Št. 74. V Gorici, v torek dne 17. septombra 1901. Letnik III. Izliaja vsak torck in Molioto v UmUiii <>b 11. mi prrdpoldiie za iiicslo ter ol. H. uri popoldnc za dcžclo. Ako pad<> mi In dncva praznik izid<> dan prej ot> (i. zve&T. Slant1 po posli pivjiMiian ali v (Jorici m;i itom pošiljan cclolt'tno K K., pollolno 1 K. in ci'ti-llctiio 2 K. I'rodaja sc v (.Jorici v lohakarnali Schwarz v Šolskih ulicali in -I * -1 — lersitz v Nimsluh ulicali po 8 vin. (ZJutranjo ixtfnnjc.) Ilmlništvo in uprn vuistvo sc naliajata v «Niinuliii t i s k ar u i», nlira Vt'ttiirini h. št. 9. Dopiso ji> nasloviti na unulaištvo, oplaso in naročnino pa na upravništvo *(j(irict>». Oglasi sn računijo po potit- vrslali in sii-cr ako se liskajo 1-kral po 12 vin., 2-krat po 10 vin., H-krat po 8 vin. Ako se vočkvat tiskajo, raeu- nijo so po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urodnik Josip Marušič". Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. .). Marušič). Slov. mestna Ijudska sola v Gorici. Kakor jo znano, jo upravno sodišče na Duriaju, toroj zadnja instanca, vslod utoka goriske moslne obeine uničilo od- lok naucnega ministerstva, s kaLorim jo bilo goriSki mostni obcini zaukazauo, da preskrbi za slovensko mestno ljudsko äolo druge prostore, nego so oni v ne- sreeni Cattinelijevi vojašnici, ki ne odgo- varjajo šolskim predpisom niti glede kraja na katerein se nahajajo, niti glede svoje notranje uredbe. Ali ta razsodba najviäje instance, o kateri sam človek ne ve, kako jo zamoglo priti do nje, pa ni nikakor zamogla prepričati roditeljev slovenskih otrok v mestu, da bi vslod to razsodbe postalo omenjeno poslopjo sposobno in pripravno za Solo, ainpak oni so ostali prej ko slej trdno uverjeni, da se jim godi krivica: da jo to poslopjo nesp o- sobno, n o z d r a v o in doloma tudi čozpostavno preoddaljeno od njih bivališč in niso hoteli na nikak način pošiljati svojih otrok tija v Solo. Da bi pa slo- vonski otroci ne ostali brez pouka, skr- belo je, dokler je to šlo, vodstvo „Šol- skega Doma'. Ali „Šolski Dom" ni v prvi vrsti tukaj za to, da skrbi za lako Solo, kakor jo Ijudska Sola in sploli za jednako sole, za katere skrbeti so p o p o- s t a v i obvozane občine in država. „Šolski Dorn" si jo postavil nalogo skrbeti v prvi vrsti za izobrazenje slovonsko mla- dine v raznih drugih strokah, ki bi od- pirale, ako si jih naša mladina prisvoji, istej pot v razno panogo življenja. Tako se nahajajo že zdaj na „Šolskem Domu' poleg 7 razredov ljudske Sole še moška obrtna sola s 3 razredi in strokovni soli a) za umetno vezenje in belo šivanjo, b) za krojenje in šivanje oblek, s kato- rimi šolami je združona obrtno-nadalje- valna sola za deklice /, 2 razredoma. — Drustvo vzdržuje tri otroške vrto na raznih krajih v mestu. Lani pa sta so ustanovili priprav- Ijavnici za srednjo sole in za ž-ensko izo- braževališče. Za vse to učne zavode pa je treba posebnih prostorov. Tako je torej priSlo, da je zamoglo vodstvo „Šolskega Doma" prevzeti dečke lo äe do 3. razreda. Kdor bi pa hotel upisati dečke v četrti ali pa v peti razred, rnu ne pre- ostaje, ako hoče da mu otrok v Solo hodi, druzega, nego da ga vpiše v mestno slo- vensko ljudsko solo, ki so kakor rečeno, nahaja v oni nesreeni Cattinelijovi vojafi- nici. Vodstvo „Šolskega Doma" jo torej stariše na to opozorilo, a starisi niso ni- kakor voljni upisati otrok v solo, ki se, kakor pravijo oni, in se gotovo tudi ne varajo, nahaja v nesposobnih in tudi po- stavno preoddaljenih prostorih. Zalo so se pa zbrali v nedeljo duo 15. t. in. na povabilo roditelja Bernika v Attem- sovi gostilni, da se tarn posvetujejo, kaj naj bi ukrenili, da bi se njih opraviče- nim zahtevain konečno vendarle jeden- krat zadostilo. PrUlo jih je kakih 130. Sklicatelj Bernik je zbrane pozdravil ter jim pojasnil natrien shoda. Pojasnilo se jim je, v kakem stanju da se nahaja vprašanje slovenske ljudske meslno solo in kako da je s prostori v „Sol. Domu", kar so zbrani vzoli na zuanje. Na to pa so se preeitale «ledeče resolucije, ki so bile jednoglasno spejete. 1. Svojih otrok ne vpišemo v Kati- nelijevo vojašnico — iir če jih je kdo vpisal, dolati je na to, da jih izbriše. 2. lzvoli so deputacija 4 članov, ki naj grodo danes (ali jutre): a) k inestnemu županu ali njegovemu namestniku ter zahtovajo, da pri- skrbi mesto nemudoma za slovensko iiHistno ljudsko šolo polrebne pro- store na primernom kraju, to jo: kolikor mogoče, v sredini rnesta; l>) k okrajnemu glavarju ali njegovemu namestniku s prošnjo, da naj vlada posroduje in dola na to, da se slo- venskim roditeljem v Gorici izpolui brez odloga pod a) navedenazahteva. 3. Izvolijo so 3 zastopniki slovenskih roditeljev v Gorici z nalogo in pooblasti- Jom, da sestavijo in odpošljejo potrebne vloge: a) na mestno starasinstvo goriško, da poskrbi ntiinudorna slovenski niestni ljudski šoli potrebne prostore na primernem kraju, namrec kolikor mogoče, v sredini rnesta, v prvi vrsti za tiste otroke, katerih ni mogel sprejeti „Šolski Dom"; b) na c. k. dežolni solski svot, da naj porabi vso svojo moč in svoj upliv v to, da se slovonskim roditeljem v Gorici in njih otrokom brez odloga izpolni zahtova, izražena pod a), ter da naj uradoma (kakor je storil v Podgori za italijanske otroke) dä proštoti slovenske šolski dolžnosti podvržene otroke v mestu gorižkem (izvzemSi one, ki so vSolani pod Ajsovico) ter naj izda nov ukaz radi uatanovitve slovenske javne ljudske solo z ozirom na žtevilo otrok, ki so na tak način konštatira; c) na c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk, da razveljavi sklep deželnega ä. sveta z dne 11. nov. 1895, s ka- terim je bila odobrena za šolske namene Katinelijova vojaSnica. ker postopanje pri dotičnem sklepanju je bilo nepostavno. 4. Ti zastopniki naj sostavijo na- tančen iirienik tistih otrok, ki so že ho- dili v šolo, a lotos no morojo hoditi, ker „Solski Donr' jih ni mogel sprejoti, a mesto jim ni priskrbelo potrebnih pro- storov; tor naj priložijo ta imenik vsem navedenim vlogam z opombo, da mosto niti tistih pOjirav ni izvršilo, kater« je šolska oblast zahtevala v Katinelijevi vojasnici. V tak(>m stanju so torej nahaja slo- vonsko ljudsko Solstvo v Gorici. Take so razmere na „Žolskem Domu" in tako gledo slovenske mostne ljudske Sole. Razsodni čitatelj bodisi kakoršnegakoli političnega prepričanja, naj trezno in rnirno sodi, ako je res opravičeno oči- tanje izdajalskega, herostratskega peresa, da slovensko šolstvo v Gorici propada in sicer vsled krivde sedanjega vodstva „Šolskega Doma". Pride šo čas, ko bo- demo natančnejše govorili o teh razme- rah ter razkrinkali one Ijndi, katoro je lastno korislolovje in slepa strast tako daleč prignala, da jim ni p o p o 1- n o m a n i č in a r i sreča našega slo- venskega ljudstva in kateri bi, ako bi mogli, z jodnim samim udarcem razbili vse to, kar je v desetletjih zgradil velik trud in voliko zi-tve slovenskih rodoljubov — rodoljubov, ki so vse svoje življonje, vse svoje skrbi in vse svoje imotje položili na oltar domovine ! Za danes pa opozarjamo ter pro- aim o vse pravo slovenske rodoljube, katerim je dobrobit naše slovenske stvari v mestu in na dežoli še kolickaj pri srcu, naj z gnjevom prezirajo vso hujskarije ter vse zlobne nakaut^ domačih lloro- stratov ter naj še nadalje kakor dozdaj po moci pod pi raj o to vzvišeno podjotje, v katerem jedinem nam jo zagolovljen naS narodni obstanek, — podjetje, ki je rodilo že toliko lepega sadu v našem mestu, o čemur se lohko vsakdo propriča, hodeč po ulicah in šetališčih goriških. Da je temu res tako, rnora priznati pa najbolj oni, ki je poznal Gorico v tern poglodu pred dvajsotimi leti in jo pri- merja a sedanjo. TJčiteljstvo in Tnnova stranta. in. Nažo stališče napram učiteljstvu je znano. Priznavamo pred vsem, da so tudi učitelji državljani, ki imajo svojo držav- Ijanske pravice. Zato ima lahko tudi učitelj svojo politično naziranje, za katero se na dostojen način tudi lahko poteguje. Nikakor pa se ne strinja z ucitoljskim poklicom nasilna, hrupna politic'na agi- tacija in hujskarije proti slanovom in osobam. Še manj se strinja s poklicom in dolžnostmi ljudskega učitelja razšir- janj(i gori označenih listov „Soča" in „Primorec". Prvi clan ljudske šolske po- stave nalaga učiteljom dolžnost, skrbeti za versko-nravno vzgojo izročone jim mladeži; kot zaupniki Tumove stranke pa so se učitelji obvezali širiti ta dva pohujšljiva lista v najširše vrste naroda, tako da pridota v javnih lokalih in dru- žinah tudi solski mladini v roko! Kako naj se to strinja? Poglejmo le predzadnjo št. „Soce"! „Soča", ki mora imeti svoje sotrudnike tudi v „sramotni hisi", podtika v tej sle- vilki nekemu učitelju, „da se valja v blatu goriške ci...... na Piazza del Cristo!" In tak list naj bi odgojitolji mladine širili rned naJ5im ljudstvom in mod našo — mladino? Tudi gledö učiteljskih zahlev smo o priliki svoje stališče že označili. Mi želimo, da postane učiteljstvo v gmolnem in duševnem oziru neodvisno. Le tako bo na svoj stan ponosno, bo vršilo z ve- LISTEK. Po strmini navzdol. Luži(5ki obraz: spinal A. Ccmy. Bilo je v Čornecah, prijazni vasi srbske (lužičke) zemljo. Solnce je bilo davno zašlo in tihi mrak se jo bil pri- kradel v hišo. V veliki, pritlični sobi pri „Hašu" sta sedela mož in žena. Mož, sedeč bliže okna, je držal v roki list. Glava rnu jo bila sklonjona nadanj kakor bi pazljivo bral, ženina glava pa k njemu kakor bi napeto poslušala. Ali mož ni bral in žena ni poslušala — le v duhu sta premii^ljovala, kar je stalo na papirju. Danes jima jo bil prinesel pismo- noša list. Toliko let se ni bil že oglasil pri njiju, ko je raznašal pisma. Iz prva jim je pošiljala h<5i redno sporodila domov; ali pozneje je pisala vodno bolj redko, bolj na kratko in hladno, in na- posled je kar prejenjala. Gtilih pet let jima ni priššel nobedon list, in niti danes ga nista pričakovala. Ali pnšel je pa lo .... Stari ga ni odprl takoj. „Morda jo pa od njöV" prekinila je žena njegovo premiäljevanje. „Ah, kaj sei" odkima stari ter pre- vidno prestriže ovitek z velikimi Skarjami. Za nekaj časa izvleče droben listek iz zavitka in pogleda na pol popisano stran. Najprej mu obstane pogled spodoj na robu, na podpisu. „Herta" (Jerica) je stalo tarn. Urno pogleda se enkrat in here zopet: „Herta" .. . „Herta... Dä, žena, od nje je", reče stari s cudnim glasom. „Kaj od nje?" začudi se starka in si začne brisati oči se zastorom, pa si uravnavati črno čepico na glavi ter po- pravljati sive läse pod beli okrajek. Kar gomolelo jej je pred očmi in neprestano jo možurkala, in ginjonosti se je kar tresla kot list. Ali vendar se ni upala izpregovoriti niti besedice več, ko je vi- dela, da se je mož spot zamislil in iHu- diral one vrsle nopričakovanoga lista. Izkušaia je, da bi prebrala iz črt njogo- vega obraza vtis, ki ga napravi v njem pročitani list. Ali ni Slo! Nekaj je bilo to, da moževo obličje ni moglo več iz- raziti raznih občutkov, na njom je bilo vedno le to, da je mož silno napenjal dušne moči; pa tudi starka ni mogla več opazovati radi slabih očij (ki so se jej večkrat kalile). In toroj jej ni odsto- pil z ostareloga obraza oni izraz velike razburjenosti. In zdaj je videla, da jej ne stoji prav copica, pa tudi ne pisani, nagubani podbradek in da jo treba po- praviti rulo. Ko je bila dokončala to delo, dvigne mož glavo; in tedaj meni starka, naj bi jej — ta list — tudi "jej------- In primaknila sta se bliže k oknu kot dva siva goloba. In mož jej začne brati resno od naslova: Vaša oddaljona hßi Horta in do datuma: V Draždanih 2. maja 188*. Jedva je bil začel čitati, že so udarilo ženi solzo na oči, in lekle so jej po globokih gubah ter joj padale na prsi. In jodva je bil prebral vse, jela je glasno ihteti. S lakim ihtenjem si lajšajo ž(iiiske vt^selje, pa tudi žalost: ko jim pretresajo dužo nerazumljivi, morda tudi siloma zadrževani občutki. Mož je opa- zoval ženo le od strani, in mahoma si potegnil z rokavom c^z brado; opazil je bil, da jo šegeta nekaj gorkega in vlaž- nega. Ko se je bil prepričal, da njegova soseda ni opazila tega, začel je: i „No — vidiž — piše" tor jo po- gledal radoznalo. Žena se je po malern pomirila. Naposled si obriše oa vidimo, da jo vso jednako vi^ji ali nižji. Zdaj ra/.umemo tudi dopise iz usiit. krogov v „Gorici", kor jasno bode vsa- kemu, da pri takom nastopanju „vi^jih", mora izginiti vsaka disciplina iz kato- rogakoli stanu. Tudi na Bledu, kjor so bili zbrani „najnaprednejSi" izmed „na prednih", ni smel manjkati ravno isti „vižji". S tern pač dovolj dokazujo svojo mižljenjo, in svojim predstojnim oblast- vorn podaja dokaze, v kakom razmorju je do učiteljstva „naprednega" mižljenja. Zato se mi zdi, da zlasti učiteljstvo gor. okraja ni vsega samo krivo, ako je tako, ampak v prvi vrsti oni, ki mu dajejo zaslornbo in pomoč. Ucitoljstvo plačuje dožela, da uči in odgojuje mladino in ne, da služi za politične pse oni poli- tični stranki v deželi, ki žiri zdivjano.st in pohuji^anjo. Ako nadzorovalni organi učiteljstva ne poznajo svoje vzvišeno naloge, ako so zašli s prave poti, ako 8 svojiüi obnašanjem colo očilno kažojo svoje mišljenje, t(Mlaj bi bila pač dol- žnost ljudskih zastopnikov, da se oglaso in povpraPšajo na prislojnorn mostu, kako dolgo bodo trajale mod nižjiin in „viš- jim" uciteljstvom take nenormalno raz- mere. Iz ba^lici doline. — V vasi P. je učitelj K., o katorom ni mcnda treba povedati, da je „narodno-napreden" ; saj ima „Narod" in — naočnike. Ta „na- predni" učitelj so je te dni ovokovečil s sledočim činom : Župnik K. v vasi P. ni mogel imoti žolsko maše uprav ob za- čotku solskoga lota, ker jo šol k duhov- niin vajam, zato je oznanil na nedeljo, 8. sept, javno v corkvi, da bo žolska ma^a naslodnjo sredo, 11. sept, ob 8. zjutraj. A v sredo — čujtečudo! —sola jo bila zaprta, uconcev se je zbralo na costi komaj dvajset, in te je spromil v cerkev — kdo ? ! — g. župnik, ker uči- t«jlja ni bilo videti. — A, če se ni vidolo učilolja, kako pa to, da se ni vidolo tudi otrok? — Mala učenka nam to pojasni: „Učilolj nam jo rekol v šoli, da ne bo skupno sol.sko inašo. Kdor hoče iti k maši, smo ili ; kdor noče, lahko ostane dorna. Solo pa no bo. Okoli sole ne ho- diti ; kdor pride, naj gre naravnost v cerkev". Tu so „Spegljaj", ljuba mladina ! Politični pregled. Izld (leželnozborskih volltev v kmockih obcinah na Kranjskom je bil sledeci: Kat.-nar. stranka: „Nar." stranka: Povšo . . . 2766 gls. Dr. Öustor- šic ... 2591 „ Jolovšok . 193 gls. Mejač . . . 2037 „ Stare . . . 213 „ pi. Dotola . 2569 „ Dr. Brojc . 2352 „ Lazarini . 213 „ Pogačnik . 1230 „ Čop .... 777 „ Dr. Krok . 195C) „ Arko . . . 1668 „ Drobnič . 1953 „ Ambrožič 1658 „ Habe . . . 785 „ Božič ... 891 „ Dular . . . 2408 „ Globocnik 1062 „ Košak . . . 4661 „ Bukovec . jO29 „ Dr. Žitnik. 4048 „ Zupančič 1015 „ Dr.Schvvoi- tzor. . . 3074 „ Pakiž . . . 1553 „ Jaklič . . . 1553 „ Višnikar . 1189 „ Pfeifer . . 1104 „ Šetina . . 410 „ Deželnozborske volltve na Kranjskem. Dno 19. t. m. se bodo vršile na Kranjskorn deželnozborske volitvo v mostni skupini. Katoliško-narodna stranka je v tej skupini postavila sledeče kandidate: za Ljubljano : Ivan Krogar, Karol Pol- la k ; za Idrijo : Mihael A rko ; /,a Kranj- Loko : Anton K o b lar; za Tržič-Hadov- Ijico-Kamnik : Franc Š p o n d a I in za skupino most in trgov na Dolenjskern: Josip K o š i č e k. „Narodova" stranka si je izbralä sle- deče može : Peter G r a s e 1 1 i in Ivan II r i bar za Ljubljano, dr. Dan. M a j a- ron za Idrijo, Ciril P i r c za Krauj- Loko, dr. Ferjančič za Tržič-Kadov- Ijico-Kamnik, za notranjska mosLa Fran A r k o v Poslojini in za dolenjska mesta dr. T a v č a r. Program Vsenemcev. VsenomSka stranka jo v očigled pred- stojočim volitvain na Čoškem izdala hvoj program, v katerom pravi, da se hoče posloj postaviti na stališčo brozobzirne borbo proti Čehom tor da ne odnoha proj, doklor no bo zagotovljen v Avstriji nomski dr/avni jozik, proj da ni govora o kakem sporazumnoju s člehi. Program jo tudi proti razdelitvi Cečke v jozikovno rnejo. Cudom se je čuditi, da ta program izjavlja, da so Vsenemcern proti Slova- nom največ pokvarili — židje, dočim je stara resnica da so vse irredente toroj tudi iKMnška, dolo židovstva. Pangerman- Hka drovosa pač no prirastejo do nobos, zuto bodo skrboli bratjo Cohi. Mac Kinley — umrl. V soboto ob dveh po polunoči je umrl prodsodnik Zjodinjonih držav So- vorne Amorike Mac Kinley vsled zadob- Ijonih ran. Poroča so, da jo bilo inalo prod smrtjo upali, da prodsodnik okreva. Ali v pozni noči v petok se mu je stanje nagloma obrnilo na hujšo. Pred- sednik jo trpol strahovito boločino, od kalerih ga jo otela smrt. Ob njogovi po- stolji jo bila zbrana njegova rodbina in šest zdravnikov. Njogovo zadnjo bosode so bile: „Volja božja, ne naša naj se zgodi!" Se8tanek vladarjov. Dno 11. t. m. je priplula prod gdan- ski zaliv ruska ladija „Standard"' s car- jem Nikolajoin 11. nu krovu. Ondi so priča- kovali „Standanla" nomski brodovi, na katorih jodnem „Hohonzollernu" jo bil nemSki cosar. Ko se jo prikazala na vi- sokem morju ladija „Standard"', zasvirale so nomsko godbo rusko himno v pozdrav carju. Car Nikolaj 11. so je potom podal na ladjo „Hohenzollorn" kjer se je vršil daljni živahen razgovor mej obema vla- darjoma. Pri obedu na ladiji „Hohon- zollorn" je napil car nemškim, a nomski cesar ruskim prvim državnikom, prod vsem Velikernu knezu Aleksiju. Za časa velike parado je hilo na obrežju polno čolnov s policijo, ki jo zabranila vsaki privalni ladiji ali čolnu bližati so cesarskomii brodovju. Po ve- liki paradi so bile mornari.ske vajo nem- ške mornarice, kateri jo izrekel car svojo priznanje Od lu odpotujo car na Francozko, kjor so že pripravljujo /a njegov vsprejem velikanske pripravo. V Gompiegnu, kjor bode car stanoval, so zbira cvot odličnega občinstva. Vsa stanovanja po hisah so razprodana za ogromno cono, najmanjša sobica v podstrešju jo oddana za 200 frankov na dan. — A v Pariz car no gre in to bajo radi nacijonalističnega duba v mestnem svelu, mej kalorem in i'rancozko vlado obstoji ojstro politicno nasprotje. Vojua v južnl Amerikl. Že dalje časa pišejo listi o sporu mej državama Kolmnbija in Vonozuola v južni Ameriki. Ta spor jo prikipol žo zdaj do tolikoga viška, da je pricakovati v kralkem voliko bitke moj eetama oboh držav. Vonezuolske čote pod vod- stvom prodsodnika Castro so udrlo v Kolumbijo proko Kio Hacha, kjor so za- dele že ob zbrano kolumbijsko čelo, ki šteje G000 mož. Vos spor bajo noti So- vorna Amerika, ki so hoče polastiti obob držav in jib utolositi Zjodinjonim dr- žavam. Vojna v južnl Afrikl. Huri so poslali nonavadno živabni in dolavni. Kakor se poroča, se je nji- hovo dolovanjo zopet razlegnilo na Natal, ki je žo od proj angležko ozemlje. Več čet se približuje natalski meji z name- nom, da udero v notranje Natala. Na jedni strani v Kapu, na drugi zopet v Transvaalu dolajo Kichenerju volike proglavico. Polednji boče k svoji prokla- maciji dodati še poojstroni razglas na Bure, ki pa ostane jednako broz uspeba. Burom daje mnogo poguma nastopajoče poletje zlasti pa okolnost, da zraste v južni Afriki silno visoka trava, v katoro zavetju Buri broz skrbi operirajo. — Državni zbor v Kapu je razpu.ščen, ker je veliko členov mej ustaši. Domače in razne novice. Zacasnim raviiateljcm tukaj- Snje c. kr. visje realke jo i mono van gimnazijski profesor v Solnogradu gosp. Gassnor, ki jo zadnji čas opravljal službo okrajnega šolskega nadzornika na Pred- arelskem, V. kr. žensko izobraževaliSče. — Za vsprejetje v I. tečaj tega zavoda so je oglasilo 71 slovenskih deklic. Vsprejrno se jih pa k vecjemu lo 39. Dežclni zbor jjoriski ima danes popoludne ob 4. uri svojo petnajsto sejo s s 1 e d e č i m d ne v ni m redora: 1. Načrt zakona, s katorim so urodi šol- ska davščina od zapuščin ; 2. Utemelje- vanjo prodloga glede zvoze vipavske že- loznico z Vrbniko ali Logatcein ; 3. Po- ročilo o pobiranju užitnine v deželni upravi: 4. Načrt zakona o pobiranju od- stotne davščine od najemnin v rnostu Gorici; 5. Pogozditev močvirjev v Ogleju, Tržiču in peščin v GradiSču ; 0. Načrt zakona o požarni policiji ; 7. Komisija za preprečevanje polagre; 8. Potovalni kmetijski poduk; 9. Podpora županst. Sedlo za uravnavo GrajSceka ; 10. 0 predlogib za odvračanje gorskih voda; 11. Zalog za podporo male obrti in male trgovine; 12. Peticija izvrševalnoga odbora „Na- rodno-naprodno stranke" ; 13. Stalni lotni prispevek šolama „Frinta" in „Solski Dom"; 14. Prispevek obc\ Kamno za obrambena dola pri So<5i. — Poročila d e ž e I n o g a odbora: 15. Uravnava vodotoka „Kenč" v lleneah ; 10. Kavna- teljstvo košarske sole na Z"agi ; 17. Žu- panstvo na Žagi za prispevek ko&irski soli; 18. Katarina udova Ivančič izKam- nega; 19. Torezija udova Mocarig ; 20. Josipina udova Kadizza ; 21. Halijanski zavod sv. Alojzija; 22. Slovenski zavod sv. Alojzija; 23. Društvo „S. Viconzo do' Paoli ; 24. Zavod sv. Nikolaja v Trslu ; 25. Obrtna mizarska zadruga v Marjanu; 2(5. Haztegnitev pogozdilve Krasa; 27. Dovolitev podpor za ceste; 27. Zaveza knietijskih zadrug in blagajn; 29. Pod- pore raznim ital. visokošolcem ; 30. Dru- Stvo rudee. križa (oddelok Gnrica - Gra- dišče); 31. G. C. Gargiulo, A. Stacul, d1 Este, Trobani, A. Martinelli; 32. Tržiška ¦obc'ina za gosp. svot Staranzan ; 33. Sad- jarsko družtvo v Tolminu, Katnnjah in Štjak; 34. Hazne akadomično korporac. na Dunaju in Gradcu; 35. Županstvo Dolenje za gradl>o vodnjakov ; 36. Župan- stvo Dolenje za popravo cost; 37. Gestni odbor v Gradiški (raznadela); 38. Cestni odbor v Gradižči in Korminu fmosl ob Vorsi) ; 39. Županstvo Tapoljan in Carn- polongo (obramb. dela); 40. Županstvo Zagraj za cesto Zdravžčina - Sv. Martin ; 41. Županstvo Marjan (občila); 42. Žu- panstvo Cbiopris (uravnavo Korna); 43. Cestni odbor v Tržiču (cesla od Tržica do Bcljana); 44. Županstvo Medana (ce- sla (¦()/. Pr(ival) : 45. Županstvo Corvinjan (naprava probodov); 40. Sv. Lovrenc pri Musi (most na vodot. Cristinica)! 47. Vi- narsko dru.^tvo Kromo — Kmot društvo na Dunaju —¦ Društvo proti poginu ži- vino — Kmecka blagaj. v Lociniku — Uazglašovalno drustvo v Gorici; 48. Lo- gar Andrej, bivši dežolni sluga. Dr. Tiimov javni Hhod v Clerk- litMli. — I'i'ojoli siiio naslcdnje poro- čilo iz Gorknoga: Napovedani javni sbod spromonil so je nenadoma no v zaupni, ampak v tajni shod v zaprti sobani. — Clastni občan, deželni poslanoc in od- bornik dr. Tuma je dal zastopnikom občino, kal.ora ga je odličila z diplomom častnoga občanstva in svojim soobčanom, katori so bili privreli cd vseh strani ob- širne županije, da bi poslušali poročilo svojega poslanca, vrata prod nosom za- preti — in dočim je bilo v I'etrovi dvo- rani zraven k vecjemu 40 volilcev zbra- nib morda 150 hlapcov, [laslirjov, žotisk in otrok, jo ostalo proki njivi, ki so trgali in zobali grozdjo. Zdolo se inu je, da se dotičniki ne nahajajo na svojern, marveč da zobajo tuje grozdje. Da bi jih ostrai5il, zavpil je: čuvaj, čuvaj ! Na to pa udere edon izmed omenjenih mladenicev po imonu (>v za njim tor ga začne tepsti po glavi, tako močno, da je revöek vsled udarca v soboto dne 14. t. m. izdahnil avojo inlado duSo. l>Irtvt'f»a nasli so v soboto 14. t. in. na polju, l<^,očoga na obrazu stan- drožkoga poljskt^ga čuvaja okoli 70 lot staroga Marusiča. Meni se, da ga je za- dola kap. Zopet voliU požar v Trstu. — V torok po polunoči je začelo goroti v oljarni v Šk(Minju pri Trstu, ki je last neke nem- ške družbe. V malo minutah je bilo vse obširno poslopje v platnomu, ob 7. zjutraj pa se je z volikanskiin ropotom podrla končna stena tovarne. Poslopje, visoko do pet nadstropij, je popolnoma pogorelo, jednako tudi velike zaloge blaga. Škode je nad 2 milijona kron, zavarovano je bilo za 5,400.000 K. Pri pozaru so bili ranjoni tudi trijo dolavci. 0 vzroku po- ž"ra se govori, da bi bil baje zažgal iz iaaščevanja neki izdela odpuščeni delavec. Eldktrifiia žclc/nica v Ljubljaiii. Stolno mosto srodisca slovenske domo- vino bela Ljubljana, dobro napredujo, zdaj ima žo eloktrično žoloznico. Toda vsak hi[> se pripoli na istoj kaka noprilika. Začctek je težak. Potoplji'ni /von. — Ljudstvo okrog Blejskega jezera si pripov(»duje pravljico, da je na dnu jozora zvon, ki se jo po- topil pred 400 leti o priliki, ko so ga v čolnu prepeljali na otok. kjer jo romar- ska corkev M. B. Zdaj sta se oto.ški cer- kvenik in posestnik Hope zmenila, da poskusita ta bajni zvon dvigtiiti iz jezer- ske globočiue. V ta nainen sta izprosila pri vodstvu c. kr. arzenala v Pulju dva poto]dalca, ki sta to dni pričela skriv- nostno delo dvigiKMija toga zvona. Mod j(»zerskim probivalstvom in mod letovišč- niki na Blejskem jezeru vlada veliko razburjenje; kolikor je ladij in čolnov na razpolaganje, vse jo nabasano rado- vednih ljudij, ki sledijo polapljalcoma, bodeciima po dnu jozora. Dozdaj jo že vos true! brez uspoha, kajti najozerskem dnu je nad meter blata, v katerem bi utognil tičati potopljoni zvon. Soveda, mod ljudstvorn ni broz kropkih dovtipov, tako je nekdo pred pričami izjavil, da — poj6 zvon za južinjo, ako ga potap- Ijavec izvleče, — ali zvona le še uoče biti! — Ito^ata ne vesta. — Poljski gros Czartoryski se je oženil te dni z neko grotico Krasinsko, katora premore 71 veleposestev v Ilusiji, 18 posestev v Var- šavi, nekaj rudokopov v ltaliji in mnogo tovarn in industrijolnih podjotij, kakor tudi mnogo his v Parizu itd. „Stradalu baje grol" Czartoryski ne bo ! Naroduo gospodarstvo. (inojitev vino^radov. Trta le tedaj rodi, če se ji dobro gnoji. Hazen tega pa napadajo različne bolozni slabo trsje vedno v vecji meri kakor močno. Vinogradom so vsako leto vzami'jo velike množino rudninskih snovij, vsled razzebljenja in razkroja se jih pa le malo vrača. Po nekterih krajih se ni veß izdatno gnojilo, kar pomnijo. Zomlja je zato osla- bela, trsje opeSalo. Toj nepriliki odpo- moremo z dobro. uspesno gnojitvijo, o čemer hočemo tukaj bolj nakratko, pa jedrnato spregovoriti. Co bi kdo tu napisanomu navodilu o uspo^ni gnojitvi vinogradov ne verjol, se lahko sam propriča na svoje oči o resnici, de so le potrudi v Maribor ali v Gradcc na deželna poskušaližča. Tudi pojasnila so vsakomur drage volje na razpolago. Po nekod se še prav pogosto gnoji s ,, plastjem" (vejevje, zvozano s protjem). Ne glode na nodostatok, da tako pogno- jene korenine rado plosnijo, se v plastju naseljujo ludi vsakovrsten mrčes, kakor iniši, hrožči itd. Pri vsem torn pa je plastje iuajhne gnojilne vrodnosti; bolje se rabi za dre- nažo v težki zemlji. Poglavito gnojilo za vinograde je in ostane navadni živinski gnoj, ki troh- nec daje zemlji rodne moči in rnnoži topiino. Zemlja sama se rahlja, v njej nabajajoče se snovi se razkrajajo, voda se dovaja v večji meri. Kodno moč pa zvečamo tudi, če gnojimo z mešancem, kteremu primešamo stranisčnika. Pri vsakem gospodarstvu, in če je So tako majhno, naj se spravljajo smeti na kup, kamor se mečejo tudi tropeli, pepel, tnalovina, blato, glina, cloveški in živalski otrebki, drob iz apnenic, posek itd. Tak kup se čez leto večkrat pre- meče, da se vse te tvarine dodobra pre- mefiajo in bolje prepere. To je, rekel bi, „zlato gnojilo" za trsje. Kdor vinograde gnoji z živinskim in drugim živalskim gnojem, naj to stori vsako drugo leto. Če tega ne zmore, tedaj vsako tretje, četrto leto. Gnoj naj so, (te lo mogoče, že jeseni med trsjem raztrosi in v zemljo spravi. Koder pa živalskega gnoja docela primanjkuje, tarn se mora seči po umet- nih gnojilih, klera imajo i5e to prednost, da naglo delujojo. Pa tudi kot pomožna gnojila vrlo uf-inkujejo; tako na pr. superfossat in To- masova žlindra, kor imata v sobi fosfo- rovo kislino ; potem žveplenokisli kalij in navadni pepel kot nadomostok za kali- jove spojine; potem žveplenokisli amon in čilski soliter kot dusičnati gnojili. Navadno se jemlje za nadoinestitov fosforove kisline Tomasova žlindra; le v težkih ilovnatih zemljah bodomo s super- l'oslatoin boljo pogodili. Tomasova žlindra ni le cenejša ampak tudi dalj časa vpliva. Pa še drugo prednost ima, ker je v nji 30 do 40% apna. Mnogo štajerskih vino- gradov živo potrobujo apna, brez kterega druga gnojila nimajo pomena. Ako natrosimo Toma.sovo žlindro, pognojimo z apnom, in trsjo dooiva svoj mini živož. V tožkih zomljah, osobito Co so ap- nono, jomljomo superfosfat, kor so lažo vleže in proj doluje. Pri mnogotorih naših zemljah pa apna tako primanjkujo, da ga s Tomasovo žlindro no mororno primorno nadomosliti. V takih slučajih so poslužujomo živega apna. Najboljo jo, <5e ga jeseni na več krajov v vinogradu kupoma nanosimo. (ioz zimo ga zračna vlafcnost spraši, tor so spomladi lahko raztrosi. Koliko ima vinograd apna v sobi, določi preskušališčo v Mariboru zastonj. Pri loj gnojitvi so rabi 12 do 1400 ktj agna na hoktar. (Konoc prido.) Kii.ji^a „TVasi uarotlni pfrohl" se dobiva v „Nnrodiii tiskarni" v Ooriri in pri knjigotržcu g. Likaiju. V iiobcui slovcnski hiši nc hi smeki nianj- kati ta knji^a, iz katere se moratno učiti, kako ži- voti res slovenski in kako se ogibati narodnih greliov. Baš scdaiijo volitve po obmejuih slovenskili pokiajinali so zopet pokazalc, kako potiebni smo se narodiK'ga ponka. Zatorej Slovenci, ne izogibajte se tej prekorislni knjigi in naručajte si jo! Cena kujigi je 50 vinarjev po pošti 5 via. več. Loterijske številke. 14. acptembra. Grac.......58 53 5 69 43 Dunaj......62 9 78 16 12 Dimajska foorza. 16. Beptembra. 1901. Skupni državni dolg v notah . 98-45 Skupni državni dolg v srebru . 98*30 Avstrijska zk'ta renta .... 11880 Avslrijska kronska ronta 4°0 . 9550 Ogersku zlata renta 4% . . . 118-55 Ogerska kronska renta 4% . . 9255 Avslro-ogerske bančne delnico 16*30 Kroditne dolnico...... 61550 London vista........ 239-25 Nem. drž. bankovci za 100 mark 11710 20 mark •......... 23-42 20 frankov......... 1902 Halijanske lire ........ 91-40 G. kr. cekini ....... 1132 Išče sc pridna in čista dekla z dohriini spričcvali, katera zn;i ludi nekuliko kuhati, in Iß-—18 lel.ua za varuhinjo k enoletnemu olroku. Adolf Perrant, v Gorici. ©aafJMiSL®» Podpisani naznanjarn si. občin- Htvu v meslu in na deželi; da scm odprl podružnico v Via Duoilio nnsproli prodajalnice Draščekove. — Priporočain se si. občinstvu za obilen obisk v inestu in na deželi. Pri- skrbljen scm, tudi z dobrimi delavci. J'ludajani ludi proiumerije. Spoštovanjem udani A. Pucclj brivec. v dobrem stanu se odda za 140 K. Kje, pove uredništvo. i i ; Oljc za siuh j i po višjem stabnem zdravniku i > dr. Schmidt-u 4 • jo popolnoma prosto žkodljivih tva- 1 • rin iz etoricnih in rastlinskih olj. 4 » To olje je priporočeno po slavnih 4 , zdravnikih za usesne bolezni dr. G. j Hammorscbmid in dr. Goldmann, ka- J kor najboljšo in najgotovojSo zdra- J 1 vilo za vse u;5esno bolezni tor se i • vže nad 25 let rabi z najboljSem ^ t vspehom. ^ i Steklenica tega olja z navodom 4 , vdobiva se po 4 K v lekarni g. < ^ CRISTOFOLETTI v Gorici. Zavod za slikanje na sin Edvard Stuhl, l»Jia dokaj. Uljuduu so pripüi'ücam Ed. Stuhl. Podpisana priporočata slavnomu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo novo urojeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstno pi- jač(» n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjovoc, domači tropinovec, lini rum. razlicna vina, goi-u/.ice (Sons'.) Giril-Motodovo kavo in Giril-lVlotodovo inilo tor drugo v to stroko spadajočo blago. — Postrožba tocna in po zmornib cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopac & Mntin, trgovca v Senuini^ki ulici li. štv. 1. v laslni hiši, kjer jc „Trf?. ohrt. zadr." s f) oklavnmi v dobrem stanu se odda za 500 kron. Kje, pove ured- niytvo. Josip Valentinčič, pekovski mojster v Gorici v Raštelju št. 29. priporoča ! vcduo svcži kruh navadui in rxajfinqsi, j vsakovrstno pocivo za godovo in drugo razno ..po^rnjoiic", prav okusno kolačo za birmo in po- I roke, različno torto itd. I Vsa naročila izvršuje točno in nalančno po žolji gospodov na- rocnikov po jako zmernih conah. Izvolo naj ga toroj počastiti z mnogobrojnimi naročili conj. gg. rojaki v mcstu in na dožoli. I Ravnokar jo iz^la v „Narodni I Tiskarni1' knjižica: limi nil » I za žensko mladino. ft $ Prosto poslovonil I E. KInv/ar. B I Knjižioa so dobiva v „Narodni I Tiskarni" v Gorici, ulica Vetturini I 9, in pri knjigotržcu Palüchu v I Gorici na Travniku rnobko vczana I po 40 vin. po pošti 3 vin voč. Anton Pečenko Vrtna ulica S (iOlUCA Via Giardino 8 tirihoroca in črna vina iz vipavskih, ffurianskih. briskih, dal> *p matinskih in isterskih w i • nuaradov. l.Misl.avlja na tlom 111 razposilja po žrlcz- nici na v.s(; krajo avslro-t^crski! inonarliijc; v sodih od [)(> lilrov najiny. A'a zahtovo pošilja tudi uzorco. Ccne zmerne. Pnstrežba poštena. Peter Drašček, trgovec jediluegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoca se p. n. obcin- stvu v Gorici in z dožole. Pj'odaja kavino primoso, sladkor, juilo, slanino, iiz, maslo surovo in kuhano, oljo, nioko iz Majdicevih mlinov in vs(k jostvino. Zaloga zveplonk sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica St. 2. ^^^^ Prodaja stroje tudi na teden- ske ali niosočne obroke. SU'oji so iz pivih tovarn tor najboljSe kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. ff' v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 -— v Gorici J Preskrbljena jezpovsem novimi črkami, okraski in finim papirjem. | Izdeluje vsa dela v najkrajšem žasu po tiiko nizkili conah,