rostnma oavvaitraira Leto II., žtov. 296. V Uufcfjanf, nedelja dne 18. decembra 1921 posamezna »t nv. 90 p ur • 2 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno', • 240 K mesečno. 90, ii tnoiemttvo , . 600 . Oglati ta vsak mm viilne ttolpca (58 mm) . 3 K muli oglati do 90 mm itolpca (68 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko, Uredništvo: Miklošičeva eeita i,t, IS/t. Telefon »L 7?, Upravnlfttvo; li**aeruova ollea i t. ti* Telefon St.Bfi. Račun Ur. polt tek ur»d» »te*. 1LStt. Ljubljana, 17. docembra. Ka gradu predsednika čoškoblova-a« republike v Lani ln v prostorih težkega zunanjega ministra v Pragi su je predvčerajšnjim in včeraj odigrali aini dogodki. V razgovorih g predsednikom avstrijske republike Uainiseheui in avstrijskem kanclerjem je bil ukinjen sporazum med Češko in Avstrija, ii ga duuaj»ki listi označujejo kot u-■etek nove ep oho v politiki t redu ji Evrope. Ta iiavidei nekoliko ekaalti rana označba je v svojcu bistvu vendarle (»ravilua. Vojna je razrušila stavbo nekdanje avetroogrske monarhije in rdelo ae je, da se narodi, ki so stoletja bili v habsburški državi kot gospodar j, ili pa kot sužuji orodje v rokah rodbinske politike habsburške dinastije, ne hodo nikdar odvudili, drug drugega arzeti. Nove nacijonalno države »o v roji |>olit)ki krenile vsaka na »voju •tran in le staro bratstvo uiod Cehi in Jugoslovani ae je v avobodi še okrepilo in nam je dalu v češko - jugo-lovanski zvozi prvo jedro nove mol-urodne organizacijo v srednji Evropi. Razvoj svetovnih dogodkov je J ugo-lavijo in Češko [rrepričal o potrebi, da e ustvari jaka zaščitna organizacija v brambo temeljnih intcrnacijonalnih akonov naše eksjstence, mirovnih p> Dwlb. Tako je iz ožje češko - jugoslo-inske iveze nastala a pristopom P,itn unijo »Mala antanta*, katoro ogTouinl |lomen za mir v Evropi je žo tetorično dokazan. Psihološko naravno je bilo, da »ta Avstrija in Madžarska kot državi nek-iaj gospodujočih narodov šli svoio pot. Madžarska je ostala nepoboljšljivi-. Pozabiti no more nekdanjih časov njena politika se če vedno nahaja konfliktih z interes! novih nacijon.il-lih držav. Avstrijo je grozna gospo-larska u«oda polagoma sriametovala. ■)o1go so ve tudi tam uveljavljale šovinistične smeri in avstrijski državniki 0 se, zanašajoč se na obetanja velikih vdajali špekulaeiiam. ki so njihovo drJavicc vedno očitnejšo spravljale ta pot trajnega nasprotstva proti slovanskim sosedom. Tako jo Avstrija ekaj časa bila slepo orožje v rokah '.alijanske intrige, naperjene v prvi /r- 1 proti nam, iia naravnost tudi proti idno Cvrstejši novi evropejski sili, lali antanti. V beneškem s|>orazumu ie trinmfirala italijanska politika In )e e izgledalo, da se jej je posrečilo ob-aoviti staro nemško-avstrijsko-madžar-ko zvezo proti slovanski opasnosti. CeSka politika se je pod vodstvom • ojega odličnega voditelja dr. Bcnešn te precej časa trudila, dokazati Ma-rižarom in Avstrijcem, da je odkrito^r-sen sporazum Male antante neizogibna, poslodica novejra stanja v srednji Evropi tor njih lasten življenjski interes. Kako prav je imel dr. Beneš, so izkazala globoka razočaranja, ki so zadela Madžare, v večji meri pa še Avstrijce. Avstrija neprestano čuje mnogo lepih besed, da so ji bo pomagalo v njeni »trahoviti bedi, ki jI vsak Jan preti s popolnim poginom. Toda nihče ji ne pomaga, ne v gospodarskem pa tudi ne v političnem oziru. Plebiscit v Šopronju je znova dokazal njeno popolno osamljenost. V teh težkih časih jo CeSkoslova-Eka, gotovo ne brez vednosti In odo-tircnja svojih zaveznic, ponudila Av-trlji prijat»ljsko roko. Pokazala ji je nožno-iti realne gospodarske pomoči n politične opore, ki jo ta državica ako nujno rabi. Dokazala jej je, da njen sj^ia le v odkritosrčnem sporazumu z njenimi slovanskimi sosedami. Izgleda., da je Avstrija spoznala, la v Parizu, Londonu ali Rimu za ijo ni rešitve. Tako je prišlo do do-'Ovora v Lani in Pragi, kl uvaja med vstrijo ln Češkoslovaško rodne gozdarske odnošaje, angažira za Dunaj inancijeluo pomoč češke republike, istvarja stanje politične lojalnosti med ibema državama in vsebuje obveze -kupne obrambe proti vsemu, kar bi igrožalo temelje obstoja ene in dru-;e državo. Ta politični sporazum more resnici biti jrlčetek novo ero v po-itlki srednje Evrope, ker na široko itvarja pot pristopu Avstrije k Mali ntanti. Politična koncepcija ministra icneša jo postavila na mesto nekda-joga prisilnega sožitja obdonavskih Prodov ln na mosto fantastičnega su-egata francoskih in angleških politi-ov, ki so skonstruirali idejo podonavske konfederacijo, novo edino rcal-in koristno mednarodno organizaci-o svobodnih narodov srednje Evrop?. politična koncepcija zmaguje. Avstrijsko - Češkoslovaška konvencBa je "v dokaz niene notranie uprav-"*1", os«. Pred sestavo nove koalicijske vlade Beograd, 17. decembra. (Izv-) Po bla- godnrunju v taborni cerkvi povodom kraljevega rojstnega dne Je odSel predsednik skupščine dr. Ribar ob 12. uri na dvor, kjer je naznanil kralju, da jo končana njegova misija posredovanja med radikidcl in demokrati. Priporočal je kralju, naj takoj poveri PaJiču mandat za sestavo nove vlade. Kralj pokliče Pašiča najbrže te popoldne k tebi. Ako bodo danes odstranjene tudi ovire, kl to nastale zaradi roSItve vprašanja pod tajniških mest in posamezni klubi določijo tvoje ministrske kandidate, potem bo vlada sestavljena le jutri dopoldne. NIKOLA PA8IC POVERJEN S SESTAVO VLADE. Beograd, 17. decembra. (Izv.) Takoj po posetu dr. Rlbarja na dvoru je bil pozvan h kralju Nikola PaSIČ, kateremu je (»overil testavo vlade. Nato to te sestali v predsedstvu skupščine gg. Paiič, Da-vklnvič, Pribičevič, dr. Ribar in Aoa Sta-nojovIS, Jovan Jovanovič In Joea Jovanovič k posvetovanju. O. Davidovič je tem prilikom vnovič sporočil leljo demokratov, da se jim odstopi mesto pod tajnika v ministrstvu agrarne reforme in ne v ministrstvu saobračaja. O. PaAič je odgovoril, da 1» želja demokratov tpo-rošil radikalskemu klubu ter da bo vee storil, da to tej Želji ugodi POGAJANJA ZA SESTAVO VLADE SE NADALJUJEJO. Beograd, 17. decembra. Dr. Ribar in Ljuba Davidovič sta danes dojioldne poeellla Pašiča in mu naznanila željo demokratskega kluba, da te demokratom odstopi mesto podtajnika v agrarnem ministrstvu. Opozorila tta ga dalje, da jo v interesu države, da te vlada sestavi čim prej in izrazila nado, ila radikali iz demokratske zahteve ne bodo delali težkoč. Zdi te pa. da dela vprašanje |»odtajnlkov precejšnjo težave, ker zahtevajo tvojega podtajnika v notranjem ln agrarnem ministrstvu sedaj tudi muslimani, samostojna kme-tiska stranica pa v agrarnem ministrstvu. Muslimani naglašajo, da so smatrali dosedanjo vlado za vlado koalicijo. Ker pa se hočejo sedaj radikali v notranjem ministrstvu strankarsko osl-gurati, morajo dosledno zahtevati enako pravo tudi oni. Pašič je pozval ministra Puclja za popoldne pismeno k sebi. imenom muslimanov pa ga pose-ti minister dr. 8polio. MUSLIMA-NSKE ZAHTEVE. Beograd, 17. deeembra. (Izv.) Musllma-tvojl današnji seji ttilizirall pit- ni to mo, v katororn obrazlože svoje zahteve glede podtajniSkega mesta t ministrstvu notranjih del lo pismo takoj odposlali Ta zahteva je tudi otežkočila danalnja pogajanja. V političnih krogih se tmatra, da te tej zahtevi ne bo ugodilo. DEMOKRATSKE KANDIDATURE, Beograd, 17. decembra (Izv.) Demokratski klub je pozval tvoje ministrske kandidate, da te tporazume do jutri dopoldne ob 9. uri o medsebojni razdelitvi portfeljev. V tlučaju. da ne bl prišlo do tporazuma, bo klub to vpraSanje relil še tekom dopoldneva, ln obenem tudi določil kandidate za po-ltajnlška mesta. Za podtajnika v ministrstvu agrarne reforme pride t poStev Milog Radosavljevifi. Cim bo zavržena sestava liste ministrov In podtajnikov, se bo takoj Izdelal protokol mod radikalci in demokrati, ki bo obtegal stari program zakonodajnega dela koalicije. V prvi vladinl seji bo tudi določen delokrog podtajnikov. LISTA NOVEGA KABINETA. Beograd, 17. deccmhra. (Izv.) Nova vlada bo verjetno tako-le sestavljena: Ministrski predsednik In minister zunanjih zadev Nikola Pašid (rad.); minister saobračaja Krsta Miletič (radikal); poŠte in telegrafa Velja VukiCcvid (radikal); za Izenačenje zakonov Laza Mar-kovid? (rad.); za šume in rude Zika Rafaflovid (demokrat); za socialno politiko dr. Orcgor Žerjav (dem.); za notrnnje zadevo Voja Marlnko-vid (dem.); za prosveto Svetozar PriblCevid (demokrat); ra vo.no general MHIvoJ ZeCevId (izvenstrankarskl); za trgovino in Industrijo dr. Meh-med c"i'io (mur,l.)} za poljeprivredo Ivan PucelJ (S. K. S.); za finance dr. Kosta Kumanudi (demokrat); za narodno zdravje dr. H. Kara-mehmcdovld (musl.); za agrarno reformo Nikola Uzuno-vid (rad.). CeSka in Avstrija Praga, 17. decembra. (Izr.) Kancclar dr. Schober jo sprejel danes pro,] tvojim povratkom na Dunaj poročevalce časopisja in jim Izjavil: »Moje zadovoljstvo je veliko, ker se nam je posrečilo, odno-Aaje t Češkoslovaško, ki so bili Se zadnje mcsece zadovoljivi, zopet znatno Izboljšati. Dogovore v Portorose smo na sedotiji konferenci odobrili ln tmo te odločili, da jih udejstvimo. 0 provlzorič-ni trgovinski pogodbi med Avstrijo ln Češkoslovaško so se vrSila nova posvetovanja. Oho vladi ste pripravljeni, da pogodbo sedaj tudi ratificirate. Tudi za obojestranka potovania to bile dotežene znatne olajSave. V Ilallstaatu pričeta politična posvetovanja so znatno napredovala v Pragi, tako da jo prva etapa že končana. Ako bi nastala med obema državama kaka sporna vpraSanja, pridejo takoj pred razsodišče, da se poravnajo mirnim potom. S tom hočete obe državi pokazati, da nameravate živeti v miru in tudf uresničiti misel miru». Rim, 16- decembra. «Epoca» poroča, da )e bil zunanji minister Della Torretta v kuloarllh povprašan glede šopronjske zadeve. Zunanji minister le odklonil vsako odgovornost za tamošnje dogodke, ker gre za zadevo, kl spada v delokrog poslanlškc konference In generalske -komisije. V kuloarsklh razgovorih str se obrazložila prizadevanja Italije, doseči odgodltev, ter se le prlpoznala upravičenost avstrijskega protesta proti temu, da ostanejo madžarske čete na glasovalnem ozemlju. Vsi listi poročalo o prizadevanjih male antante, stvorltl blok na-sledstvenih držav. »Popolo Romano« napada konzulto ter pravi, da se Je rahla zgradba beneške pogodbe zrušila. List obžaluje pasivnost Itallle napram bedi na Dunaju ter pravi, da le ta pasivnost so-krlva, da se le Avstrlla popolnoma odtujila od Italije. NEMČIJA PLAČATI! Pariz, dne 17. decembra. Kakor lavlla »Journals, le reparacllska komisija soglasno določila odffovnr nemil! vladL Olede obrokov, kl jih mora Nemčija plačati dne 15. lanuarja In 15. februarja, le komisija Izjavila, da vzdržuje svo) zadnll odgovor. Ncmčlla more In mora plačafi. Pariz, 17. deeembra. Odgovor repa-racljske komlslle na nemško noto veli med drugim: »Komlslla more Izraziti samo svoje presenečenje, da pismo kance-larja ne vsebuje natančnih podatkov ne samo glede deviz, ki lih mora Nemčlia Imeti ob določenih terminih pripravljene, temveč tudi ne glede tega, do kedal bl se Izplačilo odgodllo In tudi ne glede jamstev, kl bl se za čas odgodltve ponudila. Ako se te podrobnosti komisiji ne naznanijo, JI je nemogoče, upoštevati proSnJo nemške vlade ali lo proučiti* Berlin, 17. decembra. (Izv.) Danes dopoldne je bil državnemu kaneelarju dr. VVirthu sporočen odgovor rcparacijsko komisije na prošnjo glode odloga plačila. Odgovor vsebuje tri vpraSanja: t.) Kake zneske za janu.n in februar more Notnčl-ja plačati 2.) Kako dolgo naj bi trajal odlog plačil. 8.) Kake garancije more dati tekom odloga za poznejSe popolno izplačilo zaostalih zneskov. NIEBLACK ODPOTOVAL. Split, 17. decembra. (Izv.) Včeral je ameriški drcadnought i admiralom Nieblaekom odplul v Dubrovnik, odkoder poseti potem Kot.or in odpluje Itončno v Napoli. NAPOLEONID NA ALBANSKEM PRESTOLU? Pariz, 17. doccmbra. (Izv.) »Nevv-york Herald* poroča iz Nowyorka, da je albanski višji komisar v Zedinjenih državah, G. J. Chekreri, ponudil albanski prestol Jeroinu Napoleonu Bona-parte. potomcu Napoleona. ANGLIJA IN IRSKA. London, 17. decembra. (Izv.) Predlog o sporazumu z Irsko le bl! od obeh zbornic ratificiran z ogromno večino. V spodnji zbornici je znašalo razmerje 401:78, v gornji 166:47. Parlament le bil nato odroden do nonedellka. SEJA SKUPSCINE. Beograd, 17. decembra, (liv.) V tlučaju da bo jutri vlada teetavljoua. bo predsednik dr. Ribar sklical skupščino za torek, 80. t. m. Na teh sejah se bo predvsem razpravljalo o dvanajstlnkah in o budlotu za 1. 1022. Skupščina bo potem odgodena čez praznike in se zopet sestane 1. januarja. IZENAČENJE URADNIŠKIH PLAČ NA HRVATSKEM. Beograd, 17. decembra. (Izv.) Na današnji tejl demokratskega kluba se je razpravljalo v glavnem o Izenačenju uradniških plač na Hrvatskem. Minister Pribičevič jo poudarjal nujnoet rešiti® tejm vprašanja, v čemur to bili vsi poslanci ž njim složni, a to na drugI strani tudi opozarjali na finančne tcikoče, na katere bo naletela Izvedba tega projekta. Finančni minister je predložil, da se sestavi odhor, ki naj to vprašanjo preštudira in lek«m dvali ali treh dni predloži kluhu način, kako naj se to vprašan ie reši. V ta odbor -o razven ministra Kurrnnndija Izvoljen! tudi Andnt Radonlč, Pavle Angjclič !n profesor Relsnor, kl je referent v tem vprašanju. PRED PRICETKOM PROCESA PROTI ATENTATORJEM Beograd, 17. decembra. (Izv.) Včeraj popoldne to bili komunisti, kl so v zvezi c atentatom na regenta Aleksandra, prepeljani lt policijtklh zaporov na sodišče. Predsednik Boža Protič Je po zaslišanju Izpustil Erzlko Juhas, Jelko Stankovi«, Julko Malič, Evo Sattl Vladana Markoviča, hlvicfra kon, poelanca in Ll-hila it Novega Sada. Milict Marikovlča. Lazarja Petroviča Iz Beograda, Katinko in Marijo Manojlovifi iz Vrbasa, Katinko Pačlinko iz Teremlna, Terezijo Cham iz Češkoslovaške, Nlkodeia Rafajloviča lz Holikoveo, Josipa PavačiSa, župnika lz Crikvenie ln Stojka Ratkovlča iz Cuniga. Vtl ostali »o bili pridržani ▼ toilnib zaporih. V SANDZAKU JE RED. Beograd, 17. decembra. (Izv.) Okrajni načelniki Sandiaka ao poslali notranjemu ministrstvu obvestilo, da je varnott-no stanje t deioli Izbomo ln da ee v zadnjih treh mesecih niso zgodili nobeni zločini, razen običajnih, kl Izvirajo Iz krvne osvete. Zaradi tega bodo čete, kl eo bile poslane v Sandžnk r ivrho vzdrževanja reda in miru, v kratkem odpoklicane. NASE LADJE IN ITALIJA. Rim, 17. decembra. Ker Je zavezniška reparacijaka komisija odobrila tporazum Trumbič-Bertollnl glede podola trgovskih ladij bivSe avstro-ogrske mornarice, je iospel semkaj kapitan jugoslovanske mornarice Stlpanovič, pOTeljnlk splitske luke, da začne pogajanja t Italijansko vlado glode izročitve Jugoelavijl dodeljenega dela mornarice. — Kakor znano, pripade po tem dogovoru Jugoslaviji sto-tisoč ton bivle arstro-ogrske mornarice. RADICEVO HUJSKAJOCE PREDA-VANJE ZABRANJENO. Zagreb, 17. deeembra. (Izv.) Policija je prepovedala za jutri najiovodano prodavanjo Stjepana Radlča v sokolski dvorani na Wilsonovem trgu o »Delovnem pravu 1 društveni solidarnosti po programu novo izvoljene večine hrvatskega bloka v Zagrebu*, ker bi prišlo lahko do demonstracij. 50PR0NJSKI PLEBISCIT. Budimpešta, 17. deeembra. (Izv.) V šopronju le bil danes razglašen rezultat ljudskega glasovanja. V mestu samem le bilo za Madžarsko oddanih 73 odstotkov, v vsem glasovalnem ozemlju pa 65-16 odstotkov glasov. Za Madžarsko le bilo oddanih skupno 15.343, za Avstrijo pa 8.227 glasov. FRANCIJA IN VA-TIKAN. Pariz, 17. decembra. Pri debati v tena-tn glede Interpelacij o vzpostavitvi od-noSajev z Vatikanom je izjavil ministrski predsednik Briand, da je storil to odločitev zaradi tega, ker ao interei! Francije zahtevali hitra dejanja, ker Francija brez težke Škode ne bl mogla ostati brez zastopstva pri Vatikanu. Vatikan je izjavil, da so mu republikanski zakoni o ločitvi cerkve od države in o druStvih znani. Ministrski predsednik se je po proučevanju probloma prepričal da je zastopstvo Francije pri Vatikanu koristno za interese di lave. Ako meni senat, da ustanovitev poslaništva pri Vatikanu Škoduje Franciji In da bl ne bila umestna, more parlament strmoglaviti vlado. Nato je bila Izrečena vladi zaup-Anlea * 174 uro t! 199 (»lasom. OMEJITEV FRANCOSKEGA POMORSKEGA OBOROŽEVANJA, W" liti!Rton, 17. decembra. Angleška delegacija Je Izjavila, da Ima Prancilt pravico do povečauja svollh pomorskih sli, toda ne v tem razmerju, kl ga predvideva Franclla. Hughes In Ballour menita, da mora 175.000 ton velikih volni* ladij Pranclll zadostovati. Rim, 17. deeembra. (Izv.) Francoska zahteva v Was!ilngtonu, da nal te po-množi Iranoosko bojno brodovje za deset enot po 35.000 ton, le po poročilih Itall-lanskih listov učinkovala kakor bomba Angleški In tmcrlškl delegat sta bila naravnost konstcmlrana. Po odmora se le dvignil Italllanskl delegat, kl le Izlavll da zahteva Italija pariteto s Prandict čei da Je bilo to dogovorleno že v pred pogajanjih. Italija lc prišla v Washlng-tom, da omeji oboroževanle sporazumno t ostalimi državami, za kar le priprav, llena še sedaj. Se|a le bila nato takoj zaključena. FAŠISTI NE POSLUŠAJO VLADE Rim, 17. decembra. (Irv.) Tajništvo nacionalistične stranke fašistov objavile proglas, v katerem lavlja tvojim članom da te bavl vlada t zamislijo, razpustiti In prepovedati takolmcnovane faSlstov ske bolne oddelke »Squadre d'azIone> Tajništvo se tklicule ra sklep strank' da to ti oddelki sestavni del stranke ir da bl vlada morala nalprej nastopiti preti stranki In |o razpustiti V slučaju, da poskusi vlada kakršnokoli nasilno akc! proti fašistom, bo naletela na najogorf ncJSI odpor vsega fašizma. MADŽARSKO SLEPOMIŠENJE Budimpešta, 17. decembra. (Izv.) Na rodna skupščina |e danes zvečer v zu-devl aretacije Karllstičnlb vodltellev z o? proti 33 glasom sprejela predlog imun: tetnega odseka glede suspenzljc Imun: tetne pravice poslancev groia Andratsj • la, Benltzkega, Rakovszkega In doktjib Gratza. Obenem le bilo sklenjeno, o -vlada t aretacijo omenjenih poslancev n kršila njihove Imunitetne pravice. 2') predlog posl Albina Llndauerja glede detronlzaclle In nemožnostl Izvolitve k kega člana habsburške dlnastile za madžarskega vladarja, le glasovalo samo ptt opozlcljonalnlh poslancev. Karllstt so st pred glasovanlem odstranili; stranka mu-lih posestnikov pa se le vzdržala glvo vanla. Borza Zagreb. Borza danes ni poslovala. Ter denca Izven prometa je bila tndi dane-dottl čvrsta in sicer zaradi včerajSnjeg.-< nizkega stanja naiega kurza v Curihu. Promet je bil neznaten ln povpraševanja po devizah sploh nI bilo, razen za arbi tražo. Ob 12. uri je prišla iz Curiha vest. da notlra naša krona 1.95, kar je Se holj oslabelo tendenco. Dolar 203. blago 'Mi. zaključki po 264, Italija 1200 — 1810. London 1105 — 1110, Praga je bila posebno čvrsta: zjutraj jo notirala 827, bla go 829 — S30, ob 18. uri pa že 882, h blaga sploh ni bilo. Dunaj 4.10 — 4.1K. zaključki po 4.10, Berlin 1!» — 189, M* go 142, Pariz 2120. Beograjska borza je bila zaradi kralje vega rojstnega dne zaprta. Curih, devize: Berlin 2.C0, Nevrjrori; 8.16, London 21.48, Pariz 40.40, Milan 23.85, Praga 6.80, Budimpešta a72. Ze grob 1.95, Varšava 0.16, Dunaj 0.20. avstrijske žigosane krone 0.10. Berlin, devize: Rim 886.60 — 688.40 London 816.65 — 818.85, Netvvork — 196.20, Pariz 1528.45 - 1581.55, fivt-ca 8801.15 — 8808.85, Dunaj 6.08 — 6.H7. Prajra 238.50 — 289.00. Budimpešta 28.7? — 28.88. Dunajska borza danet nI posloval* Opozarjamo! Božična številka »Jutra* bo posebno obsežna. Prinesla bo najbolj raznovrstno vsebino, Izšla bo v potrojcnl nakladi In bo obenem redka prilika za najuspešneje Inse-rlranje po vsej Jugoslaviji In ne-odrešeni domovini. Obenem bo stavila božična Številka »Jutra* Javno vprašanje na občinstvo. Kdor pošlje v določenem času najzanimivejši pravilni odgovor, o čemur bo razsojaln posebno sestavljeno razsodišče — ta dobi lepo dragoceno darilo. Za nekatere druge dobre odgovore so bo razdelilo še več manjših daril. Udeležba bo dostopna vsakomur brez razlike, — darila so omejena le na naročnike. iz ftanjansKega t Jugoslavija v Italiji. — Komunlatlško-socijalistička obstrukclja. — Juuoslo-veuska »obsirukcijs«. Trst, 17. decembra. Slovek, ki vsaj kolikortoliko rosno lu trezno zasleduje politično llvljenjc tostran in onostran »granicc*, bo pač mora čuditi laškemu časopisju, kako more tako zlobno pisati o razmerah v Jugoslaviji, ko ima vendar toliko vzrokov, da bl molčalo o tujih otv.v rch, se trkalo na svojo lastna prsa In prosila Boga, da M se usmilil Italijo in njenih vnobovpijočo razoranlh razmer. Laško časopisje sc no more nikdar J >-volj škodoželjno naročati vladnim in parlamentarnim krizam v Jugoelavlji, kakor da bi liiia v Italiji v tom pogledu sama nebesa, ali v resnici pa v VI-minalski palači v Rimu poka danza-dnem huje in na Montecitoriju izjavljajo poslanci sami. da v laškem parlamentu ni |>rav čisto ui6 več —• parlamentarnega. ln resi Jugoslavija v Italiji Ko sl je gospod ministrski predsednik Bonomi komaj pred tednom dni, po skoraj štirinajstdnevni razpravi o grehih notranje politike, primoledoval ono precej piškavo zaupnico — vse stranke so se pač Kili', da bl prišlo za | Blahinr še kaj slabšega, in mu zato niso Izpodbile nog — tedaj se jo mislilo, da bo vendar začne redno |>arlamen-tamo delo. Predložen je bil parlamentu državni proračun s skoraj trimili-jardnim primanjkljajem, ln laška zbornica bi imela tu dovolj prilike, da pokaže vam jugoslovanskim večnim kri carjem. kako je treba delati, da se potegne državni voz iz blata kriz, primanjkljajev, dolgov in drugih takih nevšečnosti. Ali laško časopisje kriti-zari vas, laški parlament pa krizari sebi, vladi in državi: komaj teden dni po zaupnici jo bil gospod Bonomi že na tem, da — pade. Komunbtlško - socijalistlška obstrukclja. Gospod Bonomi si s svojimi izvajanji o korektnem vladnem postopanju za časa (ašistovskoga kongresa in splošne stavke v Rimu ni pridobil naklonjenosti levici-, pač |>a 6i jo uako-pal njeno prav pristno laško obstruk-cijo. Komunist: imajo namreč v svoji sredi tovariša Misiana, ki jo bil zaradi dezertacije v vojni obsojen na petletno ječo. Zbornica je svoječasno, prav z (.žirom na ta primer, sklenila, da vojni dezerterji nimajo pasivne volilne pravice. Tako bi torej Misiano izgubil mandat. Ali Misiano se ni brisa! ta ta sklep in jo vsako toliko priliaj.il v zbornico. Prvikrat so ga fašisti napadli dejansko, pozneje pa so desui-ca.-ji ubrali drugo pot in so vselej, ko je prišel M Mano v parlament, oni sami zapustili zbornico. Komunisti so to desničarsko taktiko tnali sijajno izkoristiti: kakor hitro bi s. morala začeti razprava o kaki važ-n" točki dnevnega reda, jo priromal v zbornico Misiano, kar jo imelo za povod, da jo desnica odšla iz zbornice, in zbornica je postala nesklepčna. Predsednik je sejo zaključil. To ravno so pa hoteli imeti komunisti, in so tudi dosegli Zgolilo se jo to že parkrat, in •«to se je parlamentarna »giunta* (vc-ruikacijski odsek) silno podvizala z razpravo o veljavnosti Misianovega mandata, katerega je sedaj razveljavila. Seveda pa mora njen predlog šele pred zbornico, !n Misiano bo najbrž še parkrat. «dal> zaključiti sejo. Jngoslovenska «obstrukcija». Naši jujroslovenskl poslanci so sc lotili prav resno svojega dela, in to seveda ni všeč marsikomu v zbornici, zlasti pa ne skrajni desnici, nacijonai- eora m rasistom, za mnti govor poslanca dr. 3 tange rja ob priliki če-stiLk, ki jih jo Izrekal parlament Ircem ob dosegi njihovo samostojnosti, je dal fašistom povod za hrupne proteste. Iu poslanec dr. Btanger vendar ni rekel nič drugega, kakor da Imamo tudi ml Jugoslovenl v Italiji svoje narodne ideale, ali da na« vlada tlači povsod ln postopa z nami kakor s plemenom četrte kategorije, ko nam ne da šol, nam ne priznava naših jezikovnih pravio In no spoštuje naših narodnih svetinj. Zaprte so vse našo srednjo šole in nad 100 ljudskih šol in naša krnjoviui imena spreminjajo, kar se ne dogaja nit| v kolonijali. Izrazil je upanje, da ho i>arlaraent znal poučiti vlado, da bo tako postorila z nami, da ne bomo Imeli razloga tožiti celo v tako svečanih trenutkih, kakor je ta. ko so pozdravlja svoboda drugega naroda. Levica jo burno ploskala tem besedam, desnica [>a hrupno ugovarjala. Se huje pa Jo bilo v torkovi seji. 1\i je vstal tržaški nacljonallst Su- »Halkan* pTBeta oMlrno o volilnem proglasu Hrvatskega bloka in ugotavljata, da jo sedaj situacija popolnoma jasna. Nastop Hrvatskega bloka da je zadal moralni smrtni udarce Protičevi akciji, kor v celi Srbiji ni danee človeku, kl bi al,"lil Protiču, ako bl ta hotel kakršnokoli politično kooperacijo s to ali ouo hrvatsko i«olitlf-no stranko, ki je pel pisala zloglasni volilni proglas. Hrvatski blok — tako pUo .Balkan,» kl jo doslej zagovarjal Protiča — je ubil v kali vsako njegovo akeijo in za danes politično onemogočil Protiča, kl Jo popolnoma osamljen in politično danes v Srbiji nemogoč. Kongres radikttlske stranko je dal to-rnu razpoloženju jasnega izraza, ko jc sklenil, vztrajati na načelih sprejete ustave in sogla-sno obsodil revizijonl-stični program Stojana Protiča, na katerega jo pristal on samo iz politične kurtoazije napram Hrvatskemu bloku. — »Tribuna* pravi, da je danes Hrvatski blok odgovoren faktor za vso hrvatsko politiko, kot katere predstavnik ae proglaša. Blok jo dozdaj skri- vlc h) (čilaj' Sovič) lu »lovefino pro- val svoje prave tendenco, podtikal jih testiral proti jutroelovenskl ob*trukci- ---->"»-— -—'----- ji, češ dr. «o poslanci Sček, Podgornik in Lavrončlč vložili kar celili 92 Interpelacij, ki so vso dčejo skoraj enakih stvari, nainroč zatiranja jugoslovcnakili šol, pri čomor pa so bili jugoslovcnski poslanci celo tako irrodontistiško predrzni, da so v svojih Interpolacijah ua-/.ivall kraje, ki bo »italianissimi*, z jugoslovanskimi imeni. Tako n. pr. Ko- poedinitn politikom in strankam; toda situacija jo sedaj popolnoma izpreme-njena, kor Jo prevzel blok vso odgovornost za hrvatsko vprašanje. Tudi »Tribuna* očita Protiču, da je zašel na popolnoma napačno pot, kor je poskušal paktirati z ljudmi, katerih puli-lična načela ne moro priznati nob"n politično zrel človek v Srbiji. Predpriprave in izid zagrebških volitev so v i>er, Poreč Pazin, Puli, Lošinj Itd. Su-1 politični konsolidaciji državo velik ko-vteh ja zahteval, da naj zbornični i rak naprej, ker bo znatno pripomogle iredsednik zavrne te interpolacije,! razbistritvl pojmov In ločitvi duhov. dokler intnrpelanti ne lzpremene jugo-dovenskih krajevnih imen v laška. Odgovarjala sta Suvichu poslanca P o d g o r n i k In S č o k. Prvi jo de-ial, da je vlagajoč interpelacije, edino lo uporabil pravico, ki jo ima vsak posIancc, pri čemer pa ui imel nikak-šnega namena uganjati irredentistiško propagando. Drugi pa jo dejal, da sc ji- glodc krajevnih imen obrnil na tržaškega generalnegia civilnega komisarja. ali tudi ta mu ni mogel povedati laških imen za več krajev, omenjenih v interpelacijah, češ kor komUija, ki ima nalogo, določiti uradna krajevna imena, še ni dovršila svojega dela. On s svojimi interpelacijami pač ne dela irredentistiško propagande, pač pa jo lelajo naši nasprotniki s svojimi na-silstvl. — Samo po sebi je umljivo, Ja je vsled ten odgovorov na desnici nastal zo|«t divji krik ln vik. Laško časopisje pa jo pisalo dolgo članke o ju-godovenskih obstrukcijonarjih, ki b> čejo s svojimi nesramno predrznimi interpelacijami zavirati redno delovanje parlamenta! pri naši vladi. Lop« aredall* M poslužuje verolomna Italija: za obveznosti, IU jih ima do nas, zahtova plačilo v donarju. In potem še pišo italijansko časopisje o korupciji pri nas! Kjo je pač večja nego tam, kjor Jo uganja sama vla/la na oficijclon način? -f- »Caporetto«. Italijanski publicist Giusepjie Prezzolitd jo izdal knjigo pod gornjim naslovom, v kateri oplouje vzroke italijanskega poraz.i pri Kobaridu. Knjiga jo izšla sedaj tudi v srbskem prevodu Miodraga Rbtiča. Delo je jako zanimivo, ker navaja avtor točno podatke lz uradnih virov, po katerih dokazuje, da Italija ni imela prav nobenih zaslug na srečnem izidu vojno. Italija ni prav nič vojaško pripomogla končni zmagi, ker je bila italijanska vojska že koncem leta 1915. popolnoma dcmoralizirana. Italijanski vojak ni nikak |>atrijot, on ne čuti ljubezni do domovine, ne pozna disciplino, niti izvrševanja dolžnosti. Tudi italijanska javnost, ki je bila vsa na strani Gio-littija, ki se jo boril do zadnjica trenutka proti intervenciji, je bila proti vojni; izzivala jo nezadovoljstva v notranjosti, kar jo imelo občutno posledice na bojnem polju. — Avtor obljublja kot nndaljevanjo svojega dela spis Vittorio Vcncto*, v katerem bo dokazal, da ta zmaga nI bila prav nikaka vojaška zmaga, ampak lo posledica razsula avstrijsko vojsko. Politične lieiežfoe 4- Z radikalskega kongresa prinaša včerajšnji »Slovenec* nekatere momente, s katerimi hoče pokazati, da je Protič, akoravno odsotcu, igral na kongresu vendarle veliko vlogo. Kot Protičevega zagovornika navaja »Slovenec* popa M i niča, no pove pa, kdo jo ta pop Minič; vprašajte poljubnega Srba iz emigracije, pa vam bo povedal, kdo je ta mož. Ko je dospel v Solun, jo slokel takoj svojo popovsko obleko Ln so vrgel na najnosolidnejšo trgovino; splošno so znano njegove afero s sladkorjem, ki so presedale cc!o Angležem, tako tla so mu zaplenili velika skladišča, ko je vladalo na fronti splošno pomanjkanje sladkorja, ltadikalska stranka so jo tega popa do zadnjega časa sramovala in mu vzela poslaniški mandat: šeio sedaj se io zopet pojavil na radikalskem kon- jo zopet pojavil trrosu in našel je svojega častilca v ljubljanskem »Slovencu*! Do gusti-bus ... -f- Hrvatski btok in Protič. Beograjska radikalska lista »Tribuna* in -f- Primerna opnzka. Dopisnik pariškega »Temps.a* Oontlson piše v svojem članku o Rndlču, da je ta nekemu francoskemu publicistu rekel: »Razliko mod Beogradom in Zagrebom vain najbolje predočim s tem - le vzgledom: Srbija jo velika kasarna. Hrvatska je I« velika knjižnica.* Gentiaon k M primeri dodaje, da je Radič pozabil povodatl, da jo ta knjižnica — nemška! -f- Izprememba v gencralštabu. Iz Beograda poročajo, da jo radikalski poslanec dr. Momčilo Ivanič vložil interpolacijo na vojnega ministra, v ka tori zahteva pojasnila glede izpremembe v gencralštabu. V interpelaciji se navaja, da jc bil bivši šef goneralštaba vojvoda. Bojovič stavljen na razpoloženje izncnnda, da ni ničesar vedel o tem; obenem zahteva pojasnila, kako se jc mogla izvršiti tako važna izprememba v času, ko je bila vlada v de-misiji. 4- Zahteve primorskih Slovencev. V rimskem parlamentu je slovenski narodni poslanec Sčck vložil cclo vrsto interpelacij, v katerih zahteva: pojasnila zaradi imenovanja nekvalificiranih oseb zn profesorje na gimnaziji v Idriji in na učiteljišču v Tolminu; otvoritev slovenskih ljudskih šol v Jamljah, Doberdobu, Devintr. slovensko trgovsko šole v Trstu, slovensko moško in žensko meščanske šole za Coriško. slovenskega moškega in ženskega učiteljišča v Gorici ter slovenske gimnazl-ie v Gorici. Končno zahtova pojasniia, kdaj se bo preklicala prepoved ustanavljanja zasebnih slovenskih šol in vrtcev. -f Evakuacija proti denarni odškodnini! Italija se. kakor znano protivi. izpraznitvi tretjo cone v Dalmaciii. kor nočo naša država pristati na italijanske zahteve glede pogodbe o ribolovu v naših jadranskih vodah. Seda' poročajo nekateri naši listi, da bi bila Italija pripravliena izprazniti tretji nam pripadajoči nas dalmatinskega ozemlja. aH le proti odškodnini v znesku 3 milijard lir! Ce pa tega Jugo-salvija nočo izpolniti iz kakršnegakoli razloga. Italijani predlagajo, naj se jim odstopita dva otoka ob dalmatinski obali. Govori so. da je Italijanska vlada v tem smislu že rodvzela korake Po svehi ■ Katastrofalne prehranjevalne razmere na Dunaju. Na dunajskem živilskem trgu vlada občutno pomanjkanje vsega — zlasti pa mesa. Maksimiranje cen jo izpraznilo trg in dovedlo do bujno kupčije pod roko in za vsako cono. Mase revnega ljudstva trpijo grozno vsled iiomanjkanja in silnega podražo-nja vseh vrst živil ter vslod razpasle so špekulativne trgovino z živili. Ceno živilom stalno skačejo. Tekom enega dne je cena prašičevemu mesu iu masti poskočila za 1000 K za kg. Kg. krompirja velja 60 K — toda dovoz tega živila je minimalen. Zelenjava in sadjo jc redka prikazen na trgu. Jajca so plačujejo po 00 K. — Deveturnl delavnik v Nemčiji. Nemški minister za industrijo jo izjavil, da se v najkrajšem času uvede v javnih delavnicah Nemčije 9 urni delavnik. — Pomanjkanje premoga v Nemčiji. Iz Nemčijo javljajo, da se država nahaja v akutni premogovni krizi. Vsled pomanjkanja premoga gTOze nemški industriji razne tcave. Najbolj bo kriza pozna pri tekstilni, keramični in papirni industriji. Tudi južno nemška plinska in električna podjetja se nahajajo v težkem položaju. Nemci pripisujejo to krizo izgubi premogovnega revirja v Gorenji Sleziji. Rusija proti določbam washing tonskega sporazuma. Ruski komisar za zunanje zadeve Cičerin jo poslal vladam čotvornega sporazuma na Pacifiku protestne note, v katerih izjavlja da so sovjetska vlada zoperstavlja določbam vvashinrrtonskn porrodbo. Protest jo oster zlasti tam. kjer se bavi z vprašanjem vzhodnokitajske železnice, čičerin trdi, da je to vprašanjo lo ru-sko-kitajska domena. — Revizija londonskega dogovora? »Chicago Tribune* javlja baje iz zanesljivega vira, da se londonska pogodba glede nemških reparacij revidira v tem smislu, da se znižajo denarne ■zahteve zaveznikov od 40 milijard zlatih mark, katere bi morala Nemčija plačati, na. 30 milijard zlatih mark, — Zasedanje angleškega parlamenta. Angleški parlament so je sestal in zboruje. Glavno vprašanje, o katerem bo razpravljal, jo sporazum z Irsko, radi katere se obetajo dolgotrajne in burne debate. Ir Prosvcfa REPERTOAR LJUBLJ. GLEDALIŠČA, Drama. Nedelja, 18. dsc.: »Pampcliška*; popoldo« ob 8. url. liv. Nedolja, 18. deo.: »Pohujšanje v dolini ientflorjanskli; zvočer ob 9. uri. Uv, Pondeljek, 1«. dec.: »ltoza llorodova*. E, Torek, 20. deo.: Zaprto. Sreda, 21. deo.: »Roza Berndova*. A. Četrtek, 22. dec.: »ltovizor*. Izv. Opera. Nodeija, 18. dec.: »VVerthor*. Izv. Ponduljek, 19. deo.: Zaprto. Torek, 20. dec.: »Morls Oodunov*. B, 3red*, 21. doc.: »Boheme*. D. Četrtek, 22. dec.: »Camiea*. O • • • Boillna umetniška razstava slovenskih umetnikov v Liubliani. Včera) ob 11.ur dopoldne se le otvorlia v Jukopičcvcis pavlllonu razstava slovenskih umetniku v prisotnosti rcktorla naSe univerze, g dr. Gollmlr Kicka, icktorlce Mlss Cop land In par naših Intcllecntov, Razstav ostane odprta do 2. |anuar|a 1922, sicer dnevno od 10. do pol 4. ure brej prekinjen!.!. Na občinstvu le seda], da mnogobrolnlm posetom pokaže svolo kulturno zrelost XIII. razstava Zagrebškega Prolletnega Salona, v katetl so bila razstavllena dela boograjsko četvorioe (Dohroviča, Miličiča, Bijcliča ln Nastaaijeviča) je bita te dni zaključena. Minister AlaupoviS, poverje nik za prosvoto jo nakupil slik v vrednosti 75.000 K za galerijo slik. šcntlakobskl gledališki oder v Ljub litini, Plorllanska ulica 27, l.nadstr. Ds nes, v nedello dn? 18. decembra, Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi*. — Za četek ob 8. url zvečer. Revlla bonih sinonimov na svetu. Nikoli ni na isti Btrani napisal iste besedo po dvakrat, nekateri celo pravijo, da se da dokazati, da v istem stavku nikoli ui rabil dvakrat istega zloga —■ kar je pa samo legenda. Včasih so ga jezile črke, po celo ure si jo belil lase z eno samo piko, po celo tedne popravljal en sam stavek. (Bil jo torej še hujši kakor Ivan Cankar, ki je delal pridigo fajmoštra v »Martinu Kačurjti* celili štirinajst dni.) Venomer je Flaubert poskakoval od mize in preklinjajo tekal po nobi okrog prečrtal vse skupaj, kar je bil napisal in začel od konca. Zola pravi, da so ljudje postajali pod njegovimi okni in strahoma čakali, kaj bo. Flaubert jo bil torej podoben tudi Beethovnu. ki je pri »Bencdiktusu* za svojo »Misso Solcmnis* polomil kompletno vso stole v svoji sobi. »O, to strahovite stilske grozote!* jo pisal Flaubert nekoč Georgi Sandovl... Ce bi Beethoven ne bil imel idiotsko oblikovano čreptnjo, če bi Mozart ne bil zločinski tip in bi Dostojevski ne bil božjasten, bogvo ali bi bili vsi ti ljudje danes Boetliovon, Mozart ln Dostojevski? No, In Flaubert jo bil, — kakor sled! iz gorenjega, histeričen, ne-vrasteničen. In če bi to ne bil, bogve ali bi bil on danes Flaubert? Čeprav jo bil na videz zdrav in je po postavi in po potezah precej nalikoval starim normanskim junakom, je bil vodno silno bolelien. 2o od svojega dvain-Ivajsetega leta naprej je bil živčno bolan. Prvi histerični nanad ie imel leta 1848, ko se jo peljal v svoji kočiji v Pont-Audeinor, v naslednjih petnajstih letih pa še štiri podobno napade. Flaubert, ki jo bil sin zdravnika in se je precej razumel na medicino, jo z vsemi močmi in sredstvi delal za svoje zdravjo in s kopeljmi in kllmatičnimi izpremembami dosegel tupatam tudi nekaj zboljšanja, a lo začasno. Bil je neizmerno nervozen in razdražljiv, uiti najmanjšega ugovarjanja ni mogel trpeti. Od jutra do večera je delal, in se je pri tem skrbno čuval vsakojake- ril našim modernim ekspresioniston ki so si stavili za svojo življensko nt logo to, da pokončajo in porušijo • prekrasni antični tempelj stila, kat-rega vsekakor pravi oče in največ učitelj jo bil Flaubert. Malokomu jo usojeno, da gre šele f proslavi stoletnice plosriit. v herbari No in Flaubert šo ne bo šel zlepa. Vi te slave je krivo nekaj tudi dejstv da jo bil ta človek Francoz. Ce bi t naš Cankar ne pisal rccimo Canka ampak — Mitterretrger ali Smith s Auvergnac — bi bil danes še ve n kaj drugega kakor je. priloga „Jutru" št. 206 dne 18. decembra 1921. Svetovni dogodki tf/ashinitonski sporazum Britansko-irski po končani volni sc le začelo v Ameriki. Angliji in Japoaski mrzlično oboroževanje. Amerika se ie oboruževala v strahu pred Japonsko, za katero ie stala angleška mornarica. Japonska In Anglija pa sta se oboroževall na lastno pest, da bosta mogli z orožjem v roki braniti lastne Interese vsepovsod, kier sta se do Sonca svetovne volne ustalili. To le glavni razlog, zaradi katerega sc je vršila v VVashlngtonu razorožltvena konferenca. Sklical Jo ie ameriški predsednik Harding, vodil pa Jo Je prvi državni tajnik Združenih držav, zunanil minister Hughes. Harding le namreč Izpre-videl. da s sedanjim načinom oboroževanja ne gre dalje, kalil taka Igra bl znala konflikt med belo ln rumeno raso samo pospešiti in ga poostriti. Amerika kot realna država pa noče doživeti žalostne usode Rusije ln Nemčl)e. Zato )e dala v svoji Bell hiši prostora zastopnikom Japonske, Anglije, Kitajske, Prunclle in Italije, kl so se vabilu tudi odzvali ln končno našli nekakšno formulo za rešitev vprašanja svetovne razorožitve. Potek washlngtonskih posvetovanj nI nikogar navdajal s slutnlo, da bo v VVashlngtonu zmagal princip popolne razorožitve In večnega miru. Posledica zmage takega principa bi bil konec vojn na vse večne čase. Načelo večnega miru v Was-nlngtonu torej nI zmagalo, pa to tudi nI bil washingtonskih posvetovanj končni dlj; dosegel pa se ie vkliub temu v pre-stolicl Unije med prvimi državami na svetu sporazum, ki bo vsal za dosleden čas omogočal kontrolo svetovnih velesil nad Interesi, kl sl lili razne države lastilo aa Daljnem Vzhodu. • Dne 11. decembra Je na plenarni se|l tashlngtonske konference ameriški sektor Lodge predložil tekst sporazuma, kl se |e dosegel med Ameriko, Anglijo, Francijo in Japonsko. Dogovor se glasi: »Zcdlnjene države ameriške. Velika 3rltunl)a, francoska republika In Japonsko cesarstvo so sklenili sporazum glede vzdrževanje svetovnega miru In v zaščito pravic otočne posesti In doinlnljonov v Tihem oceanu. V to svrho so se zastopniki navedenih držav sporazumeli o sledečih točkah: 1.) Podpisane države se obvezujejo, da odo mcdscbolno spoštovale pravice, ni e nanašalo na posest otokov In dominl-/jitov v Tihem oceanu. 2.) Ako se med posameznimi državami (lede kateregakoli vprašanja na Daljnem Vzhodu pojavijo nesoglasia, kl bl se ne tiogla odpraviti posredstvom diplomacije, ■e sestanejo Interesirane države na konferenco, ki bo reševala sporno vprašanie, zaradi katerega preti konflikt. 3.) Pričujoča pogodba velja za dobo desetih let od dneva podpisa,dalje. Po preteku tega roka ostane pogodba v rezervi In se lahko obnovi, lahko pa sc rudi odpove z 12mescčn!m odpovednim rokom. 4.) Pogodba se čimprej ratificira po ustavnih običajih podpisanih držav In stopi v veljavo takoj, čim dospelo ratl-tlkacljske listine v \Vashlngton. Ob Istem lasu Izgubi veljavo konvencija med Veliko Britanijo In Japonsko, ki je bila sklepčna dne 13. julija 1911. leta v Londonu. Za Zedlnjene države Amerike: Hughes; «a Veliko Britanijo: Balfour; za francosko republiko: Vlvlani; za laponsko cesarstvo: princ Tohugova.« S podpisom te pogodbe se |e glede lu-tereslranih vpratanj v področju Tikci.a oceana »tvoril Setvornl sporazum (qua- j druple entente), katerega člani so Amerika, Anglija, Francija in Japonska. Da bo lažje razumljivo, čemu so baš Imenovane, štiri države podpisale dogovor, omenjamo posestva četvornega sporazuma v področju Tihega ocean;;. Zedlnlene države Amerike posedujejo: Havajsko otočje, Toutoullle. Guam. \Vake, Filipine; Velika Britanila poseduje: Avstralijo, Novo Zelandijo, del Nove Gvineje, arhi-pelag Bismarck, Salomon, Gllbert, Phoe-nlx, Ellce, Fldii, Tonga, Naourou, Samoa. Franclla poseduje: Marquesas, Novo Kaledonijo, Wallls, Lovalty, arhlpelag Toumatou in Družbeno otočje. Japonska Ima v posesti: Yap, Marlian-ske otoke, Karoline ln Maršalsko otočje. VVashingtonskl sporazum se nanaša v prvi vrsti na Filipine, Guam In na Havajsko otočje, kl tvorilo sedanjo pomorsko bazo Amerike; nanaša se dalje na otok Yap, gledč katerega se sklene poseben dogovor med Ameriko In Japonsko; Japonci obdržc na Yapu tcrltorijalnl mandat, Amerika pa dobi na n|em kabel. Dogovor sc dalje tiče obale Tihega oceana. To vprašanje je sila dcllkatno, ker nosi v sebi klice morda novih razprav zaradi japonskih pravic oa Korejo, na Mandžurijo, na tcritorljalna vprašanja v kitajskem zalivu Itd. Glede Indoklne je priznana suverenltcta Franciji. Poleg teritorialnega statusa quo, določa sporazum za slučaj konflikta rok desetih mesecev takozv. »coollng tirne«, v katerem sc vse štiri države obvezujejo, da bodo rešile konflikt mirnim potom in to posredstvom posebne konference, arbitraže ali na katerikoli drugačen način. Splošna pogodba o vprašanjih Daljnega Vzhoda se dopolni s sledečimi konvencijami: 1.) s konvencllo četvornega sporazuma, glede pretresanla vsakcEa vznemirljivega vprašanja, ki bi se pojavilo med podpisniki pogodbe; 2.) s konvencijo o vojnih mornaricah Amerike, Anglije ln Japtflške, v razmerju 5:5:3; ( 3.) z Izjavo vseh na konferenci zastopanih držav glede bodočnosti Kitajske; 4.) s konvencllo med Ameriko ln Japonsko glede otoka Yap; 5.) s konvencllo med Japonsko ln Kitajsko glede Santunga. Glede bodočnosti Kitajske so vse države. kl so bile zastopane v VVasldngtonu, pristale na sledeča načela: Suverenltcta, neodvisnost, terltorljalna nerazdeljivost In upravna cclokupnost Kitajske se priznavajo. Pravice Kitajske kot nevtralne države sc bodo spoštovale tudi v slučaju konflikta med četvornim sporazumom. Cctvornl sporazum ne bo sklenil In podpisal nobene pogodbe, kl bl sc protlvlla tem načelom. Delo washingtonske konference Je s tem v glavnem dovršeno, posvetovanja so pri kraiu. Delegati se razhajalo z zavestjo, da so storili vse, kar Je bilo v njihovi In njihovih Interesov moči, dosegli pa toliko, kolikor ie vpričo današnjega splošnega položaja svetovne politike in gospodarstva bilo mogoče doseči s sredstvi, ki skušajo ublažiti strasti in omejiti blazno tekmo za vrhovno nadvlado v svetu. rSptoftio nazrranie Je, da bo irski parla- , ment vkljub De Valerinemu stališču odobril sporazum iu du ba sestavljen novi kabinet tudi brez De Valerc. DrugI protivnik sporazuma le ulstrska | pokrajina, odnosno njeni oranžlstl. Ulstor ima na obnovi Iruland Act.i svoj parki- ' nični s spi..,, m. in 7.1. ... domom.' skl dominijoni Kanada. Nova Zelandija iu I Iraka jo bila /. lioland A« '.om razdeljena Južna Afrika. .Sporazum jo plod pet m< . v Uva dok., \ . .verni lit iuiui. Ulster Je secev trajajočih dolgih ln napornih poga- avtonomna pokrajina, ter iteje nad l ml- Dne 6. deccmbra se te med Veliko Britanijo In med zastopniki Irskega uaroda podpisal sporazum, s katerim se je Irska proglasila za svobodno državo s popolno avtonomijo, sllčno kakor Jo (niaju unglt- janj med sinnfajnovsklmi '.elegatl In med j HJoi: prebivale .-v. 2 novim spora*:::!" ;:a londonsko vlado. so pravice Ulstra popoinoma zaičitene. Bistvene točke med angloško vlado ln Pa tudi ulstcrskega nezadovoljstva ni med zastopniki Ircev podpisanega spora-'- Jemati tragično, kajti ulstrska pokrajina uma so: Irska dobi Isti ustavni statut, kakor ostali angleški dominijoni, s parlamentom, kl Ima pravico sklepati zakone. Uradni naziv Irske se glasi: »Svobodna država Irska«. Predstavnik Anglije v Irski bo Imenovan na Isti način, kakor generalni gubernator v Kanadi- Clanl Irskega parlameta bodo prisegli udanost in vernost ustavi Svobodne države Irske In zvestobo angleškemu kraliu ali njegovim naslednikom. Svobodna država Irska prevzame del lavnega dolga Velike Britanije. Dokler se ne urede natančno odnošaji med Anglijo iu Irsko, bodo vršile službo na irskem ozemlju angleške čete. Ves ta čas bo Irska skrbela za angleške čete, kakor je to v takih razmerah običajno. Poznele bo zaradi javne varnosti po mednarodnem pravu Irska država vzdrževala lastno obrambno silo, katere številna moč pa ne bo presegala po razmerju števila angleške armade. Pristanišča Anglije In Irske bodo prosto odprte ladjam vseh držav proti običajni odškodnini pristaniških in drugih pristojbin. Vlada Irske države Izplača pravilno odškodnino vsem uradnikom, policijskim četam In drugim lavnim uslužbencem, kl so bili delinltivno nameščeni na Irskem ozetpHu do leta I920s Ulsterskl pokrajini le na prosto dano, da se združi z južno Irsko ali pa da ostane v položaju kakor se ie nahajala doslej. Svobodna država Irska bo v finančnem In duvfincm oziru popolnoma neodvisna od Anglije ter bo razdeljena na 26 pokrajin. Citirani dogovor so podpisali za Anglijo delegati: Lloyd George, Chambcrlaln, Lord Ulr-kcnhcald In Churchll, za Irce pa zastopniki: Collns, Griffith In Barton. — Tekst sprazuma med Veliko Britanijo! In Irsko morata ratificirati angleški ln Irski parlament. Za sluča), da se angleška zbornica izjavi proti dogovoru, mora ue more izgubiti nobene dosedanje ugodnosti brez lastne volje. Naibllžla bodočnost bo tudi v tel zadevi prinesla popolno jasnost, In potem bo razmerje med Anglijo In Irsko končaoveljavno razjasnjeno. Poljska in Litva Število spornih teritorijev v srednji Evropi so polagoma manjša. Plebisciti na mejah neinštva so dovršeni, posest ozemelj, za katera so se vršile bitke bodisi s kroglami bodisi z glasovnicami, jo povečini že modnarodno urejena. Kot eno zadnjih se urejuje ua-l>osled tudi vprašanje Vilno, kjer bo deželni zbor odločil o nadaljnji usodi dežele. S tem bi izginila iz sveta tudi sporna zadeva med Poljsko in Litvo, mol državama, ki sta so silno postrani glodali ves ta poslednji čas, odkar iu je polom centralnih sil osvobodil nemške oku|iacijo, razpad staro Rusijo pa vsaj formalno ruskega gospostva. Poljska in Litva se zelo črtita, v čemer se razlikujeta itmod držav, nastalih na novo obrobju nekdanjega carstva. Nasprotstvo med Poljaki ln Litvanai se da primerjati s sovraštvom n. pr. med Nemci in Slovani, zlasti Slovenci. Cehi in Poljaki. Litva se je nahajala namreč dolga stoletja pod gospontvom Poljske, dasi se jo prvotno pov em prostovoljno, le vsled skupne vladarske rodovine, združila z njo v eno državo. Od Poljakov so Litvanci prejeli Krščanstvo, kar js pomenilo politične in kulturne podreditve. Liu vastr-fco plemstvo .-o je polonlziraJo, t javnosti jo prevladoval poljski element. v lita vtika mesta so se doselili Poljaki, bi z njimi vred tudi glav a atrt< bui 'oljskega ;:c»počtvii. •— IMdJ*. I J« '.iv: i... je ostalo lo ono, hir je bilo da. '•'•o i . prometa it) od mest, ci polltlS* ■ ■;■■ in kulturne.:' •tivljen.i.j: v.sjveit le 'l. etako prebival 'vn. K tak je . položaj do d.—..••*: velepo.-.iv-lnfk le Poljak, tue-ča« Iti trgovec r-a Po-1 Ijalc tili Žid, le krnet, ta. iu Lit.vin._To velja za vse kraje, t ud; Kovan, lii je postalo po izgubi V:'. . glavi:, i i.eeto litavske države, Ima pretežno ,»'>i!«ko ln židovsko prebival t eo. Nasprotje med Poljaki in Lituvei je torej razumljivo; rusko gospostvu na tem razmerju ni mnogo spremenilo. Kakor je Poljska obdržala po kmet-s kom prebivalstvu pretežno malorusko Vzhodno Galicijo, prav tal;o bi rada obdržala tudi dole stare Litve. Gledo Vilne je šo pripomniti, da se nahaja, ravno nekako na oni meji, odkoder te proti vzhodu začenja kompaktno belorusko prebivalstvo, ki jwt eo nahaja napram Poljakom v judnakem podre jenom razmerju. Glede številičnlh od-uošajev med posameznimi narodnostmi se navajajo različni podatki, ki s? med seboj nasprotujejo, [iač primerno političnemu stališču raziskovalca. To liko si skoro u|iamo trditi, da bo što. vilo poljsko orijentiranih večjo nego je število etnografskih Poljakov. Poljsko-litavsko razmerju je treba motriti c enega stališča. Lltavci *o namreč prijatelji Nemcev, kar ee jo pokazalo žo za okupacijo. To jim Poljaki očitajo, zato pa tudi hočojo Litvo čim bolj zmanjšati, ker bl so sicer rnogel nemški obroč nevarno povečati. Zato so se tudi trudili v Rigi, da dosežejo direktno zvezo i LatJBko republiko in na ta način preprečijo stik med Litvo in Rusijo ter posredno med Nemčijo in Moskvo. Pridobitev Vil itn pomeni za Poljake ojačenje po«le.i,ie koridoru do Latvije. Socialna politika podati L!oyd George ostavko na mesto In razpisati nove volitve. svoje Na temeliu sklenjenega dogovora se le že sestavila vlada Irske države. V njej pa si niso vsi ministri edini, kar doka-zule postopanje nekaterih njenih članov. Povod neslogi je nezadovoljstvo z uspehom, ki so ga dosegli podpisniki dogovora. — Prvi nasprotnik pogodbe Je De Valera, voditelj sinnfajnovccv. DeValera Je Izdal na Irski narod prokiamacijo, v kateri na-glaša, da so pogoji dogovora, doseženega z Angliio v ostrem nasprotju z željami večine Irskega naroda; to stališče zastopa tudi Irski minister za notranje zadeve in minister za narodno obrano. Vendar pa De Valeri ni uspelo, da pridobi zase večino kabineta; štirje člani Irske vlade so brezpogojno za sprejem sporazuma. Minister Orlffit Je izdal po De Valerlni proklamacljl sledečo Izjavo: »Podpisal sem sporazum med Anglijo In Irsko. Prepričan sem, da nudi ta temelje za mir In prijateljstvo med obema narodoma. Kar sem podpisal, to bom tudi branil, ker se dobro zavedam, da pomeni to konec stoletnih prepirov.« Dalje naglaša Orlffit, da je De Valerina trditev, da irski narod s sporazumom nI zadovoljen, neresnična, ker Je sporazum vsa Južna Irska pozdravila kot dogodek, kl Je Iznenadil in vzra-dostil ves svet. , Tako torcl izgleda prvi in najopasnejši protivnik angleško - irskega dogovora, PROF. PAVEL LOKOVŠEK: DanaSnfr srednie-Šolska mladina (Konec.) n. Danes imamo v srednjih šolah mladino, kakor so nam jo ustvarile razmere štiriletne vojno, razmere, ki niso uničile »a-mo materijelnih dobrin, ampak kar je še bujše, tudi moralne doDrino. Najhujše pa je prizadeta inteloktualna in moralna stran mladine — nada in cvet. naroda. Za dobra štiri leta je duševno lo v slabem prezgodaj dozorela — kakor piškav sad, ki prehitro dozori, odpade in segnije, medtem ko je fizična sila in koncentracija duha tako šibka, da napore Študij in zahteve znanstvenega naprodka s težavo izdržuje ali pa omaga, ker je organizem vsled nezadostnih prohranhenih razmer v vojnem času sila oslalieL Zato imajo razne epidemije, kakor gripa, griža in škrlatiea tako obilo žetev, ker se oslabeli organizem vsem tem sovražnikom uspešno upirati ne more. Ce se le malo poglobim v duše naše študujoče mladine, opažam čet tokrat znano tipe iz spisa Fr. Milčlnskega: Mladi zanikarnoži. Vidim zariikamost vzgojo, izhajajoče iz stisko in bode v rodbinah, strašno površnost, lahkomiselnost, naga-jlvost, lenobo, lažnivost in kar je najhujše, nagnenje k kradljivosti in nepoštenosti. Tem napakam policijski režim ,ni dorasel, to Je treba Individus.lno - ^h" ioSke vzgoje mladine. ra. Mladina se dandanee, žal ne gavduiaja rada ob lepih vzgledih Jugoslovanskih : herojev in si le z novoljo napajd tiuio ob bogati zakladnici slovenskih, hrva.1 i skih in srbskih prosvetlteljev, ker ji 'vojna ubila spoštovanje do idealov. Tilis dina drugih dežel in držav je pa še mo ralno in intelektualno slabfa kakor naša I* raznih beležk bi lahko vse to potrdi": toda ta razmotrivanja bi se preveč ra. širila. Zanimiva je sodha navadnega obrtnik*, ki nima z vzgojo mladine prav nlkakeg., stika, le iz dnevnega opažanja, mladike je sodil tako-le: »Kaj mislite, gospod, ka, bo iz te naše mladine? — Jaz pravim polovica teh ne bo izštndlrala, pobara!):', se bodo, za. nobeno delo no bodo tp oi ob ni.« Molče sem pritrdil in odšel. Sram n>: je bilo — globoka žalost se mi je lotila. V »Slobodni Tribuni« od 1. septembre. Sl., 61.1/f-i. v članku: • Z.i kulturna o!'-novu naroda« se toži Milan Marjanovi^ na nas učitelje, koliko nesposobnih, brez vestnih, mladih ljudi smo vrgli tekom dveh, treh let v kontoarje in urade, ket smo morah" dajati maturitetna izpričevala nevrednim, ki nieo redno dokončali svo jih študij, ki so jih morali prodčaano pr* ; krniti. In ti ljudje s svojim nesolidnitr /.nanjom opravljajo najtežje posle daner ko se prezira znanje, kultura, duh in duSa, danes, ko je znastveni Študij mls jdine popolnoma pretrgana nit in ni kon- fules Lemaitre. — A. Debeljak: Firtiuzsiev pogreb Pesnik Firduzi, star petindevetdeset let, so je bil zakasnil na svojem vrtiču nekega svežega večera in eo čutil slabega, ko je legel v posteljo. Drugo jutro je zdravnik Klnlnl, ki Sa je bila v veliki naglici poklicala priletna služkinja Zora. izjavil, da jc pisatelja Kraljeve knjige napadla bolezen, imenovana pri Grkih »plevrezi-ja», da se brez dvoma ne bo mogel ustavljati gledo na visoko starost in da ima po vBej priliki samo še neka; dni živeti. • Ta vest se je širila ustno od človeka do človeka in po rokojiisnih novinali ter je globoko gonila Bagdad in vse kraljestvo. Zakaj Firduzi je bil več ko človek, Jedva uianj nego Bog. Njegova dva največja tekmeca, Turiri in Nizami, sta hila mrtva že trideset let. Ou pa, še vedno pri življenju, je nadalje razlival s pravilnostjo veletoka tako široko valove iieeništva, da so bili Peržani zavoljo njegove neizčrpne in vodno prerojene pesmi pozabili na vse druge i>o-pevke. Vsako uho jo bilo polno njegovih ubranosti, slednje oko je bilo polno njegovih videnj; in njega stilii so sleherni trenotek krožili na ustnicah. Otročički z ostriženimi glavami so jih narekovali, ne da bi jih mneli, pod dolgo šibo učitelja, čepečega na svoji rogožinj. Ker pa jo bil Firduzi v svojih knjigah izrazil usmiljenje do ponižnih, trpečih in vseh bednih, sta. Je narod ča- stil zaradi njegove velike dobrote, takisto |>a so ga tudi književniki občudovali zastran mogočnosti njegove govorice. Ta nadnaravni sivoc jo torej živel v vedrini nedotaknjeno »lave in vsi ostali igravci na liro so ga nazivali svojega mojstra in očeta. Osuplost je bila močna, ko so izvedeli, (la mu je umreti, in kaj kmalu bi ga bili smatrali za proroka: dočim so namreč VBi verjeli v njega jiozcm-sko nesmrtnost, je bil on večkrat napovedal svojo smrt. Tri dni in tri noči jo bolehal. Vsi bagdadski [lesniki (bilo jih je štirinajst) so prišli pobožno bedet. Vendar v ercu se jim je zdel čas dolg. V hipih pokoja, ki mu ga je puščala bolest., so je Firduzi nasmihal in mrmral nedoločne besede: — Radost... groza... luč... temine... belo... črno... vrhunec... brezdno... odprtina, vodnjaka ne-skOnčuosti... Rekel je še: — Ljubezen Je angeljski pozdrav zvezdam ... In mnogo drugih svečanih in presenetljivih stvari. Eden štirinajstih pesnikov ga je vprašal: — Ali verjamete, monter, da je duša neumrioča? Odvrnil je: — Moja je gotovo nesmrtna. Pristavil je: — Lahko bom potemtakom napravil svoje prigovore Bogu, In zdelo Se je, da pripravlja govor, ki bi ga izrekel na pragu drugega življenja, takoj pri prvem koraku onstran groba. Medtem so ljudje, ki jim je bila poverjena naloga nabirati novice, da jih potem prepisuje na stotine pisarjev tor se tako raztrosijo po Bagdadu, čakali pri hišnih dohodih, da umrje poslarui I>esnik. In da uporabijo ure, eo zavijali pre-svetal duhan v perški papir. In tolikrat so bili potrkali na vrata, vprašujoč: »No, kako je z njim?« da ni stara Zora prihajala več odpirat. In marsikdo teh mož je bil od nepo-čakanosti ali pa iz dobičkarstva žo naznanil, da Firduzija ni več; deca pa. držeč oberoč debele zvežnje z roko pisanih listov, je hodila kličoč po ulicah: — Zahtevajte Firduzijevo smrti Dobri Perzi pa so kupovali novine in, kmlar eo zapazili prevaro, jih je pu- grabila jezica na, umirajočega. • Ob zori četrtega dne je najstarejši štirinajstih poetov odjirl duri ter zavpil te besede z mostovža: — Preminil je. — Vendar!! so dejali ljudje, ki so bili zraven. Sklenili so prirediti staremu pesniku pogreb, kskršneea cvet še ni videl nikoli. Da bi poslanstva iz f »okra ji n utegnila priti v Bagdad, je kralj Ali-Ki/.rt odločil, naj se vrši mrtvaški obred po sedmih dneh. Mazilili so Firduzijevo telo z mire. poprom, vaniljo in drugimi dišavami. Spletli so mu dolgo belo brado; deli so mu rdečila na lice, ruse hene na obrvi, raztoka na ustno, zlatih ovratnikov o-koli vratu, zlatih zapestnic na roke; oblekli so ga v haljo, vezeno z zlatimi ploščicami, kraliovim darilom; in stari pesnik je bil sličon sijajnemu maliku. Ministri, generali, magi, derviši in vse najbolj odlične osebe so ee pulile za čast, čuti pri slavnem mrtvecu. • Vsakdo je naročil vencev pri cvetličarjih. Takrat je bilo v Bagdadu veliko Število majhnih družeb, kojih člani so se navadno zbirali na skupne večerje in nagovore: zdravstveno, telovadno in vuslarsko društvo; društvo za razširjanje pouka ali za uničevanje komar-jov; pa glasbena, pa modroslovska društva: zveza Ormuzdovlh Tajilcev, bratovščina Protizoroastrovcev iu krožek Anthropoplthekov. Vsa so imola svoje predsednike, podpredsednike, zaupnike, lastna pravila, prapore, odznake in redne pojedine; in odgovarjala so dvojni potre! i, ki jo človek občuti, piti v druščini ter igrati vlogo na tem svetu. Tekma se Jo vnela med temi n civilnimi »ligami«, kdo bo nosel ob Fir-duzijovem pokopu na.jza.ljSi cvetlični venec. Zel j so rožna polja, ki tvorijo Bagdadu Siren nas barov in vonjav. In do- zdevalo se je, kakor da hoče zemlja vreči eno svojih pomladi, vse do poslednje cvetke, na gomilo pesniku, kitari jo je bil tako lepo opeval. • In sleherni je hotel biti Firduzijce znanec. Ljudje, za. kojo ee ni bil nihče zmenil dotlej, so pravili v časopisih, d« so živeli podomače s pesnikom, nudili podrobnosti o njegovem zasebnem življenju ter ra/.našali njegove dovtipe, Zavzel »i eo, videč, koliko prerčnih prijateljev jo imel ta samotar. Nekateri pa, h o teč, se postaviti, so se bavili z ureditvijo pogreba in ni?'-vedeli kaj početi od veselja. Velik seznam so namestili na pisal-nik ob vratih mrtvaške hiše; in kdorkoli je želel, je prišel tja zapisat svo,in ime, 7. razmisliean« in pohvalami. Meščan iz Bagdada, po imenu tlo-maje,* je svetoval, naj se d& ime Firduzi vsom prostolnienira cestam. In v tajnih hišah, kamor so mladeniči zahajali zvečer na pomenke s čednimi dekleti, so se bile vse za v od ni c domenile, da bodo žalovale za Firduzi--jem z lahnimi trakovi iz črnega pajč" lana. • Pesniki hi slov&tveniki so ga, poveličevali. eden njih pa Jo izjavil, da Je bil Firduzi ustvarjen »rta poimenski odlok Večnega«. Toda stavili so ga tako visoko, de-vali tako posebe, delali iz njega ta.ko * Namig na vzor-omejenea., g, He-maisa v FlAubertovi »Gosp4 Bovaxyj jevi». A. D. m'>.k- i flHfl SOlSJl cjja srednjih Skola i ne dolazi otud, Slo j je u njih navalilo mnogo dobrih, sposob- O njem jo razpravljal glavni prosvetnih i v rodnih več losih, nes[K>sobulh i ni favet v Beogradu na 10 sejah. Koli-noradinih, koji no misle nači igdo lakJl | kor je razvidno iz sejnih zapisnikov v rad, nego Sto jo u srednjoj Jkoli i kaauije »Prosvetnem Glasniku«, so sprejeta u službi člnovnifikojl sledeča načela: Skula jo za to treba da bude ognjeno 1.) Srednja šola imej dve stopnji: čitliliMo.« Poklicane oblasti in javnost pa naj sama sodi, če imam jaz prav ali no. Francoska, Nemčija in Avstrija pa ne vedo, kam lu kod 8 svojim uradniSlvom, in če bomo mi popustljivi in obzirni, tudi Jugoslavija no bo vedela, kaj naj ukrene s svojim uradnistvom. Ze danes ji jo balast, ki se pa z leti aamo lahko Se povej;. Od takega balasta pa nima no benih koristi, ni poedini, uiti država, tun-pak ji je le v Škodo. Kaj bi bilo z Jugoslavijo b takim uredništvom ua odgovornih mestih — o tom naj si vsak pošteno misleč Jugoslovan ; te doslej Je mestna občina potrosila vsako leto za svoje uboge okoli 600.000 kron, ko znašajo mesečne podpore le 14 do 60 K. Da Be ubožce vsaj za silo preskrbi, bo troba torej seilanjo podporo dvigniti na 200 do 400 K. Jo-ll mogočo to doseči s prostovoljnimi zneski, pokaže uspeh tega poziva. Mestni magistrat je razposlal tozadevne pozive ln prosi, da bo mu primerno izpolnjene Izjave vrnejo do dne 24. decembra 1921, in sicer magistralnemu eks-peditu, Mestni trg St. 27, 111. nadatr. Prosvefa sam odgovor da. Ljubljana za redno podporo ubožcem Organizacija podporne akcije. Beračenje v Ljubljani ee je v današnji težki dobi razpaslo v toliki meri, da je postalo v veliko nadlego vsem, zlasti pa imovitejAim krofom. Ne lo domači, nefo tudi tuji ubožci Li profesionalni berači sl podajajo kljuko jio v9o.li hišah dan r.a dan, zahajajo v banke, tigovine, obrio-valuiee, urade, javne zavode ter v zasebna stanovanja. Vthutega postajajo (>o cestnih vogalih in posedajo po ulicah. To nadlegovanje ui skrajno zopemo le prebivalstvu, uego je tudi za mesto vobče vamotno. nižji tečaj 4 leta in višji tečaj 4 lota • 2.) Prvi štiri razredi bodo skupni vsem šolam, delitev so začne s 0. razredom. 3.) Od 1. razreda so uči en tuji moderni jezik: francoski ali nemški ali angleški. 4.) V nižjem tečaju se ima učiti osnova vere in moralo, v višjem zgodovina religije. B.) Higiena predava so posebej za nižji in |>osehoj višji tečaj. 6.) Olična zgodovina bo tudi v uč-nom načrtu nižjega tečaja. 7.) V višjem tečaju so srednja Sola j deli na tri ti|w: a) klasična gimnazija z obvezno latinščino in fakulialivno grščino; b) realka z obvoznim drugim modernim jezikom; c) realna gimnazija z obvt-7.no latinščino v manjšem obsegu in z obvezanim drugim modernim jezikom po iz-biru (francoski, nemški, angleški, ruski, italijanski). 8.) Kjer ni posebnih ženskih srednjln šol, se dopušča skupno šolanje dečkov in deklic. 9.) Učno osobje je: a) ravnatelji, pro-I fosorji in suplenti s fakultetno izobrazbo (predmetnih učiteljev po dosedanjem srbskem zakonu ne bo več), li) nostavniki za umetnosti in veščine. 10.) Izpiti za profosorjo: a) diplomski Izpit iz ilotične streke po dovršmiju vseučilišča; b) profesorski izpit vso- Zato jc finančni odsek občinskega svo- huje: domačo naloge iz glavnega pred-ia v svoji seji dne 10. novembra rJUl meta, obči izpit iz narodne književuo-sklonil, da se mora beračenje prenehati narodno zgodovine; enega tujega in prepovedati ter da se mora podpira- ! modernega jezika, pedagogiko in mito-nje ubožcev organizirati In centralizirati, djke svoje stroke, šolske admlnMra-Tujim beračem je vstopanje v ino.no ter j c-ijc in šolskih predpisov; dvojo preda-boračenje po hišah in ulicah »ploh pro- I vanj l utemeljevanjem. ----*—-..........11.) Pravila in dolžnosti Solskoga zdravnika. Kakor se sliši, jo profesorsko društvo dobilo načrt zakona o srednjih šolah, da izreče svoje mnonje o njem. S peresom v roki (pišoč «Kletvo», ki jo je potem Tomič nadaljeval) je uinij Senoa 13. decembra 1881. v Zagrebu, a letos 14. decembra jo «Obzor» ogorčeno pisal, da se tega dogodka nI spomnila ne »Matica Hrvatska« no »Društvo brv. književnikov«, da niso Izšla Sonolna »Ibrana dela« ponovno itd. Da niso Brača hrvatskega Zmaja« napovedala za 14. december Ogrljovičevega prebivanja v starinskih »Kamonitili vratih«, bil bi ves Zagreb povsem pozabi) na velikega hrvatskega Jurčiča, trubadurja zagrebške prošlosti, glasnika Griča (Gornjega grada). Od same zgodovine so pozabili na zgodovinarja. Sredi političnega volilnega meteža, kjer je Zagreb hrupno d v inonstriral za »staro slavo«, je Hrvatski Blok pozabil ua pravo in novo slavo Senoiiii. StiriJosetlctnico se navadno no obhajajo posebe, zlasti ne 40 letnice smrti. Zakaj rojstvo je neposrodnješi simbol življenja. Iz »Obzora« se pa jasno vidi, da mu jo žal, da se jo Senoa pozabil, ker bi so njegova proslava dala porabiti v agitacijo za — krvatstvo »Hrvatskega bloka«. Ogrizovlč je Senoo označil kot logl-timista; ul čisto jasno, kaj je hotel s tem reči, po vsej priliki, da je kljub svojemu slovanskemu interesu bisu veno bil pravaš; njegovo smer sta (je rekel Ogrizovid) nadaljevala Kuničič in Gjalski; Kunučič jo pravj tipični romanopisce in politični frankovec, a Gjalski je — i>o mnogih lepih besedah in pozah preteklih dni — zdaj na stare dni res 6rečno prijadral v kalne vode Hrvatskega Bloka. Petdesetletnice Senoine smrti ne bomo pozabili, a nadejamo se, da bo to slavuost jugoslovanska, ne frankovač-ka. Abramle lz Splita, dr. flninschmiat, dr. llofflller, dr. Klaič, dr. Manojlovlč, muzejski ravnatelj dr. Mantuanl iz Ljubljane ter zastopnika ptujskega muzejskega druStva Skrabar ln Vajda. V Bruscllesu se je osnoval mednarodni arheološki odbor, v katerem so dosedaj zastopane države: Belgija, Anglija, Francija, Italija, Grčija in Romunija. Ta odbor si jo za sodaj stav i) ledečo nalogo: 1.) Izdanje zgodovln-kih zcmljepisov rimskega cesarstva. 2.) Nadaljevanje »Corpus inacriptionuin Latinarum et Graecorum«. 8.) Izdanje srednjeveškega latinskega slovarja, najprej za dobo od leta 500 do 1U00 po' Kr. r. Pozval jo naši akademiji zr.a-nosii v Be&giadu ln Zagrebu na sodelovanje. Na soji dne •<. decembra se je sklenilo, da jugoslovanski arheologi radi prevzamejo sodelovanje, kolikor se tiče ozemlja naše države, da pa zahtevajo zastopstvo našo države v mednarodnem odbori. Kot naš zastopnik se določi msgr. dr. lliilič, njegov namestnik je prof. dr. Vullč, kl vodi korespondenco z mednarodno komisijo. Verlzem v parfSklh cledallSSlh. Qit. dallšče Grand Gulgnol Je uprizorilo 10, t, premlero komedije Andreja de Jode Imenom »V zori«. Med drugim so uprl. zorlll tudi glljotlnlranle zločinca, to pa tako premeteno zgoljufano, da so zaCel! gledalci razgrajati, ker so mislili, da sc Je zgodil zločin. Vsemu temu Je potem policija napravila konec, ko se |e spo. razumela z upravo, da se bo odslej Igral zadnji akt satno do tam, ko pride zlo-člnec do giljotine. Toda potem so uprljo. rili rabuko pristaši verlzma In tako spor še vedno nI rešen. Dunajske opere. Ker so tulci vsled zadnjih nemirov po večini zapustili Dunaj, se opaža občutno finančno nazadovanje dunajskih gledališč, zlasti dvome opere. Obstol nekaterih gledališč ln oper le tesno ogrožen. Novo delo Makslma Gorkcga. V pariškem založništvu FMammarlon je ravnokar Izšla knjiga Makslma Gorkega, kl lo Je še Iz ruskega rokopisa prevedel S. Pcrsky na francosko. Knjigi Je naslov »Le Patron«. Romun opisuje v obliki Izpovedi (Jaz-rotnau) mladost mladega, revnega Rusa. Sz življenja in sveta povedati, mestnemu magistratu pa je omogočiti, da res potrebne, siaro in za delo nesposo'ire uboge podpira izdal ne jo kakor jih je doslej, Glode tujih beračev se obrne mestni magistrat ua [ukrajinsko upravo i proS-njo, da naroči tukajšnji policiji, naj trope beračev iz tujih občin zavrača domov že na mitnicah ter jih po ulicah aretira in zaradi vlaiuganja policijsko najprej kaznuje, nato pa iztira iz mestnega okrož ja. lilede domačih ubožcev pa se obrača mestni magistrat do vseli imovitejžih in ititercsiranih krogov s prošnjo, da se beračenja s primerno mesečno vsoto na korist mestnemu ubožneinu zakladu odkupijo. Tak način podpiranja ubogih je uveden po veeh večjih mostih. S takimi odkupi so občinstvo povsod oproati nadlegovanja [io posameznih ubožcih. Temeljem sklepa finančnega dseka občinskega sveta so torej obrača mostni magistrat ljubljanski do vseh bančnih, OV» štiridesetletnicah Tred 40 leti, t. j. 1. 1881, so umrli Dostojevskij, Jurčič, Bleiweis, Senoa in Bog ve kdo še vse, ki ima zgodovinsko ime. Dostojevskega smo se lotos priličr.o spominjali, a ne radi .JOletnice njegove smrti, ampak radi stoletnico njegovega rojstva. Eleivvelsove 401etnice so je spomnil slovenski politični list — zdelo se je, kakor da bi s tom botel poživiti nokr stare ideje. Jurčiča so ni menda nihče spomnil, pač pa je radi Senoe v Zagrebu nastal krik — ko je bilo že prepozno! Sestanek iugoslovsn škili arheoSogov Kakor smo že poročali, je bil dne 3. decembra 1921 na zagrebškem vseučilišču promoviran za častnega doktorja msgr. Frane B u 1 i č, ravnate!; državnega arheološkega muzeja v Splitu, nestor jugoslovanskih arheologov, ki uživa svetovni sloves in popularnost kakor svoj čas slavni Mominsen. Slav-I junec, ki obhaja letos 751elnico svoj> ga rojstva ln BOletnico svojega znanstvenega dela, je pri promociji piodava! o metodah in ciljih arheologije. Povdarjal jo važnost arheologije za raziskovanje zgodovine našo domovine z besedami: »Iz kamena povijest i naša hrvatska povijest«, ker je ravno on s svojimi izkopinaml mnogo pripomogel k razkritju zgodovine hrvatskih kraljev. To slavnostno priliko so porabili jugoslovanski arheologi ter so dne 4. decembra v Jugoslovanski akademiji znanosti iineli sejo. kateri je predseio-vnl slavljenec, udeležili pa so se: vse-učillški prof. dr. Vulič iz Beograda, dr. Telefonska uradnica na enem svetu V »Vossische Zeitung« je Itlchard Katz, znani praški lurnalist, napisal zabaven podlistek, »udano posvečen oni %telefonski gospodični na praški lošt.i, ki mo je zadnjič pustila sedem ur čakati na nujen telefonski razgovor z Berlinom in mo jo na to šo zat iiila, ker sem jo nalirulil in razžalil«. 'IV ko posvečeno koledovanje pa ima to vsebino: Telefonska gospodična Vally Maler. »vesela Vally», kakor jej jo gospod nadzornik vedno pravil, jo umrla. Njena dušica se jo veselo prepevajo podala na pot v večnoet. Pri tem jo v vedno rastočem začudenju spoznala, da vodi ta pot vedno bolj navzdol, mesto navzgor. Nazadnje je dušica prispela pred peklenska vrata, kjer čaka že celo morje duš v vrstah |io štiri in štiri. Dva čmcrua stara hudiča iniata vse [>o!nc rol.e dela, da ohranita red in da preprečita prerivanje, ki je dušam kakor znano toliko lažje, ker nimajo teles in so zato lahko prerivajo tudi druga skozi drugo. Dušica gospodično Val-ly Maler torej čaka na tem neprijetnem kraju in le s polovično pozornostjo opazujo dušo mladega moža, ki noče priti iz vaje, pa si zato reže jermene iz kožo in jih prodaja sosednjim dušam, ki verižijo s tem jermenjem zo- t dalje. Vally jo zagotovo računala na nebeško veselje, in dasi so je radi svoje telefonske nervoznosti nekoliko bala velikanskega koncerta vseh nebeških harf in flavt naenkrat, jej je vendar bilo v veliko tolažbo, če je pomislila, (la jej nc bo več treba prelika-vati telefonskih stikov in vrvic in iia bo svojo južino mirno povživula, ne da bi jej bilo mod tem treba misliti na telefonske naročnike, ki razgrajajo radi zamude. Ko premišlja sedmorostopno število telefonskih stikov, ki jih je napačno spojila v svojem življenju, in ko te spomni, kolikokrat je v svoji slabi volji nahrulila naročnike, nekterim je celo na sovražen način [»zvonila v ušo-sa, in ko prišteje k vsemu temu še nekaj svojih privatnih grehov, še vse to skupaj vendar no pomeni ničesar proti njenemu lastnemu težkemu ln malo veselemu življenju. Nazadnje, baš ko prido na njo vrsta, da stopi skozi vra- ta, je dekletova dušica že prcpricanii, da je tudi ona najbrž« napačno spojena in da se bo zadeva s pritožbo pri peklenskem nadzorniku brž uredila 'loga peklenskega nadzornika je tre. ba čakati 5o nekoliko dalj časa ko njegovega jozemskega kolego. Nadzornik končno posluša zadevo lepe Vally in se hoče odstraniti brez odgovora, toda gospodična Vally je navajena na občevanje s takšnimi gospodi zato ga zelo odločno vpraša po peklenskem poštnem ravuateiju. Ta lini mir. ljaj zo|>ct pregovori nadzornika, ki odgovori dekletu: »Tozadevno žal nisem kompetonten, vendar pa mislim, da vam smem dati neobvezen tuuradcu odgovor, da so v danem slučaju izvolit obrniti v nebesa, da onostransko zahtevate odlok centralo...« Toda gospodična Vally so ne da odpraviti ton tako. Z najbolj koketnim pogledom prosi nadzornika, da smo sama po', cati nebesa, kar telefonski, saj spad.i "ama k tej Btrokl In zato izlahka cul vzame to nadlogo itak preobloženemu nadzorovalnemu uradniku ... Nadzornik se zarežl peklensko, kakor jo le mogoče le peklenščku, pokaže na tc-l* fonsko celico, se prikloni in izgine. Celo prihodnje stoletje je duša gospodične Vally iskala po telefonskem imeniku potrebno številko. Ta naloga »i najlažja, če pomislimo vso milijai de telefonskih štovilk do raznih an-•reljčkov, hudičkov. svetnikov in blaznih. Končno je številka najdena. Drriu, drrriTrrrin! »Halo! Tu duša Vally M.r er!»... »Halo! Halo! Tu poklenski l.t tli. centralna kurjava. Kje pa imal obljubljeni premog? Saj lahko sedaj kurimo ubogim dušam le po eno uro na dani Ce pojilo Se delj časa tak" ustavim? svoj obrat! Ali vas vest r.: ne peče?« »Halo, ne, saj tu je dušica Maic. govoriti hočem z gospodom arhange-ljnm Mihaelom v nebeški registraturi radi važne pomote, oddelek Me .. Mi... številka..* »Hodite k vragu, duša pogubljena - »Saj sem že pri njem!» »Kaj pa potem še hočete od men"' Ven iz proge! »DrmTrln! Nadaljni dve stoletji se trudi dušicu nesrečne Vally v telefonski celici in s-ljuti nad napačnim spojem. Oni napačni spoji, ki jili je na svetu sama di,i:; la, jo pri tem pečejo vodno huje in n-- čudnega moža, tako izjemnega in tak) nesvestnega v samem sebi, da ni mogrj zatemniti nikogar in da je proslava tega nezavednega nestvora očividno celo vsebovala pri njega slavilcili čut laatnc umske vzvišenostL Hoteli so reči: — Firdiizi se ni nalašč delal, kakoi da je veleduh. Mi pa!.., — Navsezadnje, je dejal eden štirinajstih pesnikov, Firduzi je bil s;uno zvone«. — Ali boljo, jo povzel drugi, steklena obla na vrtu, postavljena sredi predmetov, ki jih jo polvarjala pri odso-vanju. — Neilostajalo mu je razsodnega imisla, je rekel tretji. Četrti je pristavil: -.- Duhovit nI bil. In peti jo mrmral med zobmi: — Bil je neumen ... kakor Himalaja. Tako so čevrljnli književniki potiho-ma; toda narodno navdušenje ju bilo otroško in globoko, pa tudi ono kralja Ali-ltiza, mladega prostodušnega princa, ki so ga sicer par let pozneje puhnili iz prestola, ker je imel preveč dobre voljo, pa merico zaletclosti. Ta blagi kraljič so jo vprašal, kaj bi se pač dalo narediti v počežčonje velikega pesnika. Malce izven bagdadskega ozldja se Je dvigal ua gorskem pobočju prekrasen spomenik iz samega mramorja in sto sežnjev visok, katerega jo bil da! zelo zloben kralj, Ali-Mabul, sezidati nekoč, da mu bode za rakev. Tega hudobneža Drinca ie bil odstavil orapra- ded Ali-Uize; in njega grobnica, zapuščena že nad eno stoletje, je začenjala razpadati. Aii-ltlza jo velel prenesti Flrduzijeve Stanke v Ali-Mabulov grob; da bi pa utegnili v teui oskrbeli najpotrebnejša 'jopravila, se jo pogreb odloži! za sedem dni. Ljudstvo je spočetka odobravalo ta ukrep; in postopači so hodili glodat, kako delajo zidarji ob Ali-Mabulovem grobišču. Ali venci, pripravljeni za slavlje, so že vcneli, zakaj bilo je vroče. In prepiri so nastajali med ljudmi, ki so bili naročili to vence, in cvetličarji. — Naročili smo jih za dan pokopa .. Mi jih r.e bomo plačali! — Mi nismo krivi, čo se je praznik zavlekel, so se izvijali trgovci. Psovali so se. tepli, trgali vence; in več dni zaporod so bagdadski potoki plavili kupoma usahlo cvetje ... • Nezadovoljnost jo rastla. Ker so je moglo razpravljati zgolj o Firduziju po novinah, se jo piscem, ki -o ponavadi v njih pripovedovali zgodim, jela videti ta slava nekam preraz-blinjona. Dvoje ali trije precej slovitih mož jo bilo izdehnilo v onih dneh, no da bi bil kilo zapazil, in njih družine so zamerile Firduziju, ker jn takisto pritegnil nuse splošno pozornost. To priprave, ta dirindaj, krik ln vik šetajočlh prekupcev, ki so prodajali Firduziievo sliko, hrupni prihod 7asto|>-nlkov iz deželo, vse to jo končno motilo mirne ljudi; ln začutili so, kako se kooiči v ni ili divli srd orotl temu vsi- ljivemu in Sumncmu truplu, ki jim je onemogočalo bivati na ulicah. » Nato se je izvedelo nekega jutra, da so je bil izvršil zločin v Bagdadu, v ulici Korenovnikov. Rodbina, obstoječa iz očeta, matere in desetero otrok, jo bila umorjena ponoči. Sleherna izmed dvanajstero žrtev je nosila na levi strani isto ranico, ozko in trikotno. Kradež ni bil povod hudodelstvu, vse je bilo nedotakujeno v hramu. »Izgubljali so se v domnevah.«, e Naenkrat je bil Firduzi pozabljen. Stara Zora je gledala, kako se din za dnem manjša število tistih, ki so prihajali bedet k Firduzijeveinu truplu. Oni večer so ni prijavil niličo več. Dobra dekla, ki je prej tarnala in tožila, videč hišo svojega gospodarja preplavljeno s tujci, ni bila nič huda zbog tu zapuščenosti. Omila, očistila, odrgnila je malo stanovanju. Tedaj je tri nočj čula čisto sama pri velikem pesniku. * Proti večeru četrtega dne. ko je klecala truda, je nekdo potrkal na iuri, Mladenka je vstopila, borno oblečena, toda zala ter nedolžna in mila v obraz. — Kdo ju? — Zetulba, vaša soseda. — Oh, seve, mala krojaČica z vogala. Kaj lii pa rada? Zetulba je zardela in zajecala: — Prišla smo glodat... Ne zamerite... 7.r\ tri dni ni nikogar več k Firduziju ... Tak, sem si rekla: morda nima kdo stražiti, in če bi njesova strežnica marala zame ... Starikava služabnica je objela Zo-tulbo; in tri noči pred pogrebom je velikega pesnika čuvala mala delavka. * Sedela je na stolu ob pokojnikovem vzglavju in šivala sirotam obleko ter pela, da ne zaspi, Firduzijove popev-čice: Vezil nakupim dragi, če me sreča, če z tnano Beta onkraj mostnih vrat. Modriš je moder, roža pa rdeča, modriš jo moder, ljubo vidim rad. Ali pa: FleBito, ve devojke, vso v okroglici! In dočim jo polur!a5110 prepevala, se jo Firduzi na videz smehljal v svojo spleteno brado. ^ Tretjo noč jo Zetulba privedla s seboj svojo sestrico, dvetelno dete, ki *o ji rekli Krika. Kadar jo vedela drobna Krika Fir-duzijevo telo zavito v zlatu, roko zvezane z zapestnicami ter obličje barvano s lično in antlmonom, je vzkliknila v nekem zamiku: — Oh! Dodala je: — Lepo! — Poljubi ga! pravi Zetulba, — Čoin, (le Krika. In Firduzi, ki so je že dva tedna dolgočasil v svoji večnosti, so je tokrat ulel, kot da se dodobra zabava. Med tem pa je nečuveno zlodejst.vo v ulici Korcnovikov ?>c naprej zanimalo I domišljije, Slodnli tronotek se ie poro- čalo, da so odkrili ubijavca. Mnočica pa ee jo v svoji bedasti radovednosti gnetla noč in dan prod hišo zločina. Kar se tiče odposlancev iz pokrajin, so se bili v pričakovanju Ferduzijevc-ga sprevoda raztepli po pivnicah in zabaviščih. Stražniki so jih pobirali po razpotjih, ker so bili docela pozabili, čemu so prišli. ^ Vendar pa se jo na določeni dan _jel prevod premikati v neznosni vročini, Da pokaže svojo ljuliav do natoda, je, bil Ferduzi prosil, naj ga prepeljajo na zadnje bivališče v mrtvaškem voza za uboge, in eden izmed prirediteljev obreda, hoteč se boljo prilagoditi mojstrovi misli, je bil pogodil, naj stopa m jelovim vozom »siromakov pes«. Živalski vrt v Bagdadu je bil tore) dal kužka. Ker pa cucek ni maral slediti, so ga privezali ob pogrebna kola, in tresel jo svojo verigo ter se valjal po trahu, tuleč. Zora in Zetulba sta prihajali nato; in na krsti sta bila samo dva venčka, eden iz rož, drugi iz vijolic. Za ženskima jo korakal čeden častnik, poslan po kralju. Za krasnim častnikom se je vleklo petdeset Perzov, zariplih In potnih pc" navpičnem eolncem, 1 visečim jezikom, i mahedraviml rokami. Vsakdo njih M moral brati govor nn pesnikovi gomili, in spotoma so se pahljali s svojimi rokopisi. Več se Jih Je Izmuznilo po potu; vstopali so v krčine na oddih, in klavrno spremstvo se je krčilo po malem. Za govorniki pa se jo bližal tozal voz, napolnjen z osebami, kl so so z"e' le žive ln kl se klhtb temu niso dbutc- pn (»meje. KonSno, končno se Jej vendar »opet posreči, da dobi svojo številko. «Tu Vally Maier. Po i>omoti »o me poslali v pekel in tu.. » •Končano! Državni gorovi!* jej nekdo zatuli v uho in zazvoni nesrečni drrrrrrin! •Kaj, državni govor?« »izbruhne se-naj nesrečna Vally. «To jo nečuvenol To je ros ram no! Tristo let že trpim v tej telefonski celici, in sedaj mi pride s svojih hudičovim državnim govorom.» •Rekli sto tri beeede, «ncčuveiiO» »nesramno* in »hudičevo*. To boste drago plačali! Ne veste li, s kom govorite? Tu angelj triindvajsetega či-novnega reda v VII. korui Le čakajte! Hej, nadzorstvo, nadzorstvo!...» ... Vally Maier pobegne iz telefonske celice k vrhovnemu poglavarju peklenščkov in ga prosi, naj jo rajo vrže v vrelo olje... SKRIVNOST RAZBOJNIKOVEGA GROBA. V Montgomcryu, glavnem mestu grofije istega imena v \Valosu na Anglo-tkern gro v ljudstvu govorica o nekom zapuščenem grobu na tamkajšnjem mestnem pokopališču. To jo tako imenovani »razbojniški grob*, o katerem pripoveduje legonda: Poteklo bo kmalu sto let, kar je neki mestni uslužbenec John Ne\vton Danos bil javno obe&on na tem grobu, ker je bil obdolžen, da jo oropal nekega tujca. Ko so mu Žo ovili vrv okoli vratu, je svečano izjavil, da kot dokaz njegove nodolžuosti Bto let ne bo rasla trava na njegovem grobu. Njegovo proročanstvo se je dobesedno izpolnilo. So danes so vidi na tem zapuščenem grobu prazen trak zemljo v obliki križa, čeravno okoli groba buj-tiu raste trava. Sotrudnik nekega londonskega lista jo obiskal te dni nadzornika pokopališča v Montgomeryu, da ga izpraša o tej skrivnostni legendi. »Jaz nisem prav nič praznoveren — odgovoril je nadzornik — mnenja pa sem, da gre lu za nepojasnjive in nadnaravno at.vi. ri. Dejstvo je. da trava raste povsod okoli groba, a na grobu ne raste ničesar. Jaz si no upam posejati trave ua tem mestu. Pred kakimi petnajstimi leti je prišel semkaj neki potnik in ko .»mo mu povedali bajko o čudežnem rfrobu, jo on neustrašeno šel na pokopališče in posejal grob s travo, a potnik je 14 dni pozneje nagi orna umrl Nekdo jc vsadil na grobu vrtnico, ki se jo sicer razcvetela in dotičnik je kmalu nato obolel in umrl vsled omehčanja možgan. Podobnih slučajev se jo dogodilo več. Siecr je mogoče, da jc bil v vsakem primeru res le slučaj, ne more se pa tajiti da s tem grobi im ni vso v redu.* Ljudstvo si pripoveduje o tem grobu čudne stvari in vsi pričakujejo s strahom, ali so bo sedai. ko je poteklo sto let, izpolnilo proročanstvo in da-li bo na tem skrivnostnem grobu ponv-stla sedaj trava. AMOR V DIMNIKU. (Pariški doživljaj iz ljubljanski' okolice.) Lahkokrila in razposajena Venus jc krenila lepega, a mrzlega zimskega dne v bivališče logov v nekem Ijuli-Ijanskem predmestju. Spremljal jo je Amor v vsem svojem sijaju, poln življenja, toplote in sladkostrastncga hre-penja. Cemu tudi no! Dom bogov je dom ljubezni, kjer je (udi navadnim zcmljanom, podjarmlje-nira In nepodjarmljenim, dovoljena višja prostost, neglode na to, ali da j<-vsaki aH ne, samo da se vsaj za tr-mo- tek otrese fežkib skrbi reakdanjeg* življenja. Včasih pa imajo tudi bogovi svoje muho iu gorje onemu, ki se jim zameri. V prepiro bogov, ki jih povzroče Venere, se ni varno mešati. To napako je zagTešIl Amor in zadelo ga je kruto maščevanje. Neki nevoščljivi bog ga je izpremenil v Črnega škrata, njegovo Venus pa zatožil na višjem mestu. In tako so je zgodilo, da jo razposajeni Vuncrl in njenemu spremljevalcu Amorju, ko sta hitela v bivališče bogov v ljubljansko okolico, Blodilo ču-ječe oko baga-očeta. Zo so se odprla nebeška vrata in stopila sta v raj, rešena vseh nadlog. Toda v tem trenot-ku je Venus preblodela, kakor da bi jo zadela puščica Apolona. Opazila je namreč, da so pred domom bogov no izprebaja vsedobrotlijivi boe-očo, ampak strogi bog-mož. Razumela jo osvo-i to in strašno maščevanje nevoščljivega boga. Venus je bila obsojena, da mora iz raja, ki se jo v tem trenotku tudi izpremenil v navadno zemeljsko bivališče. Skočila je skozi okno in pobegnila osramočena, zavedajoč so, da jc navadna zemljanka, Amor sam pa je smuknil med tem v dimnik, odkoder je prišel potem kot črni škrat iz pekla, iz katerega ga je rešil mož z mesecem pod vratom, dočim je imel sam poroti na kolesih. Kaka končna kazen je dolotela nezvesto Venus, o tem molče bogovi. »»»»O«««« Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti f Kdor išče službe itd. ■■> — inseriraj v „Jutru" parketne deščice iz slavonskega hrasta dobavljam v vsaki ainoZini in pokladam najceneje. 18U6 Ljubljana, Grada: ka nlloa It. 39. Iilllli iL 379. mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajskn cesta Totofon II. m 46. Vnskomtnj tesarska deta, kakor: moderne ločeno (stavbo. oatreija za palftSa. hilo, vile, tovarne, oerkve iu zvonike; »tropi, razna tla. stopnlos, lodo-nloe, paviljoni, verande, loseuo ograje Itd. Gradba lesenih mostov, Jezov ln mlinov. Parna žaga. 1&31 so Tovarna furnirja. sprejme takoj dobro upeljana veletrgovina z vinom v Sloveniji. Ponudbe pod nUgodnl pogoji" na upravo ,.Jutra", uho Staro železo MISTERIJOZNI DVOBOJ SREDI PA-RISKB ULICE. Pred kratkim so v Parizu ponoči blizu neke kavarno na StrassburSkcm trgu slišali par strelov. Seveda je bila takoj nn mestu policija, ki jo dognala, da gre najbrže za dvoboj, ki se je vršil z nekoliko neobičajnimi pogoji. NaSla je namreč dva moška: enega ob zidu s kroglo v nogo, drugega, naslonjenega na kavarniški stol, z ranjeno roko. Težje ranjeni jo bil prepeljan v bolnišnico, lažje pa na policijo, kjer se je legitimiral kot Alavarv in t'a je šele prod par urami prispel iz južno-ameriške republiko Uruguay. V svojih nadaljnjih izjavah se je tako zapletal, da je končno odklonil vsak odgovor ln izjavil, da je hotel «ami> braniti nekega staioga, napadenega človoka. Drugi, ki jo bil prepeljan v bolnišnico, pa je bil še i bolj molčeč in ni hote! dati sploh nobeno | informacijo. Zato policija domneva, da se je vršil noke vrste dvoboj. lito in kovano (cele vagone) kupuje po najvišjih cenah. — Centralna na-kupovalnica starega 2e!eza v Ljubljani, Gosposvetska c.1. USNJATE iz domače tvornico „JELEN" Edina zalosa In prodaja za vso Slovenijo na malo In veliko pri tvrdiil O« jO i^jae IK: O specialna trgovtra m rokavloaml ln 1'rano. parfumi, UUZU&m, Dunajska cesta 12. Priporočan lnakomtns resice poiložrns s svilo, volno in hožuhovlno. Speol&llte te: Sokavl-e Is pristne Ja'.aaove koie. 1971 Volnen* ln vjAkovrstn« drug* rokavlo*. RAZSTAVA KRIZANTEM. V Tokiju jo bila 1. oktobra otvorjena razstava krlzantem, kl jo trajala dva meseca. Razstavljenih je bilo več stotisoč teh divnih cvetov. Dotlčni, ki so videli prejšnjo razstave, trdijo, da dosedaj fe ni bilo tako velike In tudi no tako krasnih, izbranih krizantom. Paviljon jo bil prepojen z ostrim vonjem bolih, modrih, rumenih in pisanih krizantem. Poleg cvetja je bilo razstavljeno tudi razno zelenilo in rože v posodah najrazličnejših oblik. Senzacija so bile marijonete iz rož, ki so bilo napravljene tako dobro, da so se ljudjo, ki eo posečali razstavo, izpostavljali baje neprestano nevarnosti, da jih vprašajo, kako jim gre. Klobuke in slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Štabu pošta ln ielez. postali Domžale url Liubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter pr oblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema v-a narofila in moderniziranje tvrdka Kovačevič l Tr*»n v Preiernovt nlloi It. 6, kjer bb sprejema 2(JCt> v sredo in v soboto. ■»BBŠizKBn.ssaiBn tm *n con ras trn ,] Gradbeno podjetje ] " ing. Dukič in drug 1 | Ljubljana, Resljeva cesta 9. g g »o priporoča sa vsa v to jj E stroko spadajoča dela. | L -oz J Povodom božičnih praznikov in novega leta priporočamo vsakovrstna zelo pripravna darila, osobito različno sukneno, vclneno in perilno blago. Velika izbira na; novejših preprog, zaves, garnitur, finih volnenih odej za postelje itd. Razni ostanki sakna, barhonta, cefirja itd. po zelo 20U7 b znižanih conah. A. & E. Skaberne veletrgovina manufakturnega blaga LJubljana, Mestni trg št. 10. t>tyf oej Časa v tem glasu. Tedaj pa se jo sklonil nad Zetulbo ter ji poljubil zlate lase. In po malem je mladenka jenjala jokati; otrla si jo oči, prijela lepega oficirja pod pazduho in krenila sta proti mestu. V trenotku, ko sta vstopila slcozl bagdadska vrata, je Zetulbln smeh zvenel jasno ko tičji spev... In gori v svoji vočnostl jo stari Fir-duzi, popolnoma bodor in povsoni dober, sledil z naklonjenim pogledom zaljubljeni dvojici... Starikava krščenica pa je 5e sama klečala na gomili ter tugovala za Fir-iltijizem. En marce des vieux livre::. Zahvala. Vsem spremljevalcem naša nelzrecno ljubljeno, nepozabne mame, ozir. stare mame, gospo Marije Oodererjeue k večnamu počitku kakor tudi darovalcem cvetk in za izražena eočutja, se pro-srčno zahvaljujemo. Na Ortneku, 17. decsmbra 1921. Žalujoči. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc naša srčuoljubljena soproga in predobra mati, gospa MARIJA SKALE roj. DRUŠKOVIČ soproga ravnateijn Mestne klavnice v soboto, dno 17. t m. ob '/»10- "ri, previdona s tolažili sr. vera, mirno y Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnicc bo v pondeljek dne 19. t m. ob '/i 4. uri populdno iz LeoniAča na Zaloški cesti na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. decembra 1921. Pavel Skale, ravnatelj Mostne kl»toice, soprog. — Janko Skalo, bančni uradnik, i:u. — Danloa Skale, hčerka. SI41 Mentnl pogrebni zavod. —BHB3B emale jedilno ©Sle! Začeli smo s proizvajanjem našega prvovrstnega cSvostroko rafiniranega 2184 Dobiva ia v kl more, kar se tiče kakovoBti, tekmovati z vsakim inozemskim oljem. vsaki bolj Si trgovini. Glavni zastop za Hrvatsko in Slavonijo pri Trgovskem prometnem deimš em društva v Zagreba, Iiica 48. Prva hrvatska tvornica olja d. d. v Zagreba. ! Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani M2Š ulica št. 2 1 260 6» Podružnice v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica K 50,000.000'— Rezerve okrog K 45,000.000'—. Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Kapnje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. čekcrvni račun v Ljubljani št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telofon št 261 in 413. i j Najlepša, najboljše in najcenejše darilo za Božič |e lepa in dobra knjiga! Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54 ima takih knjig v zalogi na veliko izbiro, ter jih si. občinstvu v to svrho toplo priporoča. Naznanjam slavnemu tiU'iait>u, ila »cm ~ Risalna orodja ® na veliko na drobno. (F /I P«««1 ,n na "ovo. Pre- % Tehnične potrebščine. V f -J uredil znano trgovino i J. „ L , r ... kurami, zlatnino in optič- 0< Svetlobni, prozorni In dru drugi nimi predmeti F. K. Rudholzer. jj papirji. Rektiflciranje geodet. £ Velika izbira « instrumentov. Brušenje riti božičnih in novoletnih daril * 8alnih peres. Vsa popravila « po zelo zniianib eeuab. tt to5no v delavntci za precizno Q Za obilen obisk te priporoma 2114 9 mehaniko > EDUARD ŠKOPEK * v„. sequartit O irll, ikMlfial trtrUi UkdCli i,It N M 2 Lastna strokovna delavnica p Ljubljana, Dalmatinova ul. 5 - Llubljana, Mestni trg 8. M ali v prodajalni E. Skopa*, urar. «■ I : R. Ljubljana NaJstareJS« SpctiSefžsUa tvctitaa v Sloveniji J « * ■mM 1=®! GERl špsd cijska ptsaraa Jesenice § M Podjetje (a prevažanje blagi južne ieluzuiee. Brzovozoi m tovorni nabiralni 5 f oromet i« Avstrije in t Avstrijo. Zicarinjenje. Podjetje ca prevažanje pohištva H <[• 8kladiftde » posebnimi zaprtimi kabinami ra pohiitvo. E * Brzojavi Banatngor. Interarbao tolefon 00. H Pratika Družinska in Blaznikova, pisemski, kanelijski, kon-ceptni, trgovski, ovojni, gladilni, stekleni papir, papirnate vrečice, kuverte, božične, novoiotne in razno druge razglednice. Cigaretni papir Ahadio z zlat. tisk Patent, Altesse Patont, Olleschau Ptič •"/,<,. Mast za usnje terpent krema Ilirija, Jur-jeva, Dilbcr, Svetla, Kebrin (C. M.l, voščena Cipulin, ličilo (biks), olje za šivalno stroje, modrilna esenca, sidol, sveče. Krtače ribarice iz korenin in navadne, blatarice, za likanje (Glanz\ konjske, parketne, mazalke, omela, motvoz (špaga) Nogavice ženske ln otroške, kvač-kanec, sukanec, moderci vseh številk, trak kdper, Lacet, žnora (krtačea), elastika, naramnice Bičevniki pravi tržaški, gladki in pleteni, biči, usnjata vezala (jermena), otroške se-saljke, toaletno milo ter drobnarijsko in galanterijsko blago po najnižjih cenah na zalogi OSVALD DOBEIG Ljubljana, St. Jakoba trg 9. Dvojno čišieno češko posteljno perje in C J Mestni trg 8. Sprejme se 2138 I. jugoslovanska tovarna za gumbe in kovinske predmete d. s O. s. 1636 Izdelki: Roženi In nmetno roienl gumbi Znamka •Oalalitli.), catnjakl sa amotke, pipe ln Šibak«, avalčloe, gumbi lz btierovlne (1'crhnutter) ca perilo. Držaji za palloe ln deiolke lz naravnega roga. Teloion it. S. Baninl konto: Obrtna b^nka, Llubljana. Poštni ček. it.: Slovenska Bistrica. = PETROLEJSKE VRČE z ali brez zaboje, kupi vsako množino no najvUji ceni BR0V&T * SOUP., takoj na prodaj. Ponudbe i navedbo cen upravništvu korespondent (ka) dober strojepiseo, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika ter slovenske stenografije. Ponudbe je nasloviti na Češko industrijalno banko, podružnico v Ljubljani. Tovarna »tojnega v bližini Ljubljane sprejme popolnoma samo- vodjo pisarne. 2125 Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega delovanja in referenc, dalb plačilnega zahtevka pod ..Tovarna 1922" na upravo »Jutra«. ua m is« veliko lesna družba v Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevkov je poslati pod ..Ekeport" na upravo lista »Jutro« do 20. decembra. .Jutra" 8118 'csjiSi ŽHGE-HlIIIIOEZOUl-HIŠE-UILE-lflDUSTR.STflllBE-flOSTOlllE P PRORBCaSI-liBČRTl Iti OBISK mŽEBIB7R BHEZPlflČnO. 5j s Centrala: LJubljana. Rimska cesta 2 Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in dobelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Waiter 3XIarUny. •Ivtogaraže in avtodol&vnioe s stiskalnico za. montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali. Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar w u tt u IS 55 v n o 4* « V> h-1? XV f» » « 0 « V4 ^S, _________________ 1 1 v,^■f««*.x»-r>.t- t.■» prudaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanšM Iia premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava Eač@lioslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: 2018 Prometni zavod za premog, d. d. v LJoblJunl. Hunsfta nlica 19. m Vfcl m u! o i IL^S aj 11S »S a \t5 Jis M>5 'ulj al »ta tVi K i* S M »u »t, ' S « \ \ R ■ V » * Domače vesli * Rojstni dan kralja Aleksandru. Porodom včorajšnjega rojstnega dne našo-ga vladarja se je vrSUo v LJubljani v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvodo Mišiča svečano blagodaronjo, kl so ma prisostvovali namestnik g. Ivaa Hribar, general Dokič s častniškim tborom In zastopniki civilnih oblastL V stolni cerkvi je opravil službo božjo škof Jeglič ob številni atiatonc! duhovščino in navzočnosti namestnika Iv. Hribarja, generalov Dokiča in Majstra, župana Periia t občinskim svetom, načelnikov državnih u-radov in Stovilnega občinstva. Med službo božjo je tvirala muzika dravske divizijo. Mesto joibilo v zastavah. Na enak način se Jo proslavil rojetnl dan kralja Aleksandra tudi po ostalih mestih Jugoslavije. * Imenovanje. Podpolkovnikom je Imenovan g. dr. Rikard Jug, šel-klrurg vojne bolaice. * Izpremembe v občinskih gerent-sfvlh. Namosto Avgusta Rejca jo Imenovan za gerenta v Vranji vasi posestnik Štefan Režouja, 7.a prlsedulka go-rentakega soeveta v Dravogradu sta Imenovana železničar Josip TopovSek (n krojaški mojster Pavel Pondeljak. * Politični sestanek JDS. Gospodarsko Ju izobraževalno društvo za dvorski okraj v Ljubljani priredi dna £0. deeembra ob osmih zvečer pri Mraku na ftimski cesti politični testenek, na katerem poročata gg. dr. A. Kramer in dr. D. Puc. Člani društva kakor tudi tomlšljonikl JDS se uljudno vabijo. * Iz »Uradnega Usta*. »Uradni Ust» pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v Številki 150 naredbo o dviganju kavcij, ki jih polagajo nabavljatelji, odnosno podjetniki, ter naredbo o pobiranju občinske davščine na razkošjo v mestu Mariboru. * Seja občinskega iveta ljubljanskega. Prihodnji torek ob petih popoldne se vrši zopet redna javna seja občinskega sveta ljubljanskega. Na dnovnem redu seje so med drugimi poročila glode ustanovitve Javne ljudske kuhinje ln glede zvišanja voznih cen električne želoznlce ter dolga vrsta samo«talnih predlogov. Ob-čbiski svetnik Marn predlaga, da so del živinskega trga premesti k sv. Jakobu, obč. svet. dr. Pestotnik želi primerno u-redltve nasada na trgu Tabor, obč. svet. Pire pa nasvetujo zvišanje občinske takse za plosne zabave in prireditve. Končno tajna seja. * Velcprodnja soli v Sloveniji. Uprava hržavnih monopolov v Iloogradu objavlja, da bo dne 15. januarja 1922 otertna licitacija, na kateri »o bo oddajala v za^-ku p pravica voleprodaje soli v Slovonljl za dobo od 1. februarja 1022 do konca decembra 1923. Oferti so bodo sprejemali ter javno olvHrjali dno 15. januarja 1922 ob 11. url dopoldne pred posebno komisijo v pisarni uprave tobačno tovarne v Ljubljani. * Oddaja prlprege. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje za leto 1922 pripre-go za požarno brambo rešilni in intokcij-ski voz. Tozadevni pogoji naznačonl so v n.estnem stavbnem uradu v navadnih u-adnih urah. Vadija Jo treba položiti 40(1 kron. Ponudbe jo oddati najkasneje do dno 23. deeembra v mostnem gospoda; eketn uradu. * Afera Pesek-Lovrec-Klemenčlč je pri mariborskem vzklicncm sodišču razpisana na 16. januarja. * Smrtna kosa. V Ljubljani Je umrla j?a. Marija Skale, soproga ravnatelja mestne klavnico. Pokojnica jo mnogo delovala v narodnih društvih. — V Novem mestu je umrl mestni tajnik g. Loopold Stukelj, tast opernoga pevca Julija Be-tetta. * Popravek, V osmrtnici go. Marijo Skaletove jo izostal podpis Ina Skale, roj. rierzmansky, stnaha. * Umrla Je včeraj popoldne v Leonl-'Eču v Ljubljani ga. Rozalija Wester, roj. Pogorelec, mati višjega šolskega nadzornika g. Josipa \Vcstra. Pogreb bo v pondeljek dno 19. decembra ob 16. uri iz javno bolnice. Naše sožaljel * Invalidski dokumenti. Odelenje socialne politike pokrajinske uprave v Ljubljani razglaša: Ker so bili v času od 1. septembra 1921 dalje ponovno pregledani vsi vojni in vojaški invalidi v vsej državi in je bilo vsakemu Izročeno od pregledne komisije posebno potrdilo o invalidnosti, preneha s I. januarjem 1922 veljavnost vseh dosedanjih Invalidskih dokumentov — (Izid nadpregleda, Plačilni nalog (Zahlungsauftrag), Invalidska knjižica, Platežni nalog, od italijanskih oblasti izdani »Libretto porsonalo«) in veljajo od tega dneva daljo edlnole sledeča izkazila: 1.) Za stalne invalide »Invalidsko uvorenjc« ali »Invalidsko izpričevalo«, 2.) za one, kl jim je bila invalidnost priznana le začasno, »Privremo-na objava« ali »Začasna objava«. 8.) za one, k! so se priglasili k pregledu, a jim nI bilo priznano obeležje vojnega, oziroma vojaškega invalida, »Rošcnjo«. Te tri vrsto dokumentov so izdajale na tiskanih obrazcih (četrt pole) edino pre-frledue komisije pri komandah vojnih nkrugov. 4.) Za invalido prejšnje srbske vojske in dobrovoljce-invalide je poleg navedenih dokumentov veljavno tudi še Ifešenjo prvostepenega 6uda v Beogradu. Opozarjamo vso urade, javne in dobrodelne korporacije na to, da ni več smjv-t.rati za invalide onih oseb, ki bi se izkazale z drugimi dokumenti od katerekoli oblastL * Jajca u Ljubljano. Mestna aproviza-clja jo nabavila za Ljubljano en vagon iaje. Ivaiprodaja ie prlčno v tredo dae 21. deeembra na Poljanski oesti št. ]5 In dnt vno na trgu. * Policija ln vojaštvo. Včerajšnji »Novi Cas« poroča, da Je v noči od petka na toboto aretiral r kavarni ljubljanskega Narodnega doma službujoči stražnik nekega kapetana, ki ga Je na opozorilo policijske ure napodil i psovko »maga-rao«. Dočim je sledil aretirani kapetan stražniku na policijski urad, jo odšel njegov tovarIS, tudi kapetan, v vojašnico, alarmiral oddelek vojaštva — 80 mol — prišel i njbn pred policijsko ravnateljstvo ln tam zahteval, da izpuste aretiranega tovariša, ki pa je bil medtem že Izpuščen. Toliko »Novi Cas«. — Mi smo se potrudili — osebno ln zvečer telefonsko — da bl dotiili od policijske oblasti autentično podatke. Ali nihče Izmed službujočih uradnikov nI hotel ničesar vo-dutl. In naposled smo izvedeli, da stoji točno poročilo te itak r — »Novem Ca-su», ki jo postal potemtakem očividno uradno glasilo ljubljanskega policijskega ravnaloljstva. Zato so mi seveda za enkrat vzdržujemo vsake sodbe o tem do-godk u. * Klub Primork v Ljubljani, napravi veselje marsikateremu dijaku iz zasedenega ozemlja ln to danes ob 4. uri popol- | dne pri božičnlci v »Narodnem domu«. ; Krasen in zanimiv spored, ki ga Izvaja mala deca, bo nudil mnogo duševnega užitka. Tedaj priditel * Primorski sokolski krožek poživlja vse člfne, sosebno odbornike, da se zanesljivo udeležijo sestanka, kl se vrši v sredo dne 21. docembra ob 8. uri zvečer v prostoi.b restavracije »pri Levu« na GosponvotbM cesti. * Narodni kolek »Družbe (v. Cirila ln Metoda*. Vslod ministerialne odredbo, se ne smejo prilepi jati razen postnih znamk drugI znaki na pisma in dopisnico. Družba sv. Cirila hi Metoda je zaprosila na morodajnem mestu, da se dovoli uporabljati C. M. narodne kolke kakor doslej šo nadalje na pismih in dopisnicah. Družba jo dobila zagotovilo, da bo njena prošnja ugodno rešena; do končne rošit-ve pa merodajne oblasti dovoljujejo, da so sine družbeni kolek nemoteno uporabljati. Prijatelje družbe vabimo, da se na-rodnoga kolka Se nadalje pridno poslužujejo. * Podružnica »Slovenskega lovskega društva* Maribor. Nedavno so jo v Mariboru ustanovila podružoica »Slovenske- jga lovskega društva« za Maribor, Drav-J sko ln Mežiško dolino. Izvoljeni so bili gg.: Za načelnika Dragotin Klobučar; za namestnika inž. Janko Urhas; za tajnika prof. Viktor Cotič; za namostnika prof. | Adolf Saup; za blagajnika Stanko Ken-da; za namostnika Franc PiSolt; za odbornika dr. Franjo Lipold in kapetao Josip Vončina; za prcgledovalce računov prof, Franc Bračun ln Anton Fabljan. * Smrtna obsodba pred celjsko poroto. Prod celjsko poroto so je dne 15. docembra vršila kot poslodnja obravnava proti Janezu Spilerju, rojenemu pri Brežicah, železniškemu delavcu v Postojni. Spiler se je lansko leto klatil okoli Brežic tor zvedel, da ima posostnik Josip Jako-pinčič večjo vsoto denarja. Pod pretvezo, da naj pripelje jmhifitvo, je izvabil Jako-pinčiča, da sta so peljala proti Zagrebu. Med potjo jo Spiler udaril Jakopinčiča : s tako sito po glavi, da je ta takoj Iz-' dihnll. Nato je umorjenega oropal za 2000 kron in vrgol njegovo truplo v cest-1 ni jarek. S konji in z vozom so je odpe-1 IjaJ potem Spiler proko Žužemberka v Ljubljano in od tam v zasedeno ozomlje. Tam so ga aretirali ln zaprli v Postojni. ; Meseca aprila pa je Iz zaporov pobegnil ! ;n zbežal v Jugoslavijo. V Brežicah so i ga zopet prijeli in ga dovodi! v celjske zapore. Prod i>oroto jo bil sedaj obsojon zaradi roparskega umora v smrt na vislicah. * Slovenska rodbina v Trstu umorjena. Grozna tragedija se je pretekli pondeljek zvečer odigrala v gostilni »Pri Karlu« v Trstu v Bamotn! ulici della Tesa štev. 47. Lastnik gostilne in tudi 4nad-stropne hišo, v kateri se nahaja gostilna »Pri Karlu« je bivši postajenačclulk v Ajdovščini Kari Košuta, ki se je lansko leto z ženo in dvoma otrokoma presolil v Trst, kjor je skupno s prijateljem Jer-kičom kupil omenjeno hišo In otvoril go-stilno. Ko jo Košuta v pondeljek zvečer ravno z nekim gostom obračunal, odprla so se naglo vrata in v gostilniško sobo sta stopila dva oborožena razbojnika, kl sta imela krinke na obrazu. V trenutku se je odigrala grozna tragedija: prvi razbojnik nI zinil besedice; nameril je samokres proti gostilničarju in ustrelil. V glavo smrtno zadet se Je Košuta zgrudil mr-tov na tla. DrugI strel Je nameril proti gostilničarje vi ženi. Tudi ta se jo zgrudila. Krogla, kl jo smrtno ranila mater, je težko poškodovala tudi otroka, kl so je skrival za njo. Razbojnika sta se potem naglo odstranila, no da bi bila vzela v gostilni vinarja. Komisija, ki jo prišla na lice mesta, jo konstatirala smrt Karla Košute; tudi njegova žena jo kmalu Izdihnila. Sinček jo ranjen v desno roko. Umor jo vzbudil med ljudstvom veliko ogorčenost. Policija je arotlrala pet. osob. Najbrže gro za osebno maščevanje. * Fašlstovskl zločin v Barkovljah. Povodom faSistovskega zločina v Barkovljah se je poslanec dr. Wllfan oglasil pri generalnem civilnem komisarju v Trstu, da ga obvesti o čuvstvih. ki prevevajo srce slovanskega prebivalstva spričo gr- dega Izbruha nacionalnega sovraStva napram slovenskemu tlvlju t Trstu. Generalni komisar Je Izrazil nad dogodkom svoje obžalovanje ln rekel, da je že naročil, naj se prelSče, čo se jo glede oblastvenega varstva kaj zanemarilo. V ostalem p« se je skliceval na splošni položaj v kraljevini, kl omogoča take dogodke, ; dokler ne pride do splošnega pomlrjenja ! duhov. To so pač le lepe besede, a dejstva so t protislovju s to oficielno izjavo. Omenjamo Se, da Je bil doslej zaradi požiga barkovljanskega »Narodnega doma« aretiran — en domačin. Skoda tna-| Sa približno 150.000 lir. ; * Smrtna tramvajska nesreča. VčoraJ, okoli pol 2. ure popoldno, je tramvajski i voz, kl vozi med dolenjskim kolodvorom in magistratom, podrl na klancu v Florl-janski ulici, pred Kajfežovo hišo, staro, slabo oblečeno ionico. Zgrabil jo je za nogo in jo vlekel kakih šest metrov za seboj. Pri padcu si jo razbila lobanjo in je dobila tudi drugo notranje poškodbo v glavi. Obležala je na mestu mrtva Policijski zdravnik, g. dr. Avramovič, je prihltel takoj na kraj noBroče, kjer pa jo mogel konstatlratl samo Buirt noareč-ne revlee in jo odredil takoj prevoz trupla v mrtvašnico. Kakor smo ee Informirali, tramvajskega voznika ne zadene nobena krivda. Zvonil jo pravočasno, a starka, kl je bila najiol gluha, zvonenja najbrže nI slišala in ja hotela preko ceste ravno v trenutku, ko je prispel tramvaj hi ga voznik tudi nI mogul več ustaviti. Identiteto ponesrečenke so mogli ugotoviti šele pozno zvečer. Pišo so Sku-belj In je doma Iz Iga. Imo, kakor tudi ostale podatke, bo mogočo dognati šele tekom današnjega dno. Skubtjcva Je imela s seboj samo cekar, v katerem jo bil kos prašičje glavo ln malo kruha. * Vlom v Mencingerjevo trgovino r LJubljani na Martinovi cesti. V noči od petka na soboto se jo ustavil prod trgovino Tomaža Moncingcrja na Martinovi cesti v Ljubljani tajinstven voz. Raz nje ga so stopili trije možakarji, ki so odšli takoj na dolo. Vdrli so v skladišče in naložili dve vreči kave in ono vrečo rozin. Imeli pa so to smolo, da so bili za-sačeni ravno v trenutku, ko so se hoteli s svojim plenom odpeljati. Le enemu so je posrečilo pobegniti, dočim sta bila dva j aretirana, med njima znani vlomiloc in neprkliprav Jožo Da,-ar. Najbolj zanimivo na vsej stvari pa je to. dn je bil tu II vpreženi konj nkradon In sicer tovarnarju ! Golobu na Viču. * Ljubezenska tragedlla. Iz Trbovelj ■ poročajo: Rudar Matija CeSnovar iz Lok. j oženjen brez otrok, je imel ljuhavno rnz-[ merje s 48Ietno oženjeno Uršo I/irbor, ki Ima 5 otrok, med temi 241etno oženjo-! no hčer. Ker pa je Imela Lorbarjeva tudi z drugimi moškimi razmerje, je prišla dne 14. deeembra v neki gostilni med obema do ostrega nastopa. Posledica Je bila, (la je CeSnovar zagrdzll, da so bo ustrelil. Da svojo namero tudi Izvrši, jo tekel domov po samokres tor se podal na neki grič nad Dežmnnovim posestvom. lx>rhcrjeva mu je sledila in da bl preprečila samomor, mu je hotela Izviti revolver. V tem pa se Jo Tevolver sprožil in zadel Lorbcrjcvo v srce, da se Je takoj mrtva zgrudila na tla. * Tlhoinpsfc! vodnik obstrcljen. Novodobni j "Vile si jo Izvolil bivši delavoe nirik Kerfnlk: vodil je tihotapce čez mejo, kai ie mu je baje pogosto posrečilo. 1 reteklo sredo pa jo imel smolo. Ko j- zopet vodil dva tihotapca čez mejo, so jih 71.pazile obmejno čete ter pozvale naj se ustavijo. Ker pa so bo spustili v beg, ie četa začela streljati. Keršnik je bil obstieljcn In ujet, tihotapca pa sta srečno odnesla pete. Keršnika je župan «tvo ra Jezerskem spravilo v ljubljansko tfdnico. * Nepošten hrantlnlškl uradnik. Uradnik ljutomerske hranilnice, Milan Ceh iz Idrije, je ponevoril za 200.000 kron menic. Njegovim manipulacijam bo prišli še pravočasno na sled, tako da hranilnica ne trpi nobene škode. Ceh je bil aretiran in bo izročen mariborskemu okrožnemu sodišču. * Nepriporočljiv muzlkant. Nedavno tega je pobegnil od muzlke Dravske divizije narednik Franc Bitumcl. Oslep.iril je nekega svojoga tovariša za denar in mu odvzel tudi suknjo, nakar jo krenil proti Celju. Tu ga je prijela zopet muzi-kantska žilica in si .ie »izposodil« od trgovca z muzikaliiaml, Schrama, lepo harmoniko, katero jo sevoda takoj prodal in ee potem odpeljal čez mejo. Policija jo sicer ukradeno harmoniko Izsledila, no pa Se muzlkanta, kl pa tudi ne uide kazni. . * Ogenj v Višnji gori. V četrtek zvo-čer je nastal v podstrešju Pajkove hiše v Višnji gori, v bližini kolodvora, na doslej So nepojasnjen način ogenj, kl so ga gasilci kmalu omejili in tako preprečili večjo nesrečo. * Avtomobilska nesreča. V Orosla/ju na Hrvatskem se je prlgodila dne 15. docembra težka avtomobilska nesreča, ki io zahtevala človeško žrtev, Soforja vo-lelndustrijalca Milana Prplča, sicor spretnega voznika, jo na nekem ovinku s ta-ko silo vrglo z avtomobila, da je na mestu mrtev obležal. Na onem ovinku se ie pripetilo že več nesreč. Težko poškodovana je tudi neka gospa, ki je sodola v avtomobilu. * Tvrdka O. Bračko, specialna trgovina z rokavicami in francoskimi parfumi, v Ljubljani, Dunajska cesta 12, je prevzela zastopstvo domače tvornlce usnja-tlh rokavic »Jelen« za vso Slovenijo. Opozarjamo na današnji inseiat. Vstopnic« ga koncert «R.ola» ae prodajajo še danes, v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure v pisarni »Glasbene Matice*, popoldne pa od 5. ure dalje pri blagajni v »Unlonu*. Ljubljančani, posetlte koncert bratov Hrvatov! Ali si bil pri eessrski maši? razne po- OBCN1 ZBOR DRUSTVA OEOMETROV KRALJEVINE SHP SEKCIJA LJUBLJANA. V soboto dne 17. t. m. se le vršil v ljubljanski mestni posvetovalnici občni zbor društva Keometrov, sekcija Ljubljana. Točno ob 5. uri popoldne le otvoril predsednik g. Vrtčl občni zbor z nagovorom, v katerem se Je spominjal rojstnega dne kralja Aleksandra In pozval navzoče, da mu zakličejo trikrat »Slava*, čemur so se navzoči Iskreno odzvali. Soglasno je bilo sklenjeno, da se odpošlle (Nove pomote in potvaro trobo«). V zadnji nedeljski prilogi »Jutra«, posvečeni Cankarjevemu spominu, som objavil črtloo o Bobi Stev. 4 ua Gradu, | NJ. Veličanstvu brzojavna častltka. kjer je Cankar bil Številka med naml.,1 Zapisnik zadnjega občnega zbora se i« So enkrat moram ponoviti, da vzdržujem' odobril, nakar le poročal predsednik v vsako vrstico, ki sem jo tam napisal, ln V kratkih besedah o odborovem delovanju, tako, kakor sem jo napisal. Dobro mi je j 1'ovdarlal Je, da Je bil uspeh društvenega znano, kakšnega političnega prepričanja j dclovanla le delen. Po odhodu mnogih je bil Cankar, ln da je bil obsojen in ta- j društvenih članov v Srbllo (12) In v raz- prt, ker Je to svoje mišljenje tudi neustrašeno Izrazil. Le bedak more zato moj članok interpretirati tako, kakor ga jo anonimnsž v »Jugoslaviji« In tisti »nekdo«, na katerega te sklicuje. Pa recimo, da M bilo res, kar ml očita anonjmus, ln da bl vrhu tega bil tudi najhujši proti Cankarju na|ierjonI očitek resničen. Recimo na primer, da bi bil Cankar avstrljakant ali duševno bolan. ! Potom bl sledilo iz tega dvoje. Prvič bi ' se to ne smolo zatjiolčati, ker Jo vsaj do danet zahteva, da so življenje pomombidh mož analizira s prispevki od raznih stra-j nL Pri tem veljn načelo ttroge istlno-tostl. Drugič pa defekti, če se pojavijo, ne komisije le društveno delovanje skoro prenehalo. Sprejmelo te poročila tajnika, blagajnika In revizorjev, kl te vsa odobre a zalivalo blagajniku. Poročilo knjižničarja In gospodarja omcnla zlasti društveno knjižnico In društveni Inventar. Knjižnica se preuredi In spopotnl. Naročalo se strogo strokovne ln znanstvene revij« ter knjige. Za predsednika |e bil ponovno soglasno Izvoljen dosedanji društveni predsednik g. Vrtčl. V odbor so Izvollcnl nadalje gg. Perko, Tause, Vydra, Deklcva, Petročnik ln Ru-flčka. Za namestnike gg. Span, Omerzu. Šllrer, Llčncr, Kavšek In Ctiden. Pri slučajnostih te le oglasil k betcdl no morejo zmanjšati literarnega ali Uul-1 turnega pomena svojega nosilca. Naj jo I bil ni primer Goethe v času nemške i K- Zupančič, kl Je refcrlral o delovanju ; sužniosti častilec Napoleona ln pozneje slovenskih geometrov v Srbiji. Označil le nasprotnik vvartburškega »Feuerstanka«, ! ^»vne napake pri katastralnem merjenju | pa je vkljub temu veliki Goethe. Naj je | Srbije. V tledečo Dostojevsklj eplleptik, Je vendar veliki — Dostojevaklj. D'Annunzlo Ima čipkaste hlačke, mnog^ dolgov ln mnogo grehov proti tvetemu Duhu na vesti, pa je vkljub temu avtor, ki mu v«! moralni defekti ne vzemo pomena. To je povedano za primero, če bl bil moj fcljton očital Cankarju kakršenkoli defekt, ali čc bl bil hotel reči, da Cankar nI bil zanesljiv, marveč dvomljiv. Tega očitka pa nikjer nI. Rekel sem, kar jo rCS'^i nervot.nvi™ nr^L^nv Predsednik Vrtčl omeni, da se vrši nami nepokoleb vega prepričan a v nv , 5o stvar z ono živo vero, kl edina zve- ' ... , , ,,, _ , , ,.,.,. , i-tnkiinnes-n nrustv.i iiiirostovnnsKin e^o- l!ča. Rekel Bcm t tom. da je bil skeptik. Ril je tudi često apatičen, bodisi da je ti žično trjxd, bodisi da je bil duševno potrt. Bivanje na gradu ga jo deprlmiralo, proobllo zavživanl alkohol ga je vidno i j uničeval. Daljo, vkljub kandidaturam in'l j L-ovorom jo bil Cankar apolitičen. Zato, | Pertot, Ružlfka ln 2upančlč ter Omerzu. Nato to bili tprejet! razni prodlogl. kl so važni za društvo In člane. Najvažnelšl sklep le sklicanje ankete v svrho hitre, točne In strokovnlaške Izvedbe katastralnega Izmerjcnla Srbije. Določi sc petčlanski zbor, kl nal pritegne k anketi Se ostale člane, kl so bili v Srbiji ln sploh vse, kl !ma|o kako znanje ali skušnje, da prlpomorelo državi k nujni ureditvi katastralnega izmerlcnja v Srbiji. eiokupnega društva jugoslovanskih geometrov, In predlaga, da se določi poseben pripravljalni odbor, kl na| pripravi vse potrebno. O. Ružlčka pravi, da bodo morali pri predpripravah sodelovati vsi člani brez Izjeme. H koncu omenja g. Vrtčl, da se le ln no radi dvomljivostl, nI delil (vsaj društveno glasilo podražilo in nato po takrat, leta 1914) z nami prepričanja v kratki debati zaključi ob pol 8. url zve-........ — čer dobro uspeli občni zbor. končno zmago. Gg. dr. Prijatelj, dr. Glo nar ali dr. Puntar mi smejo verjoti, da vem, kaj trdim, kor sva t Cankarjem v tej Btvari dovolj In več ko enkrat debatirala In burno debatirala. Sklicevanje janonvmusa na »Intcrprotiranjo mojega feljtona drugod« zato ne pomeni nič več, ko čo se paglavec skriva za materino kikljo in izza njo jezik kaže. Drugo poglavje je bolj žalostno. Ano-nvmus ni vzel na znanje mojega pojasnila o očitanih mi »mašah« In moji udeležbi pri njih, marveč bvoJ očitek ponav-lia in k mojemu pojasnilu dostavlja, da je slopomiš. enje, kl šo bolj dokazuje mojo takratno »dvomljivost«. Sedaj bo mi ni pušča. Toda anonvmuB ima svojo pripovedovanje baje od Cankarja, ki jo ob-lolžil dva, da sta se na gradu obnašala avstrijski in da Bta na profosovo vabilo šla k cesarski maSI. V zasebnem pogo-, voru je pa dr. Kraigher povedal, da sva tista dva bila (zagotovo) jaz in (menda) Ir. Žerjav. Rnnjki Cankar Je Kraigherjeva priča. V kolikor se Kralgherjovo laganjo tiče moje osebe, zaključujom debato. Dr. Žerjav Je niti otvoril no bo. Ranjkega Cankarja je treba oprati laži in obrekovanja, kl mu ga jo Kraigher prisil. Dovolj vzroka imam za trditev, da ui Cankar Krnighorju nikdar pravil o meni, da bl bil jaz Sel (s profosovini vabilom ali brez njega) k cesarski maSi, Kraigher si je ta očitek IzmjsJil, Cankar c dobro vodcl, da proti meni tega očitka naperiti ne more, ker sva se o stvari opetovano razgovarjala In o slovesni zahvalni maši za lvovsko zmago (nad Avstrijci) tudi — prepirala. Dalje je Cankar ved«!, da ro jaz lahko otresem takšnega očitka vsak čas, čo navedem pričo, n. pr. Cankarjcvoga prijatelja g. Miho Copa, ali Trošta, ali dr. Krapeža, ali dr. Brozigarja, ali cclo vrsto drugih grajskih sostanovalcev, ki bodo vedno potrdili, da som so jaz pač vsak dan brez potrelie eksponiral, nikdar pa, da bi bil le en sam trenutek dvomljiv, in konkretno izrecno tudi, da so tzv. cesarsko maše no snmo nisem udeležil, ampak da sem proti njej agitiral. Ce bl bil Cankar kodaj trdil o meni kaj stičnega, bi bil moral to storiti na nevarnost, da mu vsak čas ovržem trditev z dokazi, In bil bl trdil proti svoji vesti In boljši vednosti. Bil bl lagal v svrho, da me obrekuje. Dasi s Cankarjem nisva bila prijatelja, ampak sva se večinoma koncem debato sprla, kor oba nisva bila pohlevna, vendar sem prepričan, da Cankar tega obrekovanja nI bil zmožen ln da ga nI zagrešil. Dvojno obrekovanje, prvo o moji dvom-11 Hvoati In drugo, mnogo hujšo, o Cankarju, da jo on lagal tn obrekoval, obojno to dvojno obrekljivo laž Je zagrešil dr. Kraigher, Druga jo hujša, ker skruni ranjkega Cankarja, ki se ve? ne moro braniti proti Kraighorjevi »prijateljski* zlorabi svojeea Imena — V K- Dopisi ROGAŠKA SLATINA. V soboto smo pri Sv. Trojici pokooali bivšega SOletnega župana občine Sv. Mohor, g. Martina Debelaka. Kizlično dapu taciie iz Ljubljane, Celja in Maribora, ter velika udeležba vsega okraja, je pokaz.i, la, kako čislan je bil rajnki. Saj pa ui čuda. Mož je bil kot poštenjak in narod njak znan daleč naokoli. V nagrobnem govoru, katerega mu jo držal župan občine Rogaška Slatina-okollca g. Vinko 7ur man, jo poudarjal govornik zasluge pokojnika za naš kmetski narod in kako ga je bivša Avstrija kot zavednega Slo venca prezirala. Razen večih hčerf, je vzgojil v narodnem duhu tri sinove, direktorja pošt. za Slovenijo g. dr. Janka, župana občino Tekačevo g. Tonča, tet posestnika pri Sv, Mohorju g. Drejča. ka teri vsi delujejo, vsak po svoji moči za blagor naroda. Slava takemu očetu! LAŠKO. Po lepem starem običaju ao proslavili rudarji iz Ilude Jamo letošnji rudarski praznik bv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Mirno in dostojno so prikorakali z godilo na čelu v trg ln v cerkev, nakar se je popoldno razvila živahna zabava v sokolski dvorani. Niti najmanjši izgred ni kazil teg« dne In z zadovoljstvom tmo gledali dobro razmerje mod delavstvom in g. ravnntcl»m Widro In njegovim u-radništvom. Taki odnošaji doprinesejo več k rednim razmeram pr! premogovniku, kot razni drugi poskusi. Par dni nato, dno 7. dec. Je Imelo svojo Barbara-slavnost tudi rudniško poduradniStvo z g. ravnateljem Widro na čelu. Zopet smo občudovali lepo soglasje med ravnateljem in namoščencl ln vtem ee je vzbudila želja, naj bl so ta stari običaj obdržal, ker mnogo pripomore k medsebojnemu spoznavanju in zaupanju. Mislili smo pa tudi, kako lepo bi bilo, čo bi Trboveljska Imo la med viSjlml uradniki Se več takih mož, kakor jo g. ravnatelj Widra. Pri tej priliki se je nabralo tudi za »Sokolski dom» v Laškem 552 kron, za kar izreka Sokol iskreno zahvalo. ROGAŠKA SLATINA. Trpinčenje, ki so uganja v naSem o-kraju z psi, presega vee meje. Nad eno leto že traja »ojster« pasji kontumac in nobenega izjjleda ni, kdaj ee bo dvignil. Pri vtem tem pa nt nobenega »lučaja stekline alt sploh vzroka, ki bt utemeljeval to postopanje, osoblto, da bl t« vzdrževal še nadalje »ojster* kontumao. S takim neupravičenim postopanjem Izgubljajo slični odloki vsako avtoriteto' pri ljudstvu iu izgublja isto potrebno zaupanje v upravičenost takih oflredh. Poživljamo okrajno glavarstvo v Ptuju, da žo vendar ukrena nekai v tem oziru! Gospodarstvo PREGLED NAŠEGA IZVOZA V SEP TEMBRU T. L.: izvoženo blago »to koruza moka tdrob fižol krompb tveže sad j« suhe oešplje pokmez žganje vino preja vrvarakl Izdelki konji žrebeta mezgi goveda svinje drobnica perotnlna nieao lo mesni Izdelki sir jajca les za kar Javo stavbni les lesni tzdelld t.m in . ek»trakti za kole cement izkopnine in rude vse ostalo vrodnost: 4,409.717 sreb. din. 85.020 > » 1,«8.821 > 13.715 > 4,221.790 > 172.944 > 2,048.489 » 2.752.219 > 1,128.100 » 1.740 » 845.525 » 1,208.704 » 273.11(10 > 4.022.415 » 1,854.400 » 205.750 » 54.780.480 » 8« 137.825 > 8,396.787 » 884.140 » 4.833.305 » 2,480.790 » 9,040.550 » 831.020 » 14,090.210 » 1,284.749 » 892.080 » i 810.000 > 1 15.755.201 > i 1,813.110 » i «9,400.508 » : skupaj: 201,380.884 sreb. din. Celo tretje četrtletja znafa vrednoet izvoza: v juliju 158.015.799 Dui. v avgusta 151,332.001 » v septembra 201,380.884 » skupaj: 508,728.717 Din. Vrednost izvoza v nrv) polovici toga leta znaša 1„160,051.982 dinarjev, torej znaša vrodnost v prvih 9 mesccIh izvornega blaia L,668,780.729 dinarjev. LESNI TRO. Kakor smo te zadnjič poročali, konkurira našemu mehkemu lesu v Italiji predvsem Avstrija radi svoje nizke valute. Les za kurivo te precej izvaža, ravno tako trdi let. Po statistiki našega izvoza smo izvozili v tcptembro za 10,812.009 dinarjev lesa in lesnih izdelkov. V tem mesecu pridejo les ln lesni Izdelki za Sivino (goveda, svinje, drobnica okoli 94 milijonov dinarjev) na drugo mesto kot izvozni predmet. Po iesnom bogastvu nase države bi moral biti naš izvoz seveda mno-jgo ve!ji Zalibog često naše cene ne konvenirajo inozemstvu, pa trnli naše neurejene prometne razmere ovirajo izvoz. SredišCo naše lesne trgovine je Za-fcreb. kl je merodajen »a cone našemu lesa. Tam se sklene največ velenakupor za izvoz. Fini hrastov le« slavonskih in hrvatskih gozdov je brez konkurence na svetovnem trgu. Uvažajo ga Anglija. Bel-gija, Francija. Nemčija, Italija Ln Španija. Kakovost tega lesa ie svetovno znana in vsled tega tudi visoke cene. Izbran hrastov les ima ceno okoli 12 tisoč K za m' franko vagon vtovonia postaja. Pod 4000 K za m' ni dobiti nika-kega rezanega hrastovega materijala. Hrastovi pragi se plačajo za komad 200 K s postaje, bukovi pragi pa po 95 K. Prostorni meter lesa za gorivo stane franko vagon 240 — 290 K po kakovosti. Zalogo lesa za kurjavo pa so še zelo male. V češkoslovaški je lesna trgovina precej mrtva. Razpečevanje lesa v državi jo slabo. Povpraševanje iz inovemstva je v zadnjem času ravno tako slalrejšo. Do nakupov ne pride. Franciji in Nemčiji cene ne konvenirajo. Na Madžarskem uspešno konkurira slovaškemu lesu Rumunija. Italijanski trg obvladajo avstrijske in jugoslovanske tvrdke. Celo ruska konknrenca je nastopila na vzhodnih trgih. Tako izgleda, da je češkoslovaški les vsem predrag. V Nemčiji so cene lesu narastle, kar občuti v prvi vrsti domači kupec, dočim za inozemske trge pred tedni vsled padanja marko nemški les ni bil predrag. Nemška marka pa se ie zopet popravila, kar gotovo no vpliva u-godno na nemški lesni trg. Ceno nemškega let', bi precej konvenirale Inozemski, toda Inozemska za enkrat ne po- trebuje losa. Vsled zboljšanja poljske marke je postal tudi poljski le« za Nem Čl jo predrag. — Poročilo o trgovini s poljskimi pridelki. Iz Sombora poročajo z dne 15. t. m.: Dovozi so trajno slabi. Pšenics notlra 1420 — 1440 K. Mlini kupujejo tudi po tej visoki eeni, kor ne marajo ustaviti obratov. Za koruzo je neobičajno živahno povpraševanje. Cena novi koruzi Je 1010 — 1050 K. V Subotici je dosegla lokalna cena novi koruzi celo 1100 K, in to vsled tega, ker je tam zelo razvita svinjorejs In Je povpraševanje po koruzi še večje, nego drugod. Tendonea zelo prijazna. — Za obrtno razstavo v Celja. Danes 18. t. m. ob 9. uri dop. se vrši v Celju (Narodni dom) sestanek obrtnikov, kl bodo Izvolili obširnejši pripravljalni odbor zs obrtno razstavo, kl i« priredi L 1022 v Celju. •» Zagrebški velesejem. Zaključni rok prijavljanja za sodelovanje na pomladnem velesejmu v Zagrebu jo 15. Januarja 1922. Ker mora imeti uprava velesejma čim prej pregled vsoh interesentov zaradi razpolaganja s prostorom, te poziv ljajo vse ono stranko, ki žele na velesejmu razstaviti, pa so še niso prijavile, naj to takoj storijo. Prijaviti se more pismeno ali ustmeno ter se mora označiti, kaj se želi razstavit! in koliko kvadratnih metrov prostora se potrebuje. Cene za prostor: 1.) v glavni industrijski palači 800 K za kvadratni metor; 2.) t ostalih zgradbah 000 k za kvadratni metor; 8.) na prostom prostoru 800 K za kvadratni meter. — Natančnejši pogoji za sodelovanje kakor tudi formularjl za obligntne prijave so {o gotovi, ter.se bodo odpošiljali v onem redu. kakor s« Je kdo priglasil. Pisarna zagrebškega zbora so nahaia v poslopju trgovske zbornleo, Trg 29. listopada 1918 št. 1. • Noš vozni park. Po »Trgovačkem Glasniku« te nahaja ▼ naši državi okoli 15.000 tovornih vaconov, a od tega preko polovica v popravilu. Z vagoni, ki le nam niso dodeljeni. Imamo vsega 88.000 tovornih vagonov. Od slednjih jih Je 14.000 v popravilu, a 0000 v Inozemstvu. Potrebovali bi 50 do 60 tisoč vagonov, da bi zadostovali vsom svojim potrebam. — Popis avstro-ogrsklb vojnih posojil. Doznavamo, da zbira kmetijski oddelek pokrajinska upravo za Slovenijo v Ljubljani materijal za očuvanje koristi tistih korporacij, ki so podpisale kako avstro-ogrsko vojno posojilo. Občina bodo ta ! vojna posojila popisovala do 15. januarja 1922. Poživljamo občinske urade, zadruge in razne druge občekoristne Institucije, da pri občinskih uradih pravočasno prijavijo vrsto, serijo in znesek posameznih avstro-ogrBkih vojnih posojil, ki to jib podpisale. Interesente opozarjamo na to-zadovne razglase, kt Jih bodo objavili občinski uradu — Tečaja o umetnem rlhogojstvn. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddeluk za kmetijstvo, namerava prirediti v ribjem vališču na Bledu dva tridnevna tečaja o umetnom ribogojstvu ln ticer bl prvi t e č s j, ki bi so Imel vršiti okrog novega leta, podajal navodila za pridobitev in valitev ribjih iker, a drugi tečaj spomladi bl obravnaval odgojevanje in nagajanje ribjega zaroda. Tečaj bode vodil rib. konzulont prof. Iv. Franke. Prijave je poslati z ozirom na omejeno število udeležencev čimpreje, najkasneje pa do 24. t m. na Pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo. Potrebnim, manj premožnim Interesentom, bo imenovani oddelek Pokrajinske uprave podeljeval podporo po največ 800 kron za vsak to-čaj. Prošnje za podporo s potrebnimi prilogami je istotako vložiti do zgoraj označenega dne pri oddelku za kmeliistvo. Katere dneve so bodo vršili tečaji, te pravočasno objavi potom časopisja. •= Povišanje monopolske takse na cigaretni papir. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja na odlok upravnega odbora samostojne monopolske uprave z dne 20. novembra, odobren od finančnega ministra, s katerim je povišana monopolska taksa na cigaretni papir na sledeče zneske: 1.) na cigaretni papir v risih, na katerega se je doslej plačevala taksa 1600 dinarjev v zlatu, t. j, 8200 dinarjev v srebru od 100 kg, so plačuje odtlej 3200 dinarjev v zlatu, t. J. «400 dinarjev v srebru od 100 kg brutto-tele; 2.) na cigaretni papir v knjižicah ln stročnicah, na katerega bs je dotlej plačevala taksa 1600 dinarjev v zlatu, t. j. 8200 dinarjev v erebru, te plačuje odslej 2750 dinarjev v zlato, t. J. 5500 dinarjev v srebru za 100 kg brutto-teie ▼ ikatljah. — prodajne cene za cigaretni papir. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja ua odlok upravnega odbora samostojne monopolske uprave, odobren od finančnega ministra, t katerim ee objavlja, da te bo odslej prodajal cigaretni papir po sledečih cenah: 1. Ena knjižica Job-papirja en dinar; 2. cigaretni papir L vrste, ena knjižica 70 lističev, 0.00 dinarja; 8. clgarotid papir IL vrste, ona knjižiea 70 lističev, 0.50 dinarja; 4. cigaretni papir IL vrate, ona knjižiea BO lističev, 0.40 dinarja; B. cigaretni papir III vrste, ena knjižica 70 lističev, 0.40 dinarja; 6. clcarotni papir III. vrste, ena knjižica 50 littičev. 0.30 dinarja. «■ Izmenjava blaga med Jugoslavijo ln Češkoslovaško. S Češkoslovaško se vodijo pogajanja za goepodarski sporazum na temelju čim živejše direktne izmenja-ve blaga. Pri pogajanjih to udeleženi zastopniki U Prage, Beograda, Zagreba in Ljubljane. = Izvoi našega opija v Grčijo. Iz Beograda poročajo, da je grška vlada dovolila uvoz našega opija li Macodonije. — Letošnja žetev v Južni SrblJL Iz Beograda javljajo: Letošnja žetev v Južni Srbiji je bila zolo dobra. Žita za izvoz je okrog 10.000 vagonov in ticer od 72 — 76 kg tožine po M. Najboljše je rodila pšenica v okolici Kosovtke Mitrovice. Ječmena Je za izvoz 4500 — 5000 vagonov, ovsa 8000 vagonov, koruze 1000 vagonov, risa 500 vagonovi Rlž Je najbolje rodil v okolici Kočana in Stipa. — Zltna borza v Franfurtu a. M. 18. t. m. (za 100 kg): pšenica 710 — 720 M, rž 600 M, ječmon 700 — 735 M, ovet 575 — 580 M, koruza 650 — 675 M, otrobi 880 — 400 M, seno 820 — 850 M, slama 90 — 100 H, pariteta Frankfurt a. — Izkoriščanje Črnogorskih gozdov. Is Boograda Javljajo, da je Jadranska banka zakupila velik kompleks gozdov pri Durmltoru. Spomladi začne banka gozdove Izkoriščati. — češkoslovaški Izvoz v prvih 9 mesecih t I. V prvih 9 mesecih t. 1. je Češkoslovaška uvozila 29,778.031 q, a Izvozila 73,523.250 Največja množina u-voza je iz Nomeije, t. J. 18390.956 q (40.04%), potem iz Zedinjenih držav 8,115.569 q (10.40%), iz Avstrije 2.248.059 q (7.58%), iz Madžarske 2,610.290 (6.75%). Ravno tako odpade pri izvozu največja množina na Nemčijo, in sicer 20,980.292 q (80.70%), na Avstrijo 25,785.571 q «15.07%), na Madžarsko 10,700 527 q (14.55%). Lesa se Je izvozilo 8.501.587 q v vrednosti 703,836.107 K«. — Prvi državni proračun sovjetske Rusije. Sovjetska Rusija bo tetuvila prvikrat po preobrata državni proračun za L 1922. — Nove bolgarske novčanlce. Bolgarska Narodna banka Je razpisala natečaj za izdelavo novih novčanie po B, 10, 20, 50, 100, BOO in 1000 levov. Izdelane morajo biti v narodni ornamentlkl ln s slikam) lz narodnega življenja. — Izvos aluminijevega denarja Iz Francije zabranjen. Francoski finančni minister je izdal naredbo, po kateri te najstrožje zabranjuje izvoz drobila is aluminija ln hronce. •* Draginja v Nemčiji, Veletrgovlnska indeksna številka statističnega državnega urada v Nemčiji je narastla od 24 C0 povprečno v oktobru na 8416 (za 38.9%) povprečno v novembru in je prekoračila katastrofalni nivo februarja 1920 v vseh vrstah blaga. 2 i to in krompir sta narastla od 2380 na 8197, meso, ribe, masti od 2325 do 3154, kolonijalno blago od 3099 na 4923, poljedelski proizvodi in živila skupaj od 2-117 na 8308, dalje kože in usnje od 4539 ua 6077. tkanine od 4176 na 6518, kovine od 296B na B123, premog in železo od 1886 na 2380, industrijski predmeti skupaj od 2539 na 3018, predmeti večinoma domače proizvodnje (žito, krompir, meso, ribe, masti, premog, železo) od 2235 na 5002, preilmoti večinoma uvoženi od 3585 na 5602. Nivo cen za domače blago se je dvignil za 82.8%, uvoženega blaga pa za 57.9%. stanejo do SO besedi Din. 3-—, vsakih nadaljnjih S besedi 1 Din. — Trgovski oglasi, dopisovanje, nepremičnine do 20 besedi 6 Din., vsakih nadaljnjih 6 besedi S Din. — Plsča s* naprej. (Lahko tudi v znamkah.) Na vprašanja s« odgovarja le, ako J* vprašanju priložena znamka :a odgovor. AB80LVIRAN PRAVNIK s prvim izpitom, kl ena per-f.jktuo slovensko, srbsko, ru sko in nemško ter zadostna češko ia poljsko, g noknj mesecev piakse v odvetniški pisarni, išče a novim letom primerne tlužlie. Ponudbe pod šifro «M- A > na upravo »Jutra« v Ljubljsoi. Sprejme se MOČAN UČENEC dobrih ttarišev ta trguviuo s mešanim blagom. Vpraša ee pri F. V, Gredsc 10, Bclo-krajina. 2I4S KNJ1GOVODJA- KORESPONDENT popolnoma samostojen, z večletno pršit bo v lesni industriji, votft jezikov, želi pre-ineniti služno. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Bdanč-nik«. 211» SPRETNEGA AKVIZ1-TERJA, 2073 ki to mn tržne razmere znane, sprejme imenitna italijanska opedicijska firma proti dobri plači In proviziii. Ponudbe v Trst, Casella Postale 573. po nizki eeni popolnoma nove elegantne škornje it. 40. Naslov pot« uprava »Jutra«. ■HanHMHHHMBsauiaMssa PRIPRAVNO ZA BOŽIČNO DARILO I Ceno se proda popolnoma nora garnitura namiznih prtov za 6 oseb. Nsslor v i prav-nistru »Jutra«. 2130 Proda se OMARA ZA JEDILNICO z mramoriem in ogletLlarau, mizo, perila in obleka r dobrem stanju. Naslov pove uprava »Jutra>. 2143 Prodajo se MALB ŽELEZNE SANKE s lesenim setMom. Naslov pov£ uprava »Jutra«. 2120 Soliden bančni nridnik i8S< zase (iu ev. is. brata) Btalnu MEBLOVASO SOBO s 1. januarjem Plača najbolje, Ponudbe ua upravo »Jutra« pod »T. 6. soba« do 20. t it. viti VT-5 ZAVEDNA SLOVENKA do 28 let stara, ki je zmožna osrečiti mladega železniškega uradnika kot zakonska družica, naj posije piecno in ebko upravi »Jutra« pol »Tajnost«. Prodam nekaj vagonov BUKOVIH DRV PENZUONIST čedne zunanjosti s 67.00'j K prihranki io pohištvo, v Avstriji razporočen, lire.; vsaka j obveznosti, želi znanje s pri- od postaje Kočevje. Bor. Sbil . , Kočevje. 2102 i m0r"0 žensko. PonnUDe pod j »Samec 49« na upravništvo »Jutra«. Proda ae v sredini mesta maibua 2136 ENONADSTROPNA HIŠA. Poiavg se v ak dan od 2. do 4. ure v Rožui ulici 19/1. levo. MESEČNO SOBO s posebnim vbodom in ie mogoče s električno razsvetljavo iiče miren soliden gospod. Cenjene ponudbe pod »Soba« ns upravo »Jutra«. 2114 2144 180KM GOSTILNO RAČUN. Ponudbe naj se blagovoli poslati pod »Sreii«. poštr.o leieče Strnižče pri Ptuj,. GOSTILNA SE VZAME V NAJEM 2 ns kakem prometnem Ura Ponudba na. upravo »Jutra, pod šilro »Promet«. Naznanilo preselitve. Manufakturna trgovina na debelo M. Hribex»Eiife se Je preselila iz Kolodvorske ulice 51 im -v Sodno ulico št. 8, mmm Gramu mm z o. z j mm. (Tssv Tolefon ISO. Spodnja £iški, Telefon ISO. Izvršuje vse vrste visokih in globokih stavb, betonske In lelezobetonske gradbe, vodne gradbe, ielezobelonske tlačne cevi do 3 atmosfere tlaka, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne Industrijske zgradbe, ,,slio", mostne gradbe. Posebnosti: bijologične in mehanične čistilnice za vsakovrstno industrijo, leseni polnostenskl nosilci za strehe z velikimi razponi do 35 m, lesena in kombinirana skladišča. IzvrSItev tozadevnih načrtov ln proračunov. aiot Josip Wester, nadzornik srednjih Sol, naznanja v svojem ln v imenu svojih sester Roze, Franje in Ano, omož. Bučar, vsem sorodnikom in drugim dobrim ljudem žalostno vest, da jim Je danes ob 5. uri popoldne po večmesečni mučni bolezni, prevldena s svetotajstvi za umirajoče, izdihnila za večno preljuba mati, gospa Rozaiija ieste, roj. v 73. letu svoje življcnske dobe. Pogreb vsega trpljenja rešene ranjce se bo vršil v ponedeljek dne 19. decembra ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže v deželni bolnici, Zaloška cesta. Maša zadušnica se bo čitala v trnovski cerkvi. V L Jubilant, dne 17. decembra 1921. Blag! pokojnlci blag spomin! Mestni pogrebni zavod. Namesto posebnega obvestila. CLAUDE FARRERE: 5C Morski ropar (Le Flibiislier des Mers.) Roman, Konccm Strojarske ulice Jo zavije Tomaž na levo v Rctarsko ulico, potem gre do konca skozi Kotlarsko in nazadnje zavije v Tkalsko. Kdor bi mu sledil po vseh teh ovinkih, bl takoj uganil, da je namenjen po svoji stari navadi na mestno obzidje. Zares je dospel Tomaž skozi Trančo in mimo stolpov Naše ljube Gospe na obzidje, na priljubljeno šctališče. Tam se je pričel sprehajati sem in tja, po svoji navadi z dolgimi, neenakomernimi koraki. Kakor vsakdo ve, je obzidje mesta Saint-Mal6 Izredno zgrajeno mojstrsko delo. Pot za obzidjem, ali bolje .vrh obzidja tik za prsobranom se trne Sletl med naileoše oromenade na svetu. Z višine sega pogled čudovito svobodno čez peščine pod obzidjem in dalje ven preko vse morske gladine, ki je razprostrta pod nebom kakor neizmerno pravljično ogledalo, sedaj modro, sedaj sinje, sedaj črno, sedaj sivo. Danes, ko se vspenja Tomaž po kamenitih stopnicah d oobzidne poti, tam med Mit-niškim in Mežnarskim stolpom, pokrivajo nebo težki oblaki, ki vsak čas menjajo svojo obliko in odbijajo vedno drugačno luč firmamenta. Njih odsev odeva morsko gladino kakor Is poijubljajočo kopretio mehke svile, ki preliva svojo barvo iz golobje i sivine v tinte temnega jekla. Kakor ;pa je ta pogled razkošno lep, mu , Tomaž le nc privošči niti pogleda. S sklonieno glavo ln skrbipolnim licem korači, kakor človek, ki ga tro težke misli. Tako pride Tomaž mimo Mit-niškega stolpa, ne da bi vide! stražnika, ki stoji pred <-Pra?no brano» in se opira na svojo sulico. Kakšnih petdeset korakov dalje, ln še precej predno dospe do Mežnar-skega stolpa, se pa Tomaž nenadoma ustavi. Baš je dospel do zagate, kl Jo imenujejo Malonezi »Ulico Plešoče mačke». Ta zagata končuje tik pod obzidjem, tako da se njena zadnja, kakor sedlo povprek postavljena hiša odpira z glavnimi vratmi na ulico, z zadnjimi vratet pa na stezo nad obzidjem. Tu obstane Tomaž in upre svoj pogled na okna te zadnje hiše. Očividno zapazi tam nekaj, kar ie pričakoval, kajti naenkrat pogleda okrog sebe, ali ga morda ne opazuje neljub radovednež, potem pa se spusti z obzidne stene čez obzidje po ozkih stopnicah in udari s tolkaččm na mala vratca te hiše t dvojnim izhodom. ! 4 Ob oknu poseda Juans in zre ven-i kaj, na morje. Njeno stanovanje je najmanj za seženj višje, ko obzidje. S komolci se Juana naslanja na desko pri oknu ter opazuje obzidno stezo, zobčasti prso-bran, zrcalno gladino ln jadrne oblake na nebu. Ko Tomaž vstopi, se Juana niti ne ozre, dasi ga je slišala pritL Tomaž se jej vkljub temu približa, sname klobuk, pozdravi na način plcmičcv, seže v ponudeno roko ter Jo nese k ustom, da jo poljubi. Juana je dobro vzgojila svojega ljubimca, da jej Izkazuje te dvorljivostl, dasi še nekoliko nerodno. »Duša moja,* jo potem nagovori, «dušica, kako se počutite danes?» Ona zmigne z glavo, pa ne odgovori besedice. »Kaj se ne počutite dobro v teni kraju?« jo vpraSa, ne da bi spustil ročico. Soba sicer ni urejena preveč raz-koSno. vendar pa kaže marsikatero. meščansko udobnost, kakor dobre in visoke postelje, globoke naslanjače, velike izrezljane omare, polne naj-fineješga platna. Vrhutega najdeš v sobi tudi precej redkih reči veliki; vrednosti, kar kaže, da so prebivalci zelo premožni, ali morda celo bogati. Zlasti je mnogo svilenih preprog, pletenih in vezenih redkih kobr-cev ter mnogo lepo Izdelane srebi-nine. Vse to pa je nekako znešeno r. vseh strani in neskladno, tako da vidiš na prvi pogled, da je pridobljeno, kakor je nanesel slučaj. Poles zofe, ki je izhajala iz gobelinsfc.: delavnice, ki dela za samega kralja-vidiš navadilo slamnato stolicc, in poleg krasno cmajlirane srebrne v sode navaden ilovnat vrč. (Dalj« pribolniii. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij «.lu!r:i-. Odgovorni urednik Vit. F. ,I<>lon Priporočite „£u?ro"l