko Turčijo. Pa tudi balkanski Slovani že komaj čakajo na temeljit ko-nečni obračun s svojim stoletnim sovragom. Na eni strani torej želja, da se pridobi nazaj ugrabljena posest, na drugi volja, ohraniti to posest. Pričakovati je zato krvavega klanja, kakoršnega svet še ni doživel tako kmalo. _ Mobilizacija na Grškem in v Črnigori, ATENE 30. (Kor. — Oficijelno.) (Za včerajšnjo številko prepozno dospelo). Zaradi splošne mobilizacije in vznemirljivega notranjega položaja v Turčiji je Grška zvečer sporazumno z balkanskimi dižavami mobilizirala svojo vojsko na kopnem. PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Ksavor Šandor GJalskl. — Prevel A. E. Gotovo ni niti opazila sijajne ekvipaže grofa Pejačeviča, niti nenavadno lepe opreme vprege grofa Jurja Oršiča, niti lepega Tiva-darja na njegovem čistokrvnem sircu; ni se niti domislila, da bi gledala za elegantno kočijo svojega lastnega soproga, ki je bil takrat, kakor vsak velikaš, oblečen v razkošno baržunasto in svilnato obleko, ves posut z biseri in dragimi kameni. Pazila je samo, da bi videla Ivana Kotromanića, a kakor hitro ga je zagledala, ni več mogla odtrgati oči od njega. Bilo ji je sedaj zelo ljubo, da so bili okrog nje sami otroci in se jI ni bilo treba varovati radovednih oči. Napoti ji je bila edino le zastava v Muže-vičevi roki, s katero je poigraval veter in jo vsak čas zanašal proti Ivanu ter ga zakrival ž njo. Poleg tega pa je jahal sedaj zraven mladi Cerović, ki se je vsak čas na svoj živahni način z veselim smehom obračal k Ivanu, in se je bala Madlena, da CETINJE 1. (Kor. — Oficijelno.) Kralj je zaukazal splošno mobilizacijo vojske. Trdo pred rojno. DUNAJ 1. Opolnoči. (Izv.) Ker danes nI bilo na Balkanu nikakih izrednih dogodkov, se je presojala na Dunaju situacija oroti večeru precej ugodnejše. Oficijozni žurnalisti so že raznašaii prezirljivo vest, da se Srbija in Bolgarija ne upata udariti po Turčiji in da so velesile že sklenile skupno demaršo v Carigradu, Sofiji in Belgradu z najodločnejšo zahtevo takojšnje demobilizacije. Prezirljivo se je tudi poudarjalo z oficijozne strani, da so si balkanske države s svojim neprevidnim in malo-obzirnim ravnanjem same pokvarile položaj, ker so s svojim nastopom preprečile vsako reformno akcijo v krščanskih turških provincijali. Oficijozi pa so morali že v nadaljnih večernih urah popustiti svojo prezirljivost, ko so iz Sofije in Belgrada dospele vesti, ki jasno kažejo, da bojno razpoloženje ni ponehalo in da so balkanske dižave trdno odločene, da izvedejo svoj minimalni program: takojšnjo demobilizacijo v Turčiji in takojšnjo proglasitev in garancijo avtonomi-ziranja krščanskih turških provincij. Balkanska zveza je trdno zedinjena in hoče z vso odločnostjo izvesti svoje načrte in bi bili vsi poskusi, da bi se ohranil mir, če te ne ugodi njenim zahtevam, popolnoma brezuspešni. Pozno zvečer se je situacija v diplomatskih in politiških krogih presojala skrajno pesimistično, posebno ko je iz Belgrada prišlo poročilo, da je imenovan za šefa generalnega Štaba dosedanji vojni minister general Putnik in da so poklicani in reaktivirani takozvani častniki-zarotniki ter da je vlada uvedla najstrožjo cenzuro, kar vse kaže, da se Srbija, ki pravzaprav prihaja Šele v drugi vrsti v peštev, z vso odločnostjo pripravlja na vojno. V politiških krogih ni bilo pozno zvečer niti toliko več upanja, da se obvaruje mir, kolikor Je za nohtom črnega. Sicer se poudarja, da današnja demarša srbskega poslanika v Carigradu, Nenadovića, ni nikak ultimatum, eš, ker ji manjka grožnja, da bo Srbija izvajala konsekvence, kakor določajo določbe haaške konference, vendar pa se smatra na drugi strani, da izbruhne vojna brez ultimatuma, z enostavno napovedbo vojne s strani Bolgarske, ki |e prevzela taktično in tudi vojno vodstvo združenih balkanskih držav. Interesantno je, da se je današnje intervencije v Belgradu in Sofiji udeležila tudi Italija, menda v zahvalo za ovacije, ki jih je včeraj prirejalo ljudstvo v Belgradu in Sofiji pred italijanskim konzalatom, proslavljajoč Italijo kot sobojevnico proti Turči|i. Vesti, ki prihajajo iz Belgrada, zatrjujejo, da se je vojno razpoloženje le še stopnjevalo. Bolgarska in Srbija ste prepovedali izvoz krme, živine in žita. Železnice so re-servirane le za vojaški promet, celo osebni civilni promet je skora| popolnoma ustavljen Čez turško mejo ne vozi noben vlak, tudi konvencijonalni brzovlak Budimpešta Carigrad je ustavljen. Balkanski dtžavniki poudarjajo, da bal kanska zveza ne gre za teritorijalnim! pridobitvami, temveč da hoče le osigurati življenje in napredek krščanskim podanikom turške države in prisiliti Turčijo, da tako) izvede avtonomijo. V Sofiji in Belgradu poudarjajo, da morejo velesile, ako akceptirajo to stališče vziic vsem težavam, še preprečiti izbruh vojne. Položaj v Belgradu. BELGRAD 1. (Kor.) Po belgrajskih ulicah je danes vladalo vidno prmirjenje Mobilizacijske odredbe se izvršujejo popolnoma mirno in v redu. Trgovski promet je popolnoma ustavljen. Kakor se govori, se namerava proglasiti moratorij (podaljšanje rokov zapadlosti za trgovska plačila). Za časnikarska poročila v inozemstvu se je uvedla cenzura. Vojni dolžnosti podvrženi prihajajo točno. Na ulicah prireja mladina demonstracije za vojno proti Turčiji. Včeraj so se vršile pred kraljevo palačo, ruskim, grškim in bolgarskim poslaništvom živahne ovacije. Kakor se govori, bo vojni minister Putnik imenovan za šefa generalnega štaba in upokojeni general Agatanovič za vojnega ministra. — Več upokojenih častnikov ni reaktiviranih dočim bodo radi vojnih in političnih deliktov obsojene osebe pomilo-^čene Ultimatum Turčiji. CARIGRAD 1. (Kor.) V inozemstvu razširjene vesti, da je bil izročen turški vladi srbsko-bolgarski ultimatum zaradi avtonomije Macedonije, po zatrjevanju turške vlade niso resnične. Srbske zahteve. BELGRAD 1. (Kor.) V vladnih krogih izjavljajo, da zahteva Srbija avtonomijo za Staro Srbijo s sandžakom novopazarskim in skadrskim do Jadranskega morja, ker je le tako mogoče doseči trajen mir v evropsk Turčiji. CARIGRAD 1. (Kor.) Srbski poslanik Nenadovič je dal po naročilu srb3ke vlade turški vladi 48uren rok za podelitev dovoljenja prevoza srbske municije ali vrnitev v Marsiljo. CARIGRAD 1. (Kor.) Srbski poslanik je včeraj v pogovoru s turškim ministrom zunanjih zadev opozorjal turško vlado na razburjenje, ki ga je povzročila v Srbiji mobilizacija skopeljske in mitroviške divizije, v čemer vidijo Srbi znake izpremembe prijateljskega stališča Turčije napram Srbiji. Vprašanje mitnicijskih transportov je obljubil minister predložiti jutrišnjemu ministrskemu svetu. Rusija za mir. CARIGRAD 1. (Kor.) „Ikdam" je izve del, da je sporočil včeraj ruski poslanik p! Giers turškemu ministru zunanjih zadev in veiikemu vezirju, da je ruski zastopnik po sredoval v Scfiji in opominjal, naj se ohrani mir. Turška vlada je opozorila velesile na priprave v Bolgarski. Turški poveljnik. CARIGRAD 1. (Kor.) General Abdullab ^aša je imenovan za poveljnika vseh čet prvega inšpekcijskega okraja. Razglasitev mobilizacije in obsednega stanja. BELGRAD 1. (Kor.) Posebna izdaja uradnega lista priobčuje ukaz v zadevi rao pojde mimo njene hiše, ne da bi jo opazil. Zanimalo pa jo je, ali se ozre na njena okna. In drhteč toplega vtiska, ki ga je napravila nanjo njegova občudovanja vredna pojava v krasni narodni noši, pa tudi raz-jburjeno pričakuoč, ali se srečata njuna po-! gleda, je komaj štela korake, ki so ga še j ločili od njene hiše. Končno se je približal i skoraj do pod oken. Šel je že mimo prvega ! okna, ne da bi pogledal gor. Toda — kakor j da bi se hotel ozreti nazaj, je sedaj pogle-. dal po oknih in — njuna pogleda sta se srečala. I on i ona sta zardela — i njegovi 3 njeno lice |e zmagoslavno zasijalo — blaženstva — ali Česa-li! — Gotovo si ni bil v svesti, da je napravil z giavo kratek poklon napram n|ej, niti ni vedel, da je konja zbodel z ostrogami tako močno, da !se je vzpel v vis na zadnjih nogah in poskočil v stran nad ljudstvo, iz Duraićeve hiše — z zadnjega okna — se Je začul prestrašen krik, v katerem je dobro spoznal Ivan Madlenin glas. In sedaj je bil popolnoma hvaležen živali, da mu je napravila to malo nevšečnost. — Skoraj bi me bil pohodil J — mu je zaklical izmed ljudstva Kargačević, ki ket neolemič in ker ni bil v nobeni javni službi, ni sodeloval pri uvodu, dočim je bil njegov učenec z očetom v vrsti kočij. Tako je imel Kargačević prosto, a v njegovi družbi je bil profesor Smodek. Hotela sta iti poiskat Babukića, da gredo vsi trije potem h Gaju Ivan Ju je precej zmedeno pozdravil. Bilo mu je, kakor da bi ga bili ujeli pri kakem nedovoljenem činu. Obenem ga je zbodla vest, da misli na Madleno in se vdaja oblastnemu strupu tako nevarne ljubezni, namesto da misli samo na svojo sveto in veliko nalogo. Premišljajoč to se je z bolestnim pogledom ozrl po dolgem sprevodu pred seboj in za seboj. Zdel se mu je v svojem starodavnem in gosposkem sijaju kakor težka, toda močna falanga, ki ga je z ene strani napolnjevala s ponosom kot spomin slavnih dedov in trden dokaz, da ob stojita narod in kraljevina hrvatska, na drugi strani pa je moral videti v teh starcih in v tem nališpanem mladem svetu nekaj, kar je popolnoma nasprotno smotrom in naravi njegovih novih misli in novih želja A sijajni gosposki sprevod se je počasi pomikal dalje — In v zahajajočem solncu se je prelival njegov zlati in škrlatni sijaj čudovito, bajno. — Ivanu je bilo, kakor da gleda oživeli bilizacije srbske armade in sklicanja skup ščine na dan 4. oktobra. V mestu se vrše demonstracije za vojno in proti Turčiji. SOFIJA 1. (Kor.) Uradni list priobčuje ukaz, ki odreja splošno mobilizacijo bolgarske voljske in razglaša za vso kraljevino obsedno stanje. Sklicanje parlamentov v balkanskih državah. ATENE 1. (Izv.) Ker je v smislu grške ustave treba za proglasitev mobilizacije pritrditve parlamenta, je pričakovati, da bo grški državni zbor sklican še pred zakonitim rokom, 14. oktobrom. SOFIJA 1. (Izv.) Kakor se zatrjuje, Je bolgarsko sobranje sklicano za pojutršnjem. BELGRAD 1. (Izv.) Skupščina je sklicana na dan 4. oktobra. Avstrijsko oficijozno mnenje o položaju na Balkanu. DUNAJ 1. (Kor.) „Fremdenblatt«, govoreč o položaju, ki je nastal vsled mobilizacij balkanskih držav, pravi: Ne da bi hoteli podcenjevati dalekosežnost teh vesti, se Je vendar treba varovati precenjevanja njihovega pomena. Mobilizacija je priprava za vojno, ne pa že vojna sama. Resen in nezadovoljiv se gotovo kaže položaj na Balkanu, toda upati in želeti je, da se tudi takrat posreči složnemu in smotrenemu sodelovanju evropskih velesil, aa preprečijo preteči požar na Balkanu. Grške ladje zapuščajo turške vode. BUKAREŠT 1. (Kor.) Iz Galaca javljajo: Tukajšnji grški konzul je zaukazal grškim tovornim parnikom, da naj nemudoma zapuste Bospor. CARIGRAD 1. (Kor.) Kakor se govori, so dobile grške ladje iz Aten ukaz, da zapuste tukajšnje pristanišče. Položaj v Carigradu. CARIGRAD 1. (Kor.) Alarmira joče vesti iz Bolgarske so se izvedele tu snoči pozno zvečer. Dan je bil miren. Pri vladi ni kazalo nič, da se gode take stvari. Veliki vezir je odšel iz vladne palače prej nego navadno. Tukajšnji oficijalni krogi absolutno molče. Turški listi se omejujejo na priob-čevanje brzojavk raznih agentur brez komentarja. Le „Jeni Gazeta" je pisala v nekem čianku, pisanem očividno preden je dospela vest o splošni mobilizaciji v Srbiji tn Bolgarski, o možnosti vojne in zatrjevala, da ne more verjeti, da bi Bolgarska napravila neumnost, da bi začela vojco, od katere ne bi mogla imeti niti moralne niti materijalne koristi. Romunski manevri. SOFIJA 1. (Izv.) Tu je vzbudila precejšnje razburjenje vest o romunskih manevrih ob Donavi, vsled katerih ste vezani 5. (podonavska) in 6. (vidinska) bolgarska devizija, ki morate stražiti bolgarsko mejo proti Romuniji in sta za vojno proti Turčiji neporabni. Turško vojaštvo pripravljeno. CARIGRAD 1. (Izv.) Turčija ima koncentrirane v Macedoniji velike mase vojaštva, do 300.000 mož. Nabavila si je tudi nekaj aeroplanov, ki jih je poslala na re-k Jgnosciranje proti bolgarski me|i. Vse mršfee vojne ladje so poklicane v Carigrad. Turške oblasti ne puste bolgarskih in grških trgovshih ladij iz carigrajske luke. srednji vek ali po fati morgani upodobljeno sliko iz daljnjega iztoka, — bilo je vse to sijajno, slikovito, toda v njegovi duši je manjkalo v tej tolgi vrsti ljudstvo in njegova svoboda. Za trenotek je v svoji jezi občutil veliko bol, toda zazdelo se mu je tudi, da Je vse to mrtvaški sprevod dosedanjega sveta, — sijajen — velik spre»od — ali vendar mrtvaški sprevod. Pred duhom mu je vstala divna slika, ko ne bodo več samo službe lačni plemiči in po neumnih zabavah izčrpani velikaši uvajali hrvatskega bana na sveto bansko stolico, tim-več, ko bo tu sodeloval ves narod, — ves enakoveljavni — osvobojeni narod, kateremu bodo prihajali pozdravni vzkliki iz srca in se bodo orili v rodnem Jeziku. Tedaj ni niti pomislil več, da je kaka Madlena na svetu. V njegovem srcu in vsej njegovi duši Je plamteia kakor živi ogenj samo ena želja — želja, da pribori svojemu rodu in jeziku božje pravo. Same po sebi so mu prihajale krepke besede junakov julijske pariške revolucije, in sredi te plemenitaško-magistratske tolpe, tako oddaljene od nove dobe i po vnanjo3ti i po obzorju svojih misli, — je razmišljal Ivan o velikih idejah in ciljih za-padnega sveta. (Pride Še.) Koncert pevsk. društva „Trst" v soboto ob 81|2 zv. v Nar. domu. Stran II. „EDINOST" št. 275 V Trstu, dne 2. oktobra 1912. Avstrija je pripravljena. DUNAJ 1. (Izv.) Avstrija je pripravljena na vse eventualnosti, da obvaruje svoje interese, če izbruhne vojna neposredno ob njenih mejah. Vojni minister vit. Auffenberg je danes izjavil napram avstrijskim delegatom, da so 5., 7., 12., 15. in 16. armadni zbor popolnjeni na ojačeno mirovno stanje In da so izvršene vse vojaške varnostne priprave. V politiŠkih krogih se zatrjuje, da se bo prihodnje dni vršil pod cesarjevim predsedstvom maršalski svet, ki se ga udeleže merodajni državniki in vojaški funkci-jonarji, pred vsemi pa oba domobranska ministra in šef generalnega štaba. Ruska mobilizacija. DUNAJ 1. (Izv.) Ruska mobilizacija je v avstrijskih in nemških merodajnlh krogih povzročila veliko razburjenje. Nekateri današnji listi ostro pišejo preti Rusiji, izjavljajoč, da Avstriji nikakor ne smejo biti všeč ruske grožnje. V poliiišklh krogih se zatrjuje, da bodete Avstrija in Nemčija skupaj zahtevali v Petrogradu pojasnila, kaj pomenijo ruske priprave ob avstrijski in nemški meji. Novi spopadi ob črnogorsko turški meji. CARIGRAD 1. (Kor.) Kakor se pripoveduje, je bilo v nekem ponovnem spopadu ob Črnogorski meji ubitih in ranjenih deset turških vojakov. Turčija mobilizira. ATENE 1. (Kor.) „Agence de Atthene" izjavlja, da je sprejela iz Carigrada vesti, da Je Turčija po nasvetu Angleške odredila mobilizacijo.__ SRZOJfilfNE UESTL Avstrijska delegacija. Vojni odsek. DUNAJ 1. (Kor.) V današnji seji vojnega odseka se je nadaljevala razprava o vojnem proračunu. Delegat pl. Guggenberg je nadaljeval svoj včerajšnji govor in izjavil, da s skepticizmom sprejema pomirjevalna iz7a;auja ministra zunanjih zadev grofa Berchtolda. Delegat S o m m e r je vprašal pred vsem vojnega ministra v zadevi slabega Izida prostovoljskih izpitov, potem pa se Je bavil z govorom delegata dr. Kramar a. Izjavil Je, da Nemci žele slovanskim balkanskim narodom najboljšega napredka in mirnega razvoja, so pa menenja, da mora Turčija ohraniti svoje dosedanje posestno stanje. Prav pa je imel delegat dr. Kramar, ko je zahteval, da bodi avstrijska politika odkrita in nesebična. Naj jo vodi zunanje ministrstvo in vsaka postranska vlada mora biti izključena. Delegat K I o f a č je izvajal, da so slovanski interesi na Balkanu identični s pravimi avstrijskimi interesi. Govornik popolnoma umeva gibanje v Srbiji in Bolgarski. Ne gre tu za osebno politiko kralja Ferdinanda ali kralja Petra, temveč za ljudsko voljo. Govornik se ne strinja z mnenjem kneza Schwarzenberga, da naj bi Avstrija udarila proti Sibiji. Vojni minister vit. Auffenberg je izjavil z ozirom na razna vprašanja o naši artiljeriji, da so naši topovi iz jeklenega brona izredno porabni. Govoril je tudi o uporabi avtomobilov in o avljatiki. Glede vojakov-stavkokazov je izjavil, da polkovno poveljstvo ni vedelo, da je v nesseldorfski tovarni stavka. Glede na grdo ravnanje z vojištvom Je izjavil, da se krivci strogo kaznujejo. Glede izpremembe garnizij se ne da dosti izpremeniti, dokler se ne izpremeni politična situacija, ki zahteva, da tudi severne dežele oddajo vojaštvo v svrho ojačenja drugih garnizi|. Končno Je bil vojni proračun sprejet v splošni In podrobni razpravi. Ogrska delegacija. Vojni odsek. — Grof Berchtold o balkanskem položaju. DUNAJ I. (Izv.) V današnji seji vojnega odseka ogrske delegacije je bil na dnevnem redu mornariški proračun. Pred prehodom na dnevni red je podal odsekov poročevalec Rosenberg vprašanje na ministra zunanjih zadev, v katerem je med drugim izvajal: Odkar je podal minister zunananjih zadev svoj ekspoze, so nastopili dogodki, ki so potisnili upanje, da se ohrani mir na Balkanu, pod ničlo. Mobilizacija sicer še ne pomen|a vojne in Še manj kake komplikacije med velesilami, toda kako se razvije aa nevarnih balkanskih tleh započeta vojna, ko pade p vi strel, ne more reči nihče. Gjvornik je torej vprašal ministra zunanjih zadev, ali je v stanu informirati odsek, ali se je izpremeni! ves zunanji politični položaj. Minister zunanjih zadev grof Berch-t o i d, Je izjavil nato, da Je vlada prejela Sukna J Jodne in modno blago ra gcapode in dame, priporoča KAREL KOCIAN, : : tovarna eukna : : v Humpolou (češko) : : Uzorci franko. : : iz Sofije in Belgrada brzojavna poročila, da je bila' odrejena splošna mobilizacija. Iz Aten uradno tako obvestilo še ni prispelo, : dasiravno se splošni položaj kaže tudi tamkaj zelo resen. V ostalem pa se ministrova i izjava krije z izjavo, ki jo je podal v vče-' rajšnji seji avstrijske delegacije, i Nato se je nadaljevala razprava o mornariškem proračunu. Poročevalec je podal razmerje moči brodovja držav v Sredozemskem morju. Francosko brodovje v Sredozemskem morju ima 480 000 ton, italijansko 245 000, angleško 61.000, avstrijsko pa 150.700 in bo po dograditvi ladij, ki se sedaj grade, imelo 222 700 ton. Rusija ima v Črnem morju brodovje z 61.000 tonami, grade se pa ladje s skupaj 68.000 ton. Mornariški poveljnik gref Monte-c u c c o I i je pojasnjeval, da je treba zgraditi še 12 torpedovk in 10 podmorskih čolnov. Mornariški poveljnik deluje na to, da dobi monarhija brodovje, ki bo sposobno za popolno obrambo obrežja. To je pa le mogoče, če so za to potrebna sredstva. Po govorih raznih delegatov, ki so zlasti priporočali podpiranje ogrske industrije, je bila seja prekinjena ob poli 4 popoldne. Občinske volitve v Gradcu. GRADEC 1. (Kor.) Pri današnji volitvi v občinski svet v II. volilnem razredu Je bilo izvoljenih vseh 16 kandidatov nemške napredne stranke s 1101 do 1469 glasovi. Šest socijalnodemokratskih protestnih kandidatov Je dobilo 160 do 197, kandidatje Vsenemcev pa 140 do 342 glasov. Med izvoljenimi je tudi namestništveni svetnik pl. Undeirain, ki začasno vodi graško mestno občinsko upravo. Od 4758 volilcev drugega razreda jih je volilo 1789. Bolgarski Sokoli (Junaki) pod orožjem, LJUBLJANA 1. (Izv.) „Slov. Sokolska Zveza" Je svoj čas zaprosila bolgarsko sokolsko zvezo, naj bi ji naznanila vsa sokolska („junaška") društva na Bolgarskem. Danes je dobila „Slov. Sokolska Zveza" od omenjene bolgarske Zveze sledečo brzojavko : „Z radostjo vam sporočamo vest, da je narod vse Junake poklical pod orožje." Generalna stavka španskih železničarjev. MADRID 1. (Kor ) Železničarji so pri splošnem glasovanju s 65 499 glasovi proti 1418 sklenili stopiti v stavko. Nadomestne volitve na Dunaju. DUNAJ 1. (Kor.) Pri današnjih držav-nozborskih ožjih volitvah v 3. okraju je bil izvoljen socijalni demokrat Miillner. Jaroslav Vrchlicky (1853—1912) SLOVSTVENA ČRTICA. - SESTAVIL M. P. IL L. 1875. je zbral Vrhlicky prvence svoje lire in gzdai svojo prvo pesniško zbirko „Iz globine". Vsebina zbirke so čiste lirične pesmi. Pesnik se nam kaže v njih pesimista. Očividno je na njegovo pesniško naziranje vplival Lah G. Leopardi; a ne samo čtivo prihaja pri tem vpoštev; pomisliti je tudi treba, da ni mogel desetih pesmi peti mladenič, ki je živel srečen v najlepših letih, pa ga je neprestano trla bolezen, katere se je iznebil šele v heliji. Isti temni pesim'zem, združen z nadležnim skepticizmom, preveva nadaljne pesnikove zbirke, kakor so bile: „Duh in svet" 1878, „Simfonije 1378, „Sfinks* 1883, „Dedščiaa Tantalova« 1887, „Življenje in smrt" 1893 .Solne pege« 1897. A skoro se je izvršil v Vrchlickem važen in značilen preobrat. Dal je pesimizmu slovo, premagal srečno skepticizem. Iz njegovih del odseva odslej veselo, oblažujoče upanje in sladka nada, da napoči radostna doba, ko zmaga duh nad materijo, kultura nad barbarstvom, humaniteta nad silo, svoboda nad hlapčevstvom. Pesn'k se je udal veselemu optimizmu, ki se posebno razodeva v pesmih, katerih snov je zajel iz lastnega mišljenja in čustvovanja, iz lastnega življenja. Sem spadata zbirki „Sanje o sreči" 1876, in „Ekloge in pesmi", 1879., ki obsegata njegove najlepše lirične proizvode. V zbirki „Kaj mi je dalo življenje", 1882, pa tako lepo opisuje tiho srečo svojega zakonskega življenja, da naravnost gane čitatelja. Često pa kaže Vrchlicky v svojih liričnih pesmih samo zanimanje za oblikovno (formalno) stran. Tu si pesnik izbira najteže kitice, tehnično najbolj komplicirane stihe in rime. Pa kaj njemu vse težkoče 11 Igra se z verzi, najbolj zamotano obliko obvladuje s tako genialno lahkoto, da se mu čitatelj kar ne more načuditi. Tako kažeta zbirki „Duševna glasba", 1886, in „Moja sonata", 1893, nenavadno, redko formalno dovršenost. Z veliko spretnostjo se je poskusil tudi v sonetu; to nam pričata zbirki sonetov „Samotarjevi soneti" in „Glasovi iz puščave". L. 1894 Je izdal zbirko „Okna v viharju", v kateri nas naenkrat preseneča oster, Jedek ton, kakoršnega nismo bili doslej vajeni pri Vrchlickem. „Romarjeve pesmi", 1895., so polne žalosti. Odsle| pre- vladujejo pri njem mračni motivi; le nje- priredili odhodnico. To je navsezadnje in-gove pesmi so uglašene na mol. Tudi njih terna stvar naših hajlovcev, ki nas dalje ne oblika se bistveno razlikuje od one v prej- bi brigala. Vendar pa moramo pribiti dejanjih zbirkah. Pesnik ne riše več v bujno stvo, da je na tem poslovilnem večeru bogatih slikah, dal je slovo vsemu pesniš- poštni svetnik Hummei — kakor po snem -kemu nakitju. Poje v preprosti obliki skromne Ijemo iz nemških listov — proslavljal za-narodne pesmi ali navadne antične štrofe sluge Pogatschnigga za n e m š t v o na (kitice). Iz njegovih spevov odmevajo me- Jugu. lanholiČne tožbe In elegični spomini; pesnik j Kakor uradnik da je bil Pogatschnigg se udaja stoičnemu razmišljevanju, pesmi vedno uzoren, ker kakor nemški uradnik razodevalo njegovo ozlovoljenost. sploh ne more biti drugačen. L. 1876. Je Izdal Vrchlicky svoje „Epske Tako torej! Zdaj vemo, čemu pošiljajo pesmi", ki obsegajo 26 krajših pesmi, balad k nam nemške uradnike. Zato namreč, da in romanc in daljši romantični epos. Ti širijo nemštvo. Sicer smo to znali že dose- proizvodi so umetniško in pesniško dovr- sedaj, a zdaj nam je to potrdil tudi poštni šeni; uvrstiti jih smemo med Vrchlickega svetnik Hummei. Mi jemljemo dragoceno najboljša dela, da, med prave bisere češke priznanje z zadovoljstvom na znanje, ker književnosti sploh. Odlikujejo se po nena- nam bo v primernem trenutku de£ro doŠlo. vadni zrelosti, ki nas pri tako mladem možu Opozarjamo pa pred vsem naše poslance, preseneča, po dovršeni tehniki, po globoko da si to priznanje obdrže v spominu, ter da zasnovani, mislih Očaruje nas njih bujna povedo tam gori s potrebno Jasnostjo, da v vsebina vznosita dikcija, plastična izraženost, Trstu prav nič ne notrebujemo nemških, basniška sanjavost in globokost alegorij. In ampak le takih uradnikov, ki jih nič ne kaj na| rečemo o bogastvu in raznolikosti ovira njihovo mišljenje, da ne bi zadovo- vsebine, o lahkosti in prožnosti Jezika, o Ijevati občinstva brez razlike narodnosti — bujni domišljiji in krepki pesnikovi volji ?! in to tudi Še posebno v jezikovnem ob- Iste prednosti najdemo tudi v drugih zlru. Ne nemških emisarjev, ampak stro- epičnih zbirkah Vrchlickega. Te so: „Nove kovno In jezikovno po vsem usposobljenih epične pesmi" 1880. „Miti" (2 zvezka), javnih funkcijonarjev hočemo imeti tu. „Fragmenti epopeje" 1886, 1895, (2 zvezka), j dom „Stare pripovedke" 1883, „Bogovi in ljudje" Osebna vest. Bivši portugalski kralj 1902. Manuel je prispet predsinoČn|im z brzovla- Pa Vrchlicky je bil preveč senziti^na in kom Južne železnice ob 9 15 v strogem in- impulzivna narava, da bi bil mogel obdr- kognitu v Miramar, kjer ostane kot gost čati epično mirnost in objektivnost, epične nadvojvodlnje Marije Jožefe, svoje speve je zategadelj prepletel z oseb- Cvetlični dan v Trstu in okolici, nimi refleksijami in razmišljevanji. i Marsikdo Je malodušno zmajeval z glavo in Epična njegova dela v strož|em pomenu pričakoval imenitne blamaže namesto lepo besede so tale: globoko zamlšllena legenda uspelega cvetličnega dne, toda velika agil- „HMarion", 1881.; favstiada „Tvvardovvskl" nost in fina taktika naših dičnih gospa, go- 1885, zanimiva vsled svoje poljsko-narodne spodičen in gospodov je premagala vse snovi, veličastna epopeja „Bar Kochba", ovire in zadovoljni moramo biti z nepriča- 1898, v kateri nam slika tragični padec Je- kovano lepim uspehom cvetličnega dne, ki ruzalema, in po stari danski oripovedki po- je dosegel v Trstu in okolici svoto kron sneta „Pesem o Vineti", 1896, v kateri 3332 16. spremljajo divje barbarično dejanje šumeče morje, slavni veter in stari bukovi gozdovi j ob Vzhodnem morju. Posamezno: Trst mesto . . K 1556 33 Rojan. . . » 407 64 Sv. Ivan. . • ff 327 07 Skedenj . . T) 262 34 Sv. Jakob . m 254 — (odposlali) Lonjer . . m 47-30 Tre bič . . w 38 88 Prosek . . • n 270*— (odposlali) Opčine . . • 1» 150 — (odposlali) Rocol. . . • rt 18 — Bazovica • s ? Domača vesti. Zaplemba „Edinosti" razveljavljena! Kakor se bodo naši cc. čitatelji Še sporni- ; njali, Je „Edinost" dne 18. avg. t. 1. prinesla članek „Italia frredenta", radi katerega fe bila zapljenjena. Zaplemba je bila potrjena z razsodbo c. k. dež. sodnije 21. avg. 1912 Pr. 127/12. Proti tej razsodbi je vložil od v. Barkovlje prirede dan krezantem dr. Gregorin ugovor in včeraj se je pred Sv. Križ priredi cv. dan o priliki veselice tukajšnjo c. kr. dež. sodnijo vršila raz-i Svote, ki so se nabrale v posameznih prava. delih mesta in okolice smo že objavBi, za Predsedoval je dež. sodni svetnik dr. danes naj se spomnimo tistih, ki so v prvi T. Stegu, prisednika dež. sodna svetnika vrsti pripomogli, da se Je dosegel tako lep Pahor in Parisini; zapisnikar dr. Benič; uspeh. državno pravdništvo Je zastopal drž. pravdnik Za mesto Trst so podarile cvetlice sle- dr. Zumin, „Edinost* je zastopal dr. Ivan deče gospe in družine: B3rtlova, F. Perto- Mar. Čok. tova, Z. dr. Rybareva, K. Ponikvarjeva, A. Državni pravdnik Je tidll, da je članek Mankočeva, M. Costaperarijeva, I. MikeH- „Italia irredenta" vseboval vse objektivne čeva, L. Stokova, M. Staretova, M. Guličeva, znake hudodelstva po § 65 a) kazenskega M. Lazarjeva, O. Prelčeva, P. Mandičeva, zakona, da se je torej s tem člankom sku- Trevnova. sestre Saksidove, Poličeva, sestre šalo hujskati k sovražtvu zoper enotno dr- VatovČeve, sestre Cotičeve, M. Perhavčeva, žavno zvezo cesarstva in zoper državno M. Rebayeva, S. Seljakova, v Podraelcu (pla- upravo. Možno, da so ta članek čitali ne-Ie ninke), Tor ševa, F. GregoriČeva, Jerebova patrijotični ljudje, ki bi se nad tem Čian- (planinke), Ćernigojeva Barje p. Ljubl|ani, kom zgledovali, ampak morda tudi ireden- A. Žlberna, Kržmančičeva v Bazovici, Hart- tisti, ki so se na ta način navduševali. Pred- manova v Laščah, Kopačinova na Op- lagal je zatorej drž. pravdnik, da se potrdi člnah. zaplemba.. Pomagale pa so pri cvetličnem dneva Dr. Cok je ugovarjal, da je v smislu sledeče gospe in gospice: A. Costaperari- zakona za kaznjivost edino merodajen na- jeva, M. Mankočeva, E Bartlova, M Gull- men. „Edinost" pa gotovo že kot glasilo čeva, Prelčeva, sestre Saksidove, sestri Po- istoimenega političnega društva nima ten- ličevi, sestri Cotičevi, Peihavčeva, Korenja* dence, podpirati in širiti iredentizma. To je kova, Forkapičeva, Nachtigallova, Bičkova, Iz članka samega razvidno, kjer se korape- Žegova, Kolmanova, Ryoareva in gospodje tentne faktorje na Dunaju la v Trstu opo- akademiki: Gruden, Eržen, Zobec, Klinar, zarja na obstoj in nevarnost iredentizma. Gaberšček, Perhavc, Lozej. „Edinost" Je res razkrila in pred javnostjo Vsem tem in še drugim, ki pomotoma osvetljevala državi nevarne elemente, toda morda niso tu imenovani, iskrena hvala! to Še ni kažnjivo, sicer bi bila po tej ana- Phčilo pa naj bo vsem sladka zavest, da logiji predvsem kažnjiva c. k. policija oz. so storili veliko rodoljubno in človekoljubno c. kr. drž. pravdništvo ali recimo exempli delo! causa zdravnik, ki podučuje babice o porod- Ob tej priliki ne moremo tudi pozabiti niŠtvu, zaradi nemoralnosti, Članek „Italia zahvaliti se gg. ravnateljem in uradništvu irredenta" Je vsled namena, iz katerega je Jadranske banke, Osrednje banke čeških bil prijavljen, naravnost patrijotičen, državo- Hranilnic, Živnostenske banke, Tržaške hra- obranjajoč, ne pa državi nevaren. Zato bi nilnice in Trgovske zadruge, ki so vsi drage ga morale c. kr. državne oblasti pozdrav- volje prispevali in vsi položili svoj dar do- Ijati in nJega širjenje priporočati, ne pa — mu na altar. pleniti. Naše zlato tržaško občinstvo pa bodi Predlagal je slednjič, da se da zado- tudi sedaj v zgled marsikateremu mlačnemu ŠČenje listu in da se v ta namen zaplemba rodoljubu I — Vsakdo, od odličnega go-dvigne. j spoda, pa do preprostega delavca, Je vzel Sodni dvor se je umaknil In, ko se je drage volje cvetko in poločll svoj obolns z vrnil, je predsednik proglasil razsodbo, s veseljem in l|ubeznijo! Iskrena hvala torej katero se dviga zaplemba, ker izhaja vsem, in Bog plati I iz tendence lista in članka samega, da Nov napad na nemško šolstvo v mu ni bil namen hujskati proti državi. Trstu so zasledili znani oboževatelji Bis- Če državni pravdnik proglasi pritožbo mareka v Trstu ter so v skladišču vseh proti tej razsodbi, pojde seveda stvar pred nes* nnosti proti tržaškim Slovencem, v deželno sodnijo; ali vsekakor je že s to pre m „Grazer Tagblattu", obvestili razsodbo — dogaja se namreč izredno red- nei: ^ svet o tej grozeči mu novi ne- kokrat, da bi zaplembo dvignili — dano va n" „Edinosti" zadoščenje. P* i povedu jejo namreč: Že več let ob- Kakšen duh vlada med poštnimi stoj- v Trstu slovenska pripravl(alnica, ki uradniki v Trstu I Minuli teden le zapus:ii poš.i,a vsako leto po par tucatov učencev Trst znani vsenemški misijonar poštni urad- v srcanje šole. Seda) pa zahtevajo Slovenci, nik Pogatschnigg, s katerim smo se tudi mi naj se ta pripravnica priključi nemškemu večkrat bavili v našem listu. O priliki nje- državnemu gimnaziju, s čemer bi prišel v govega odhoda so mu tukajšnji Velenemci nevarnost nemški značaj tega zavoda. Načete imeti dobro obleko in po ceni? m*^ Armondo Levi, ssss V TVsfcn. Sne 2 oklobra 1912 EDINOST 4 št. 275 Stran To bi bil nevaren napad na nemško srednje šolstvo v Trstu. Ta napad treba odbiti in odbije naj ga — šolska oblast v Trstu. Tudi vsi Nemci naj se združijo za boj proti temu napadu od strani Slovencev. Tako kličejo in groze oboževatelji Bismarcka v Trstu. Strah ima velike oči in Je zavel dopisnike graškega Usta, da so napisali zopet eno — neumnost. Naj se nikar ne boje. Tržaški Slovenci ne namerujejo nikakega napada, pač pa bodo tudi odslej z vso odločnostjo zahtevali to, kar jim gre. In med vsem, kar jim gre, so ravno tudi srednje šole. Pa nikakega priveska ne želimo, ampak svoje srednje šole zahtevamo. Dopisniki graškega lista so napisali neumnost tudi za to, ker napad na nemški državni gimnazij v Trstu sploh ni možen, ker takega gimnazija v Trstu — ni!! Malikovanje pred Bismarckom Jim je z-nešaio glave. Ravno dopisniki graškega lista so razmeram na državnem gimnaziju tako blizu, da jih morajo poznati. Toda nj hov apetit — ker že oni govore o slovenskem apetitu — je tolik, da bi hoteli požreti vse in vse reklamirati za-se. NJim je vse — nemška posest. Tako jim je tudi državni gimnazij nemška posest. In to vzlic dejstvu, na katerega zadevljejo sleherni dan : da je ogromna večina d i | a k o v nenemške narodnosti! Tako je, gospoda ! Res je, da ima državni gimnazij v Trstu nemški učni jezik, in res je — Bogu bodi potoženo! — tudi, da na tem zavodu razni velegermani zlorabljajo gostoljubje naše dežele. Ali nemški ta zavod vendar ni I Narodnost velike večine dijakov govori, da je namenjen v prvi vrsti S 1 o-vanom in Italijanom! Vpisovanje v našo šolo pri Sv. Jakobu. Včeraj, danes in jutri se vrši v novi šoli CMD vpisovanje za prihodnjo Šolsko leto. Že včeraj se je vpisalo v I. razred 44 deklic in 35 dečkov, za višje razrede pa nad 20 novih učencev in učenk, torej skupaj nad 100 otrok, ki doslej niso obisko vali te šole. Opozarjamo naše ljudi pri Sv. Jakobu da vsi, ki imajo smisla za narodno vzgojo svojih otrok, vpišejo svojo mladino v našo šolo. Naj ne bo našega otroka več v laški šoli! „Piccolo" o porazu kamore v Puli. Pred včeraj nJim in včeraj se je „Piccolo" mučil in zvijal, kako bi svojim najivnim backom osladil grenko krogljico, ki jo je morala minole nedelje pogoltniti puljska ka-mora in žnjo vse primorsko dekadentno takozvano italijanstvo. Posebno se peha „Pic-colo*, da bi mu backi verjeli, da v nedeljo niso Slovani porazili kamore, ampak le mor narica in Nemci! Pa dobro! Samo bi opozorili „Piccola", da je bilo časov, ko so Nemci in vsi pripadniki vojne mornarice na komando mo rali glasovati za puljsko kamoro. To pa ni „Piccola" čisto nič oviralo, da ne bi bil teh volilnih zmag razkričaval v svet kakor čisto italijanske zmage i a kakor dokaz, da so to prave italijanske provincije!! Zdaj seveda, ko je velik del pripadnikov mornarice glasoval za hrvatskega kandidata, sedaj je to po „Piccolovem" vse kaj druzega — sedaj ne pripisuje teh volilcev, k Slovanom, kakor jih je nekdaj — ko so drugače volili — jednostavno anektiral za Italijane! Resnica pa je tudi ta, — in to je še najbolj grenko za „Piccola* — da nekdaj so pripadniki mornarice glasovali za kamoro le na komando, prisiljeni, in ne po svojem uverjenju in mišljenju. V nedeljo pa je ogromna večina teh volilcev glasovala za našega kandidata iz prepričanja: večioć vsled svojega rojstva, manjšina pa zato, ker človek s poštenjem in vestjo, ne more podaljševati gospodstva stranke, ki puŠč* povsodi za svojimi petami sledi demoralizacije in korupcije. To je grenka krogljica Z3 „Piccola" in njegove — nič manje grenka, nego poraz sam na volišču. Naj se torej „Piccolo" zvija kakor hoče in naj brblja kar hoče, dejstvo vstaja le to, da je bila minola nedelja v Puli zanj in njegove pravi — črni petek. Prodajalka v tobakarni v ulici Acque dotto, na vogalu ulice Paduina, se venomei huduje čez Slovence, Češ, da ji ta jezik provzroča glavobol. Vprašamo ono ženšče, ali ji tudi slovenski denar povzroča glavo bol ?! Priporočamo to tobakarno našemu občinstvu. Cvetlični dan v Lonjerju. Lonjerci so se tudi izkazali o priliki prvega cvetličnega dneva. Darovali so cvetlice sledeči: družina Čok Mihaela (Pušer), Čok (Golidnikovi) Županovi, Kjuder in Miha Čok 153. Marljivo sta razpečavali gospici cvetke v vseh lonjer-skih hišah in bili sta povsod prijazno sprejeti. Odkupili so se za cvetlični dan gg Križmančič & Breščak s 5 K, g. Gorenjec 5 K. Iskrena hvala vsem cenjenim darovalcem cvetk in denarja! Kdor bi bil voljan sodelovati za ustanovo .Vrtnarske šole", naj se blagovoli priglasiti na naslov: „Goikova Vrtnarska šola" v Kranju. Nevročljive poštne pošiljatve. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo ram je doposlalo seznam onih priporočenih in navadnih poštnih pošiljatev, ki so bile v mesecu avgustu v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve komisijonelno odprte, a so jim odpoŠiljatelji neznani. Seznam priobči v polnem obsegu tuk. uradni list „Osservatcre triestino*. Predavanje o kletarstvu. S Prošeka nam pišejo: Dne 29. m. m. je predaval v „Gospodarskem društvu* — kakor drugje po okolici — v smislu spisa v prilogi k številki »Edinosti" od dne 22. m. m. — tajnik naše kmetijske družbe. Mi smo hvaležni tej družbi za taka predavanja. Samo želeli bi, da bi se kraj predavanja naznanjal 8 dnij prej gospodarskemu svetu, da more ra vaščane pravočasno obvestiti. Na preda vanle je prišlo kakih 70 kmetov. Nekateri so že trgali. G. tajnik je obžaloval, da ljudje tako zgodaj tržejo, naglašujoč, da more grozdje pridobiti v 8—10 dneh do 40% na vrednosti. Posebno, ako kaže lepo vreme. Udeleženci so z zanimanjem sledili predavanju, a nekaterniki so menili, da racijonelno kletarstvo zahteva mnogo denarja za orodje, ki ga ne morejo zmagovati pri sedanjih slabih letinah in zadolženosti. Zato jim ne kaže druzega, nego, da kletarijo po starem. Ali če bi ljudstvo spoznalo veliko korist umnega kmetijstva, bi soglašalo s pesnikom, ki pravi: „Slovenec, tvoja zemlja je zdrava — Za pridne nje lega najprava — Polje, vinograd, gore, morje — Ruda, kupčija tebe rede". Mramorna industrija v Dalmaciji. V okolici dalmatinskih občin Drniš, Muč in Lečevica, okraj Split, se nahajajo mogočni skladi izbornega mramora, ki po sodbi geo- Izjava. V nekem ljubljanskem časopisu me stalno in zahrbtno napadajo s hinavskim zavijanjem resnice in z ostudnimi lažmi. Tržaškega dopisnika grozno jezi, da mu ne odgovarjam, ker smatram pisarenje o osebah za skrajno hinavstvo nekaterih posameznikov, ki si ne upajo s svojim imenom na dan in se skrivajo za hrbet odgovornega urednika. Vsekakor pa izjavljam sledeče: 1. Ne morem sedeti vsak dan v „Jadranu", kakor mlečnozobi dopisniki, ker imam po večerih zadosti tega drugega dela po raznih društvih in sem razun tega družinski oče. 2. Ne zabavljam proti mladinski organizaciji, ker je sploh ni in je sedaj šele govorica, da se baje ustanovi, da dobe nekateri mladiči predsedniška mesta, za katera se toliko trudijo. 3. Res je, da sem se poprej vrgel na šolstvo, nego so ti mladiči sploh zagledali luč sveta, sa] sem že par let predsednik šentjakobske Ciril-Metodove podružnice, ki je s tem letom otvorila otroški vrtec. 4. Laž je, da sem jaz zabranil šentjakobski „Čitalnici" pevsko vajo, tako, da ni mogla nastopiti pri petletnici NDO, saj jaz nisem prevzel dvorane zase in sem povedal g. Zafredu razloge, radi katerih je bilo nemogoče suspendirati sejo oziroma jo odnesti v drugo .gostilno". 5. Najbolj ostudna laž dopisunčetova ja je poročilo, da tem se jaz vsilil v odbor godbenega odseka NDO, da sem pri prvi seji izključil 2 godca itd. V godbeni odsek NDO je zanesel eden dopisnikov ali informatorjev prepir, vsled česar ste nastali 2 struji, ki ste obe mene prosiii v „Jadranu", pri „Francu", pri „Tirolcu" in drugje, da naj prevzamem predsedništvo. Dopisnik zagovarja prepite ali kot sod polne godce. To mu prepuščam, samo opažam, da ni bil nihče izključen, najmanje pa po moji inicijativi. 6. Laž je, da bi bil jaz predsednik ali celo blagajnik šenjakobske mladine. Nimam ne knjig in tudi ne računov, še manj pa denar. 7. Laz je, da bi bil jaz Kocijančiča oklofutal. Povedal sem mu par besedi, na-&ar je on pobegnil kakor zajec. Klofut se mu od mene ni treba v tako veliki meri bati. Bolje je zanj in za druge, da gredo zvečer spat in puste druge ljudi v miru. 8. Naravnost velika laž pa je, da sem |az odbornik pol. društva „Edinost". To bi bilo pa že preveč za mojo osebo. Svetujem torej vsem tistim, ki se zaganjajo v mojo osebo z lažmi in obrekovanjem, da ostajajo lepo doma pri svoji mamici, če jo še imajo. Na razna zavijanja nisem odgovarjal, ne odgovarjam in ne bom odgovarjal. Smatram vsakega dopisnika za lažnjivca in hinavca, ki si s frazami pomaga, da blati osebe. . . x Josip Sorn. Elegantna in trpežna je pristna peta iz gumija Dobiva se v vseh v to stroko spadaj očih ■ trgovinah. Prva tržaška^^l tovarna žitnih drož == (kvasa) = ki je urejena po najmodernejšem sistemu, naznanja svojim cenj. odjemalcem in vsem drugim pekovskim mojstrom in trgovcem, da je bila te dni častno odlikovana z zlatimi kolajnimi in križci v Rimu in Parizu in sicer za najboljše blago s čudovito močjo, in za svojo izborno trajnost. V interesu je torej samih pekovskih mojstrov in trgovcev, da se naročajo izključno le pri omenjeni tovarni, ker dobe najboljše blago po zmerni ceni in ker obenem podpirajo narodno in slovensko obrt. Priporočajoč se za obilna naročila beležim I se z odličnim spoštovanjem lastnik tovarne 1.1. SUBAN ovarne flH nhfacti autorizirana ^Dunajska kuhinja4. U U Uli i dO II Obed in večerja 52 kron mesečno. Pečenka, sadje, močniki, Črna kava. Ulica Barriera št 7. II. Becher 193* Slovenci, se hočete obleči po ceni? Obiščite dobro znano trgovino 4lla citta di Trieste Via Giosuč Cardnccl St. 40 ijer boste našli velik izbor oblek, površ« likov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovrat-likom, hlače, srajce, malij itd. z-i moške, iečke in otroke. Specialiteta v plaščih loden :a moške in otroke od \ let dalje. Zaloga nozemskega in domačega blaga. Sprejema se naročila za obleke po meri. 4lla citta di Trieste Via Giosufc Cardu^ci št. 40 (ex via Torrente). Dr. Pecnik (Dr. PETSCHNIGG) Zrst, via S. Cstcrina štev. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: S — 9 & 2 — 3 In specijalist za kožne la vodne (spolne) bolezni: 11 l/t—1 & 7—7 Vi« j ji; Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične in kožne bolezni — IMA SVOJ — AMBULATORIJ v Trstu, v ulici San Nicol6 Štev. 9 nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in od 51/, do 67, pop. 9 žrebanj na leto s sledečimi glavnimi dobitki in sicer : 2 po lir 30.000 in 15 OOO, t po frk. IOOOOO, 75.000 in 20.000 In I po K 30.000 In 20.000 nudi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina : 1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz 1. 1885. | iz 1. 1888 | srca J6sziv iz 1.1888 Prepuščamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaju ali pa na g^p* so mesečnih obrokov po K 3*50 s popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne listine, takoj po vplačilu prvega cbroka. — Nadaljne obroke bo vplačuje potom po&tnih položnic. — Izkaz vseh drugih skupin ail posameznih srečk podije na zahtevo Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr. Alberto Finzi & €.o [i Trst, ulica Gaetano Donizetti 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungariscbe Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsafce vrste, debele in fliie otrobe, oves in SOČivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in utorci ae pošiljajo na zahtevo. g^Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst. Nova slovenska trgovina izg*otovljeiiIii oblek domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne. Velikanske zaloge manifak-turnega blaga AITES Velikanske zaloge manifak-turnega blaga nllcotliiouo 36 s podružnico ulica Nuoua38, oosal S. Lazzaro Naznanja svojim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi prenapolnjena alaga po zelo znižanih cenah manifakturno blago vsake vrste za pomladansko in poletno sezono in sicer: velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voile perkal in batist vse v najmodernej ših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženske in moške in sicer, srajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., vse po naj zmernejših cenah. Bazne sulle, okraski in drotinlne za Slullje m tudi krojače. 1 Stran IV. „EDINOST" št. 275. V Trstu, dne 2. oktobra 1912. loških in strokovnih izvedencev prekašajo tako g^e^e kakovosti, kakor tudi glede za-barveuosii svetovnoznani laški mramor iz Vičence, Sijene in Verone. S posredovanjem gospo ia Josipa Salvija, lekarnarja v Drnišu, '.ridobll si je konsorcij uglednih inte-re^enrov iz Splita od omenjenih občin najt rn- i.iske pravice na gornje sklade ter se ie v svrho njih eksploatacije ustanovila s pomočjo Živnostenske banke, podružnice v T stu delniška družba pod tvrdko „Dalma-t »i ka mramorska industrija d. d." s sedežem v Trstu. Delniška glavnica te družbe bo znašala K 600 000.—, ter bode razde ijena v 1500 kosov delnic po K 400.— nominalne vrednosti, glasečih se na lastnika ter bo imela družba pravico zvišati delniško glavnico na K 2.000 000 —, Delniška družba se bo pečala s pridobivanjem in prodajo velikih mramornih klad ter bo najbrže kupčevala s rezanimi mramornimi duifcsmi. K strokovnemu vodstvu tega podjetja posrečilo sč je družbi pndooiti si najboljšega izmed čeških strokovnjakov te in dustrije. Razveseljivo je pri tem dejstvo, da ostane podjetje, ki se opira na prirodna bogastva Dalmacije, popolnoma v domaČih rokah. Večerni trgovski tečaj za deklice se otvori danes točno ob 7 zvečer. Učenke, ki so se In ki se mislijo še priglasiti, naj se zberejo ob tej uri v dvorani * Trgovskega Izobraževalnega društva" v ulici S. Fran cesco št. 2t I. nadstropje. Umet. fotograf, razglednice druStva „Klub slov. amater-fotografov v Lju bljani", ki so dosedaj najlepše razglednice te vrste (fotogr. kopije), so izšle ter se dobivajo po vseh večjih trgovinah z razglednicami in pri društvu. Kdor ima dober ukus in smisel za krasoto naše lepe domovine, bo gotovo vedno z veseljem segal po teh umetniško dovršenih razglednicah. — Priporočamo in želimo, da se krasne razgled nlce razširjajo po vsej domovini In tujinlt kjer bodo kazale krasoto naše zemlje. Društvu pa, ki si je naložilo lepo in veliko nalogo delovati tudi v procvit tujskeea prometa, želimo obilo uspehov in vstrajnosti na začrtani poti! Ljubitelji narave. G. Leopold Dergan je odprl gostilno „Ali a M er i d i o n a 1 e" v Trstu, Campo Belvedere št. 3. Gostilna je na novo urejena in se dobi vse potrebno po zmernih cenah. Priporoča se za obilen obisk. Slovensko gledališče. Otvoritvena predstava, ki se }e imela vršiti v nedeljo, a je morala biti preložena, ker dela za preuredbo dvorane niso mogla biti dogotovljena pravočasno — kakor se jt do zadnjega trenotka pričakovalo —, se bo vi šila jutri v četrtek, dne 3. t. m. z dramo „MOLOH". Predstava velja za abonente Đ. Društvene vesti. Pevsko društvo „Trst". Jutri točno ob 8. zv. pevska vaja za mešan zbor. Z ozirom, da je ta vaja zadnja pred koncertom, se prosi polnoštevilne vdeležbe. Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Za danes zvečer napovedana pevska vaja za ženski zbor odpade radi neproste dvorane. Prihodnja vaja je v ponedeljek. Pevovodja. Odbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda ima danes v sredo ob 7 zvečer sejo v pisarni gospoda dr. Abrama. _ Mar. del. organizacija. Zidarska posredovalnica dela je bila ustanovljena v smislu obrtnega zakona. Toda v tej posredovalnici postopajo s slovenskimi zidarji naravnost protizakonito. V uradu posredovalnice sta dva uradnika, ki stojita pod vplivom socijalnodemokratičnih zaupnikov. Socijalni demokratje imajo namreč 4 zaupnike izvoljene za posredovalnico dela, ki se menjavajo. Eden Je vedno navzoč v uradu. Ko pride slovenski zidar Iskat dela, ga prime zaupnik takoj in ga vpraša, če je član socijalne demokracije, ali ne. Po določbah obrtnega zakona in nove pogodbe, to seveda ni dovoljeno. Od vsakega zidarja se v uradu posredovalnice dela lahko zahteva delavska knjižica, nikakor pa ne društvena. In vzlic temu postopajo socijalni demokrati tako. Da, še več. Naravnost zasramu]e]o slovenske zidarje v. uradu. Renjikolom se ni treba izkazati s člansko knjižico, slovenskim delav cem pa. Renjikoli dobe vedno dela, slovenski zidarji pa ne. Celo tako predrzni so ti socijalni demokrati, da pravijo slovenskim zidarjem, naj gredo iskat dela k Ryb&ru, češ, saj Je vaš voditelj. Tudi v „Narodni dom* pošil|ajo slovenske zidarje iskat dela. Vprašamo, čemu je potem posredovalnica dela? Za nas slovenske zidarje ni, zato se le pa tudi ne bomo posluževali. Če posluje tako krivično — proč žnjol Slovenski zidarji, Jutri vsi na shod N. D. O., da se o posredovalnici dela in postopanju socijalnih demokratov informirate. Agitirajtel Vsi na nogel Vsem odborom skupin „N. D. O.* se naznanja, da se vrši prihodnjo nedeljo ob 9 dopoldne važna konferenca v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška, 2. Konferenco sklicuje centralni odbor N. D. O. in jej imajo pravico prisostvovati samo odborniki in namestniki skupin NDO za Trst odborniki, namestniki, nadzorniki, pregledovale! računov, člani razsodišča centrale N. D. O., ter vsi zaupniki N. D. O. Nujno potrebno je, da se konference udeleže vsi, ki so tu povabljeni. Centralni odbor NDO v Trstu. Posredovalnica dela N. D. O. Službe išče pekovski pomočnik. — Plesna šola NDO se otvori jutri ob 8 zvečer. Plesna šola bo vsak četrtek od 8 do 10 zvečer. Vstopnina za moške K 1-—, dame prosto. — Pekovski pomočniki! Jutri ob 10 dopoldne se vrši v društveni dvorani N. D. O., ul. Sv. Frančiška 2, važen društveni sestanek pekovskih pomočnikov. Potrebno je, da pridete na ta sestanek vsi slovenski pekovski pomočniki, kl simpatizirate z NDO. Na dnevnem redu je tudi posredovalnica dela, potom katere hočejo socijalni demokratje škodovati slovenskim pekovskim pomočnikom. — Pripravljalni odbor postiijonov. Danes ob 9 zvečer odborova seja v prostorih „Konsumnega društva" v Rojanu. — Pripravljalni odbor skupine tesarjev sklicuje za danes ob 8 zvečer cdborovo sejo v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška, 2. — Zidarska skupina NDO sklicuje za | u t r 1 ob 6. zvečer društveni shod v prostorih NDO, ul. sv. Frančiška 2. Dnevni red: Posredovalnica dela zidarjev in socijalni demokratje. Zidarji, pridite na ta shod v obilnem številu 1 Vesti iz Goriške. Sokol v Mavhinjah Je priredil dne 22. m. m. svoj I. javni telovadni nastop. In to z najlepšim vspehom. Telovadišče je bilo za tamošnje razmere naravnost lepo urejeno. Občinstva se je zbralo lepo število, izlasti pa so domači vaščani — obeh spolov in različnih starosti — z največim zanimanjem sledili telovadnim produkcijam. Mavhinjski Sokol — z godbo na čelu — le najprisrč-neje, bratski sprejel bratsko društvo iz Trsta, s katerim je prišlo tudi lepo število „ci vilistov." Prvi je nastopil ženski odsek tržaškega „Sokola" z ljubljanskimi vajami, ki |ih je izvajal točno in z gracljoznostjo. Se veda bi bil efekt še veliko veči, da je vaje spremljala godba. Iz lahko umljlvih razlogov se pa domača godba ni mogla v tako kratkem času prilično teh prilično težkih va]. Do mače ljudstvo je kakor zamakneno g'edalo ele gantne kretnje brhkih telovadk in jih je ob odhajanju burno pozdravljalo. Sledila je vrsta 8 domačih telovadcev. To so van. sami čvrsti pri mladeničih na deželi nepri čakovane elastičnosti. Po zatrjevanju tržaških telovadcev so bili ti naravnost presenečeni po napredku, ki so ga pokazali Mavhinjski Sokoli s svojimi vajami na drogu. Ako se bodo tsko vstrajno vadili, kakor so se doslej, je pričakovati iz njih izbornih telovadcev. Domačinom je kar sijalo Iz oči veselje in ponos na taki domači m?adini. Posebno so oa gostje hvalili disciplino Mavhinjcev o pristopanju in odstopanju. Mogli bi v tem pogledu služiti v izgled marsikateremu dru gemu starejemu društvu. Potem je nastopila prva vrsta telovadcev tržaškega Sokola, ki so bili že ob nastopu viharno pozdravljeni. Ali ta prisrčnost se je povspela do navdušenja, ko so izvajali lepe, laglje in tudi zelo težavne vaje ns bradlji. Zadnja točka so bile proste vaje članov, izvajane skupno od telovadcev-udeležencev te prireditve. Med telovadbo je stopil v sredo telo-vadišča starosta tržaške župe, brat dr. Wil-fan, ki je prisrčno pozdravil Mavhinjske brate, izražal svojo radost na njihovih da nes pokazanih vspehih, ter vspodbujal z gorečimi besedami k nadaljnemu delu za širjenje sokolske Ideje. Na tem prisrčnem pozdravu in priznanju se je zahvalil načelnik Mavhinjskega Sokola, brat Peric, ki je zagotavljal,* da bo to društvo vstrajno delovalo za velike cilje sokolstva. Kakor rečeno: vsa prireditev je vspela najlepše: s tisto resnostjo, ki je prvo jam stvo za vspešno delo. Ravno ta nastop na deželi nam je prav nazorno pokazal, kako vzgojevalno in oplemenlujoče deluje sokolsko delo na mladino. Iz takih mladeničev postanejo gotovo resni in značajni možje ir. se ni bati, da bi se pozabili. Sokolsko delo je narodno in kulturno delo v eminentnem pomenu te besede. Mavhinjcl! Le tako naprej, da boste v ponos tržažki sokolski župi 1! C. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu. Na pošti Doberdob-Tržič se menda cddana pisma „sama izgubljajo", ali prihajajo „nehote" v nepoklicane roke neolikancev brez ponosa, mesto osebam, katerim so namen ene. Kdo Je temu kriv? Morda kraška burja ?! Onim, ki Imajo opravila s pismi, priporočamo več pazljivosti. Skrajni čas bi bil, da bi poštno ravnateljstvo v tem brlogu radovednežev uredilo poštno upravo tako, kakor je povsodi. Za danes toliko na znanje onim, ki imajo opravila s pismi in slav. poŠt. ravnateljstvu v Trstu. ^ Telovadno društvo „Sokol" v Gorici priredi dne 6. oktobra t. I. v hotelu pri „Zlatem jelenu" zabaven večer spojen z odhodnlco br. volakom-novincem. Na sporedu so razne koncertne, pevske in telo-vaone točke, komični prizori in ples. Sodeluje si. vojaška godba tuk. pešpolka št. 47. Začetek točno ob 8 zvečer. Vstopnina 60 st., k plesu 1 K s kolek CMD. »AI6VL — Škedenjski podružnici so darovali: Verica Sancin od Vrba, Fžego Serafina, vdova Marija Godina od Jukeljna, g. Romeo Godina, J. Badalič Franja — vsi po eno krono. Isti podružnici je darovala zavarovalnica goveje živine 5 K za prostor kjer st je vršila tombola. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica SanitA 23-25 pritličje. Dražba se bo vršila danes, dne 2. t. m. od 9 do 12 dopoldne. Prodajalniška oprava, spodnje srajce, spodnje hlače, spodnja krila iz barhenta, rokavice, manšete in otroške obleke, od-rezki perkala, satina, barhent, posteljna pokrivala, omare, omivalniki, divan, zofa in fotelji, pianino, obešalniki, zrcalo, šivalni stroj „Singer", mize, nočne omarice, majhna lednica, kredenca. Od 3 do 6 pop. Vsakovrstno krzno, črno in barvano, kože divje koze, chevreaux in druge kože, kosi podlogi, platna, trakovi, trakovi za črevlje, „Globin", črevljarske potrebščine za moške in ženske. Mali oglasi G! IXAn se gospodično, veSčo slovenskega in nem-lOlrC Jkega jezika za pisarno z dobro plač . Naslov pove Inseratni oedelek Edinosti. 2094 hllHonO Čivilia m nčenke B® »prejmejo IZ U rje IIU olvlljo v damski kroja Čnici Old England. Via S. Nicolo št. 34. mezzanin. 2C9j llllharinsi z a^Bolvirano gospodinjsko šoto. IMJIldriUd. dobrimi spričevali in večletno prakso, išče primerne službe pri bolj Si slovenski obitelji. Naslov ineeratnemu oddelku Edinosti. 2096 Qloi/nPmil občinstvu naznanjam, da sem OlavnclllU otvoril trgovino jestvin v ulici Giuliani St. 23. Zagotavljam tt Čno postrežbo in se toplo priporočam Dragotin Kariž. 2097 l&^ctm črevljaiskega delavca. Scala Santa St. 197, loUtSIII Rojan. 2098 Prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje, ki edina kolekuje police in piaooa z narodnim kolek m CMD, se je preselila v ulico Geppa 15 2C99 U« 7VI51H151 se' 8e nanovo odpre mesnica iljd na cesti med Opčinami- Banani, kjcr bom podpisani oaebno stregel. Cene zmerne Udani Kari Vatto, meaar. 2100 se izgota^ljajo vsakovrstna dela las. A. ROJC, brivec in vlasuljar Za dame Trst, Acquedotto 20. 1988 Meblovano sobo mene ponudbe pod Edinosti. ,20914 s hrano blizu državne gimnazije se išče Pisna Inseratni oddelek 2C91 Služkinje 'n ze*° dobra mesta v Becher. posredovalnici ulica Barriera 7, II. 1935 Hnhr>n služinčad dobfe gospoda v posredovalnic' UUUfU ul. Barriera 7, II. 1939 Prnrloia bombaževine, slik in dežnikov na rruudjd mesečne obroke Via Chiczza št. 16 I. nadstropje. Ivan K 1 u n. 44'c železo, stare kovine : Anton Cerneca. Kupujem Trst ul. Olmo Št. 12. 1765 r Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl gostilno Aim Neridionale Campo BelTedere St. 3 kjer točim vsa vina, kakor teran, opolo, bela vina, pivo prve vrste iz domače tovarne in imam na razpolago vedno gorka in mrzla jedila. Abonnement za kosila In večerje. CENE ZMERNE. Za obilen obisk se priporoča Leopold Dergan k 3BE Mehanična kleparska delavnica za kov.nske izdelke Giusto Pilottl fu Gius. ustanovljena leta 1S42. Specijaliteta: ladijske mvettljke Posoda in škatlje iz bele in kamno-barvne pločevine. — Žlebori, cevi in zidne obloge iz katerekoli snovi v kosih po dva metra (brez zvezave). TELEFONSKA ŠT. 15-25. Broj 5081/12. Natječaj. U smislu zaključka obć. zastupstva od 20. septembra 1912 razpisuje se ovime na* tječaj za mjesto drugog obćinskog Iječnika sa sjelom u Matuljima ili u blizini Matul:a. Godišnja plača sa paušalom za konja usta-novljuje se prema odluci obćinskog zastupstva na Kruna 4080*— izplativo u mjesečnim an-ticipatnim obrocima, osim toga primati ee ustanovljene pristojbe za lječničke posjete. Lječnik biti će dužan bezplatno lječti posve siromašne, dočim će mu putni trošak biti izplaćen iz občinske blagajne, a kao zdravstveni organ obćine voditi zdravstveno uredovanje. Službena pogodba, koja se može uviditi kod podpisanog sklopiti če se sa lječnikom iza imenovanja jstoga po občinskom zastupstvu. Natjecatelji imaju podnesti svoje molbe do 27. oktobra 1912. ovom obć. poglavarstvu obloživ ih diplomom sveukupnog lječničtva svjedočbom o dosadanjem službuvanju i državljanstvu. Natjecatelji moraju biti hrvatske ili slovenske narodnosti, a glede informacija neka se ebrate na podpisano. Općinsko poglavarstvo Kastav, dne 25. septembra 1912. načelnik: Jel