13. številka. Ljubljana, petek 17. januarja. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan izvzemal ponedeljkei in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 golil., za pol l.-t;. 8 gold., za četrt leta 4 golil. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo'leto 13 golil, za četrt leta 3 golil. 30 kr., za en mesec 1 golil. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za meneč, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 golil. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena m sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od cotlri-stopne petit-vrsto 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. čo so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača Steropolj za 30 kr. Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiii „Hotel Evropa". Opravnistvo, na katoro naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reci, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
fmfl* iirtfoČMifce. kateri še »»ijso
»mm hl<t<ji>vitlt' «r«o.vff«#e zneske pit.iiljttti.
Opravnistvo „Slov. Naroda."
Iz IJllR»IJUIl€k, 1(5. januarja. V zadnjem listu smo v članku iz Ljubljane prinesli načrt kakor ga je dunajska vlada izdelala v zvezi z našimi nemškutarji o volilni reformi ali naravnost iz prebivalstva vršiti se imajočih direktnih volitvah za Kranjsko. Po tem načrtu bode naša dežela imela voliti devet poslancev namesto kakih 14, ki bi jej po pravičnem razdeljevanji pripadali. A tudi teh devet poslancev so Nemci po globokih študijah tako razdelili, da vlada za gotovo upa štiri poslance za sebe pridobiti; t. j. manjšina se na vrh postavlja, večina naroda se potiska v manjšino, kolikor je koli mogoče.
Krivično je razde ljenje direktnih volitev za vse dežele, kjer le kaj Slovanov stanuje. A vrhunec te krivice se vrši na Kranjskem. Prežeča tiskovna policija nas ovira, da temu početju na vsa usta pravega izraza ne dajemo. A naši čitatelji nas bodo razumeli, tudi če kolikor je mogoče, mirno obrazložimo nezaslišano teroriziranje slovenskega prebivalstva na Kranjskem — za denes po vrhu, prihodnjič s številkami.
Na Kranjskem žive Slovenci kompaktno. Tu zdaj zadnji čas nij bilo mogoče peščici med nas ugozdenim Nemcem in umeteljno vzgojeni nemškovalni birokraciji našega narodnega življenja ndušiti. Tu na Kranjskem je bil Slovenec v deželnem zboru gospodar Črez svojo osodo. Nij čuda torej, da so usta voverni Nemci  za Kranjsko posebno merilo
Listek. Ivan Erazem Tatenbab.
Izviren historiioii roman iz slovenske zgodovine.
(10. nadaljevanje.)
Vrata pri koči vešče babe na dravskem polji so bila zdaj od znotraj zaprta. Vuko-vučki potrka z roko in ko se nihče ne oglasi, sune z nogo v ti h Ione deske, da so skoro v zapahu odnehovala. Hitro se čuje v veži ropot in polagano se vrata odpirajo.
„Kaj češ!" zagrči starka, svojo suho, rujavokožuo staro lice poruolivši ven z lisičjim pogledom.
Tatcnbah so obrne k VukovaČkemu, in ta namesto njega odgovori:
„Gospod hoče, da mu prorokuješ, poveš, kaj bodo doživel."
„Naj čaka!" pravi starka in duri zopet zapre.
Tatcnbaha rudečica zalije. Sram ga je nekoliko bilo, da so s tacimi ljudmi druži.
iznašli, saj gre njih dejanje in nehanje samo na to, naravne razmere na glavo postaviti, pravo večino zatreti in svojo svojat na krmilo posaditi povsod, kjer je Slovan rojen in živ.
Kranjski velikoposestniki, katerih je primerno tako malo kakor nikjer, kateri tako malo davka plačujejo kakor nikjer, — do-bodo še enkrat toliko poslancev kakor do-zdaj t. j. dva! Kmetski okraji cele dežele, ki je eminentno poljedelska, ne dobodo namesto treh poslancev — vsaj šest, temuč samo štiri. Povsod drugod skoro so veliki posestniki jako ostriženi za poslance, samo pri nas na Kranjskem jih protežirajo, kjer je veliko posestvo materijelno najslabše, obubožano in pod nič prišlo, ter duševno tako ubogo, da niti 10 deželnih poslancev iz svoje srede ne more dobiti, temuč mora razne propalice a hi Dežman, Klun etc. pobirati. Zakaj se tem prednosti dajo? Ne za to ker so važen političen ali gospodarsk faktor, ker to nijso, temuč za to ker je njih mišljenje proti-narodno, proti željam kranjsko-slovenskcga ljudstva obrneno. Pravica in liberalnost morati tukaj sramom oči zatisntti.
Mesto Ljubljana, ali prav za prav v njej slučajno stanujoči odvisni c. kr. uradniki, penzijonisti in preširni naseljenci dobodo sami enega poslanca!
Trgovinske zbornice so po drugih kro-novinah v posebno varstvo vzete, posebno tam, kjer so v nemških rokah. Na Češkem na pr. volijo trgovinske zbornice, baš ker so nemške, neprimerno ogromno število poslancev. Vladni listi, kateri imajo nalog krivico tacih direktnih volitev pokrivati s figovim peresom liberalne fraze, pripovedujejo, da se
„Pojdimo," — pravi — njaz bi več veselja imel babo pretepsti dati, nego svetov iskati pri njej.
„To so čudne šege tacih ljudi. Potrpito. Precej pride. Grgulja, odpri, če ne, tebe in tvojo kočo v Dravo prekucnem !u
Starka odpre vrata na stežaj. V veži, obtlakani z ilovico, na pol temni in dimom zakajeni, leži na tleh butara tenkih šihic. Baba, ne zmenivši se za gospode, razveže butaro, in šibice zloži v okrog.
„Tu noter stopi, kdor hoče kaj vedeti od mene," pravi potem Tateubahu z zadir-Ijivim glasom. On stopi v krog smejoČ se. A smeh njegov je bil posiljen , znalo se mu jo na obrazu, da mu je položje nevšečuo, da si mikalno.
„Štirji rumeni morajo tu biti", pravi starka, ob enem vrže velicega mačka Tateubahu pred noge.
Vukovački vrže babi štiri cekine. Ona dene na vsako strau ob robu šib po en cekin,
to godi zavoljo važnosti trgovstva in obrtstva* A pri nas na Kranjskem slučajno trgovinska zbornica nij meso od mesa ustavaške nemške klike. Zato, samo zato vlada vrže svoje načelo v vodo, in zatre našo trgovinsko zbornico. Udje to naše zbornice, od tisočev obrtnikov in trgovcev izvoljeni zastoji niki se vržejo v tisti lonec ljubljanskih volilcev, v katerem so tudi c. kr. penzijonisti, ljudje, kateri ne delajo in ne predejo pa žive in nam domačinom poslance volijo, da si so sami v bog ve katerem kotu luč sveta zagledali in za našo potrebe nemajo najmanjšega razum ljenja.
Toliko za denes. Potrudili se bodemo še, nasilje direktnih volitev s številkami osvetiti.
Politični razgled.
Notranja cl«>£ele.
MP»'i€tvni na Dunaji je tedaj
začel svoje delovanje in kakor vse kaže, bode ministerstvo v malo dneh predložilo volilno postavo za neposrednje volitve v državni zbor. S tem činom store nstavoverci zopet en korak naprej, da utrde svoje gospodstvo nad neoemškimi narodi, čo prav z vso umetnostjo vendar ne bodo mogli za vselej zabraniti, da kak novi Hohemvart no bi federalističnega državnega zbora skupaj spravil. A dveh tretjin federalistov, s tem se tolaže ustavo-verni listi, nikoli ne bode v nobenem zboru, k večjemu prosta večina. Mi pa se predr-znemo trditi, da federalisti, ko bi jim kedaj vsa oblast od najvišje do najnižje stopinje, kakor zdaj ustavovercem, bila na razpolaganje, bi si marsikateri glas pridobili, katerega še denes „N. Fr. P." računa med trdne sedeže ustavovercev. Premalo eneržije, to je vrglo Delkredija in Potockiga in to je tudi Hohenvvarta sunilo iz  ministerskega sedeža.
potem pa Vukovačkega in Kaldija iz veže podi, in zapre.
„Kaj to?" pravi Tatcnbah v temi in prime nehote po svojem nožu za pasom.
„Luči daj!" zavpije baba v hišo, kakor bi se za Tatcnbaha ne brigala, in mala, razcapana , umazana deklina prinese iz koče užgano trsko in sveti.
Starka začne pobirati šibine okolo njega in jih okolo mačka, katerega vedno drži, da ne bi ušel, po konci postavlja v piramido. Kadar skoraj vse postavi, izpusti mačka in s klicem „v-š-c!" v bog zapodi. Maček skoči in podere po konci nad noboj postavljene šibine, katere na kup padejo vse vprek
Čudne besede niolmljaje starka premišljuje nad kupom Šib, vzdigne zdaj to zdaj ono in jo vrže proč, tako da ostane samo malo šibin na tleh, ki delajo dve figuri.
Starka vzame gorečo trsko deklini iz rok in si sama sveti ter pravi tihotno in zamolklo :
Rivši ogerski minister #,o»#»/*n/. kateri je moral odstopiti zarad škandalozne afere v ogerskem državnem zboru in se dozdaj še nij opral pred svetom, prišel je kot poslanec v poslednjo sejo ogerskega državnega zbora, prav kakor da bi se nikoli nič ne bilo pri-godilo proti njemu. Taka nesramnost je menda samo v Pešti mogoča in — na l)u-naji, kjer se zmirom v drža vnem zboru svoj — veljaven glas oddaje jo (I iskri in enake baže ljudi.
Vprašanje o državni tuniki se bode tudi v tej sesiji ogerskega državnega zbora pretresovalo. Vsled dualistionc nagodbe je ogerski finančni minister terjal, naj se poseben oddelek dunajske banke za ogerske dežele s svojim vodstvom v Pešti ustanovi, in se .'J2 % vsega bankuega imetka da na razpolaganje banknim (ilijalatn na Ogerskem. To terjatev ministra je bankno vodstvo na Dunaji odbilo in samo 4 /., milj. goldinarjev več privolilo svojim ogerskim illijalam. Vsled tega nevolja v magjarskih listih in upit je po lastni ogerski banki. Upamo, da razdvojenje Avstrije ne bode tako daleč segalo, vsaj po federalističnem programu bi se kaj enacega nikoli ne zahtevalo.
V u«t ii i<- «lr£iivts
Smrt Xu pnlvomt pretresujejo še vedno vsi listi, Gambettov organ „Republiquc Fran-caisc" kliče : „Gorje1 narodom, kateri si o pravem času ne otresajo svojih tlačiteljev. Pride dan pravice in maščevanja. Pravica nam nij prizanesla, maščevanje bilo je krvavo. Mi smo se morali zmagovalcu upogi-gibati. Nemec nam je izrezal kos iz našega mesa. Kri, katera je tekla po pariških ulicah, nij se še posušila. — In mož, ki je zdaj umrl, zakrivil je, da smo v odločilni uri bili brez prijatelja, brez vsakega zaveznika. — /interikitnski listi ostro obsojujejo Napoleona, kot hinavca, kateri se je na videz nlinil severno-amerikanskim državam, pa v srci gojil srd in sovraštvo proti republiki, in kakor je končal francosko in rimsko republiko , isto je tako mislil podreti scverno-amerikansko. To se je očitno pokazalo po njegovem zvijačnem obnašanji v vojski med severnimi in južnimi državami.
it ii.* k i državni proračun za leto 1873 kaže več dohodkov, nego stroškov; tedaj se tudi Rusi vendar enkrat znebč deficita. — Ruska vlada namerava z nemško skleniti bro-darstveno pogodbo.
O sreitHjo-n&ijfitsleetn pitanji pišejo „Times", da vojna Rusov proti Kivi bo težavna, a nij dvomiti, da končno zmagajo. Naj ima Rusija katere koli namene, sedaj ima res dovolj povoda, proti Kivi postopati in zato bi bilo težavno za angležko vlado, divje ljudstvo braniti proti Rusom. Vendar
se nam zdi boljše, da bi Rusija Kivi pustila samostojnost proti nekim garancijam. Če Rusija v resnici samo na to misli, kako bi svojo trgovino razširjala, ne pa na nove prisvojitve, bi lehko bilo razmere med Rusi in tartar-skimi knezi tako urediti, da bi Rusija imela znatne koristi. Grof Šuvalov trdi, da Rusija nema namena, si Kivo osvojiti; zato, rečejo „Times", upamo, da se bo Rusija iz Kive vrnila, če bo dosegla svoj namen." Mi Slovani pa upamo, da bodo Knsi tako politični in mirno ostali v Kivi, kakor hitro jo dobe v svojo last.
Dopisi.
Iz IJ u lil ju ne 10. jan. Znani ljubljanski dopisnik nemškega „Va-tcrlanda" g. kaplan Klun je poliitel v rečeni list brzo tel egra tirati iz tajne klubove seje narodne večine, da Slovenci ne pojdejo v državni zbor, da pa naši državni poslanci nijso vezani znohenim kl u bovim sklepom o tej reči. — To klavzulo so vladni listi posebno „N. fr. Pr." precej pobrali in tolažili sebe in svoje pristaše, da so Slovenci že zopet v koristolovnosti in da pridejo v rajhsrat.
Mi moremo pozitivno izreči, da Slovenci ne pojdejo v državni zbor in da je celo „Vatcrlandova" vest napačna, ker državnim poslancem se nij na prosto voljo pustilo, ali idejo v rajhsrat ali ne. Temuč izrekoma se je sklenilo, da se imajo državni poslanci klubovemu sklepu podvreči.
V poslanskih krogih so bili na omenjeni telegram v „Vaterlandu" zelo nevoljni,
Tz nI O v. ftttl Jei'MKc'ffA, 14. jan. [Izv. dop.| (K legaliziranju tabnlarnih p i s c m.) Skoro eno leto velja postava, ki zapoveduje, da morajo podpisi na pismih, na katerih podlogi se pravice do nepremakljivega blaga v zemljiščnih (ali v obče javnih) knjigah zapisujejo ali brišejo, poverjeni (legalizirani) biti. Proti tej postavi se vzdiguje mnogo glasov tudi med Slovenci, in brali smo nedavno v nekem štajersko-slovenskem listu članek proti njej. Meni se zdi, da se vrednost te, kakor vsake postave, prav soditi da samo po nasledkih, katere postava v resničnem življenji rodi, in v tem obziru naj mi bode dovoljeno, vašim bralcem sledeče v preudarek podati. — Po mnogih, posilnemu legaliziranju protivnih izjavah gnano, naložilo
„Stara Grgnlja, ki pozna ljudi brez števila, tiste, katere je videla in tiste, katerih nij videla, tebe ne pozna. Ne ve ali si iz jutrovega ali večernega kraja. To pa vidi in jej palice povedajo, da si velik gospodar in da še večji bodeš."
In še bolj tiho, v tla gledaje in le sem ter tje s svojimi sivimi malimi očmi namc-žikovaje začne baba strmečemu Tatenbahu reči iz njegovega življenja praviti, o katerih je mislil da jih živ Človek ne ve. „To je prava copcrniea" mislil je. — „Srcčo si imel in nesrečo", nadaljuje ona — „a še večja sreča te čaka, če jo hočeš-, če je pa nečeš, pa se večja nesreča. Tebe so ženske, lepe bele in mlade, rade imele; in te se imajo. Dosti sladkosti si že užil, pa še večje to čakajo. To pomenijo tc-le palice na križ."
„Če se pa palice premaknejo, — takole —, vidiš meče tri! To pomenja, da boš dosta vojščakov zbral, ali zbrali se bodo za
tebe, in tvoje bo, kar boš hotel, velik vojvoda in tak gospod, kakor so kralji in cesarji." Tatcnbah se zgane.
„Če se pa palice tako-le zlože, in drugače se zdaj ne smejo, vidiš skrinjo zavezo. To pomeni bogastvo, katero pridobiš, in dobre prijatelje katere imaš. Teh se moraš držati in prijateljstva ne razdreti. Ne razdreti ! Ker gorje tebi in tvojemu rodu in tvoji duši, in tvoji glavi, če zvezo s prijatelji razvežeš. Glej kaj postane iz tega, če vzamem od teh štirih palic eno ali dve proč, če zvezo razdereni.   Kaj je to?"
„Ne vem" pravi Tatcnbah.
„Poglej!" — kaže starka gole čeljusti s hudobnim zoprnim smehom na ogled moleča.
„Sama povej!" reče grof nevoljen in nestrpljiv.
„Vešala!" — zavpije baba režaje. — Tatcnbah zabledi in odskoči k durim, tavaje po zapahu da bi odprl duri.
„Vešala,  ha,  ha!  — ovesili te bodo,
je ministerstvo pravosodja višjim deželnim sodnijam v Cislajtaniji, naj poizvedo prikazni, ki prihajajo vsled posilnega legaliziranja ta-bularnih pisem na dan. Tako je torej tndi višja deželna Bodnija v Gradcu med drugim tudi notarski zbornici za okrožje celjskega sodnega dvora v Cel j i nekoliko vprašanj o posilnem legaliziranji v odgovor predložila, in posnemljemo iz teh vprašanj tn-lc: Ali se legaliziranje večkrat godi pred aodnijo ali pred notarji ? — Ali so se med časom, v katerem postava o posilnem legaliziranji velja, godile goljufivosti in paeenja gledć tabnlarnih pisem V — Ali je posilno legaliziranje število tabularnili prošenj zmanjšalo? — Kak upliv ima posilno legaliziranje na volitev spi-sovalcev tabularnili pisem? — Ali so se ta-bularnc prošnje po uvedenji posilnega legaliziranja gostokrat odbivale? —
Po mojem mnenji morala bi se škodljivost legaliziranja, kakor se sedaj terja, kazati v tem, da je ljudem toliko sitno in težko, fabulama pisma legalizirati dajati, da rajše prošenj za dobivanje zcmljeknjižnih pravic ne podavajo, da bi torej število takih prošenj se manjšalo. To se v okrožji celjskega sodnega dvora (ali na slovenskem Štajerskem) po poročilu notarske zbornice v Celji do višje dež. sodnije, n i j godilo, torej ugovor proti posilnemu legaliziranju, da je jako sitno in težko in drago, ue velja, ker bi se to, ako resnično, gotovo v manjšem številu prošenj za vknjiževanje pravic do nepremakljivega blaga kazalo. Pa tudi drugim ugovorom proti posilnemu legaliziranju praksa nij mila. Dosedaj se po poročilu celjske notarske zbornice Še nobena tabularna prošnja, kolikor zbornici znano, vsled kake legalizirane priloge v zborničnem okrožji nij odbila. Piscu tega članka pa je mnogo slučajev znanih, v katerih sodnija prosilcu prošene zemljeknjižne pravice nij dala zarad pomanjkljivih prilog, katere je kmetiču kak zakoten „dohtar" — skaza spisal. In s tem smo došli do one strani posilnega legaliziranja, katera se nam najvažnejša zdi — do njegovega upliva na zakotno pisarstvo, „volitev spisovalcev tabularnili pisem".
Dokler tabularna pisma nijso morala legalizirana biti, šel je kmetic h kakemu „gospodu" v bližini, ki je brez diplom in znanja vse stroke praktičnega  pravoslovstva izvrše-
gospod veliki, tebe, da, tvoje plemenite kosti, ovĆ8ili na takale vešala, ako zveze razdereš in prijatelje pustiš," ponavlja grohotaje se starka, pobere cekine s tal in visoko dvigne gorečo trsko, da bi videla učinek svojih besedi. Videč, da je junaški mož bled ko zid, in da se mu roka trese, povesi svetilo in pravi še enkrat:
„Visoko kakor kralji in cesarji — ali pa nisko kot tatovi in lupežnici!" upije baba.
V tem hipu se Tatenbahu posreči zapah pri durih najti. Odpre hlastno in plane ven, na zrak.
Tam se oddahne.
„Kaj vam je prorokvala stara vešča?" vpraša Vukovački.
„Nič!u odgovori Tatcnbah in naglo krene proti potu, kjer so konji stali.
„Dobljcno je, vtis je kakor sva si mislila" šepeta Vukovački Kaldiju na uho.
Precej potem so jezdeci v divjem diru odjahali preko dravskega polja.  (Dalje prih.)
val, in dal si je narediti, kar se mu je zdelo potrebno. Da marsikaka stvar, katera terjati utegne tehtnega juridičnega znanja, tako nij mogla prav in postavno napraviti se, je razumljivo. Odkar pa morajo tabularna pisma legalizirana biti, gre kmet, ker mora, pisma k izobraženemu pravoslovcu delat in ta mu jih že pripravno napravi. Gotovo je tedaj dobro, da je prebivalstvo na tak način napoteno, svoje pravne posle pred možmi o njih dobro podučenimi, razvijati. Ako se pravi, da je pot k notarjem mnogokrat siten, drag, in da se gode velike zavire včasi z iskanjem potrebnih prič, gotovo oni, ki tako govorč in pišejo, nijso dosti po resničnih dogodkih vprašali ; kajti pri kakem krčmarji na sedeži sod-nijc in notarja ima vsak kmetic gotovo znanje, krčmar in še eden (tudi kmetiču znan) mož pa sta tudi notarju znana in evo potrebne priče! Sicer pa ravuo praksa kaže, da prosto ljudstvo (harem na slovenskem Štajerskem) posilnega legaliziranja nemilo ne občuti, kakor število tabularnili prošenj v zadnjem letu kaže. Za gotovost pravic prostih (prava ne-znajočih) ljudi je posilno legaliziranje koristno. Seveda pa je zakotnim pisačem lep zaslužek ušel, tako da se število tega stanu jako manjša — v prid narodu.
Želeti pa bi bilo, da bi se oblika legaliziranja predrugačila, da bi se kolek pri tem odpravil in pristojbina znižala. SIcer pa mislimo, da je posilno legaliziranje samo prehod k določbi, da mora vsako tabularno pismo pred upravičenim spisovalcem (sodnikom, notarjem ali advokatom) narejeno biti.
Da še odgovore notarske zbornico na ostala prej navedena vprašanja povemo, godi se legaliziranje večkrat pred notarji ko pred sodnijo. Goljufivosti in paČcnja tabularnih pisem se večkrat poskušajo, a izvršiti se pri tej postavi ne dajo.
Iz 4« ni«1 en 13. jan. |izvir, dopis.] Precej po glasovitem „skandalu" tukajšnih univerzitetnih dijakov 6. dcc. pretočenega leta, hotelo je društvo koroških vseučeliščnikov napraviti javen konvent, v katerem bi bil eden član govoril o nastanji socijalno demokratičnega vprašanja. Predsednik dotičnega društva je po pravilih društvenih javni shod in njegov namen naznanil dotičnej oblasti — c. k. policiji, nenadjaje se nikakih ovir, ker je bil namen shoda, če ne vednosten, vsaj za društvo jako koristen, ako pomislimo, ka so socijalne razmere sedanjega časa take nastalo, da je za vsacega, živečega v svetu, neobhodno potrebno, ž njimi se temeljito seznaniti, kar pa pri dijaku, ki po dovršenih študijah stopi kot merodajneji faktor od prostaka v življenja kolobar, tem potrebneje nastane. — A dijaki so mislili, g. policijski komisar pa je odločil, ali vsaj uzrok temu bil. Zapazivši v objavi že omenjeni themat, mislil si je precej, oho! ti mladi gospodje kujejo zaroto, i hajdi k c. kr. namestništvu, katero je moralo se „zabranjevalnim imprimatur-om" slu-tenjc komisarovo potvrditi. — Javni konvent je tako splaval po Muri, a vendar se jo odloČilo, ka se bo isti večer obhajala „Kncipe", kar se je tudi zgodilo. Ko so društveniki užc se zbrali, ter pri vrči piva se pričeli veseliti, zasmehovaje otročjo strabopetnost policijsko i nrisle, ka jih vsaj pri burkah skrbno vladno oko ne bodo nadzorovalo, do-nesli so tudi svojo „kneipezeitung", katero bi bili morebiti oni večer za nekaj člankov obogateli.   A tudi to se jim nij posrečilo.
Kakor „dcus ex machina" stal je precej med njimi c. kr. komisar, srčni prijatelj dijaštvu! Terjal je zgodoma društveno zabavljivo knjigo, trde, ka jo hoče organom javne varnosti v pregled odrajtati, koji terjatvi so se morali (lijaki udati. Je li g. komisar pri dijacih ostal i kapljice štel, koliko bi jih bil kateri posrkal, ali je s „precijoznem fnndom„ odšel, nam nij znano j pač pa, da je v knjigi mej drugimi burkami tudi marsikateri „pivni dov-tip" na adreso više dijake toliko ljubečega mestnega zastopa, na pr. narisana sta kamela in osel z nadpisom „zwei Gcmcinderiite." — Če pomislimo, da se je v knjigo le samo pisalo, in to le pri pivu in v sredini nialobroj-nega dijaškega društva, katero ne stoji v ni-kakej drugi vnanji zvezi, bati sc vrlim Korošcem nij hudega, dasiravno so ta „musca" kot „elcphas" še zdaj kuha in peče, a kako, ne znamo. — Slovenski očetje pa lehko raz-vidite iz tega, kako v varnih rokah imate svoje sinove, kateri morajo biti krotki, katerih je nebeško kraljevstvo!
DomaČe stvari.
— (Ljubljanski magistrat) je te dni dal nabiti in razširiti nek oklic zarad vojakov - novakov, a samo v nemškem jeziku. Dozdaj je bila celo pod Dežmanom navada, da sc je vsaj tudi slovensko, čo prav še le na drugem mestu, taka reč objavljala. Zdaj smo tako napredovali) da se v slovenski Ljubljani, katera daje samo slovenske vojake (ker netnškutarski rekrnti po večjem nijso za to rabo) samo nemško objavljajo enake reči. Nij čuda, da se potem najdejo neprostovoljni dezerterji, ker domače ljudstvo ne more razumeti tujŠčiue. Ali protivnik! naše domače besede so celo veseli nesreč naših domačih rekrutov.
— (Tomšičev s p o m i n c k) Nagrobni spominek pokojnemu glavnemu uredniku „Slovenskoga Naroda" Antonu Tomšiču se je te dni naroČil in bode do spomladi postavljen.
— (K o I i k d j c slovenskih 1 j u d-s k i h učiteljev.?) Na Kranjskem po-dueujc ua slovenskih šolah okolo 300 učit. Na slov/Staj c rji okolo 250 učit., na slov. Koroškem okolo 100 učit, na G oriš ko m 80 učit., v tržaški okolici okolo 30 učit., v Istriji okolo 60 učit., naslov. Oge r sk ein 20 učit., — Skupaj 840 učiteljev. To je najnižje število, ki se mora vzeti: na nemških in laških šolah podučuje pa gotovo še kakih ir>0 naših učiteljev, tedaj hode vseh slovenskih učiteljev okolo 1000. („Slov. učitelj")
— (Na mariborskem učiteljskem pripravništvu*) je letos 13 prvoletnikov, 14 drugoletuikov in 14 tretjeletnikov. Nij jih preveč glede na veliko pomanjkanje učiteljev.
— (Čitalnica v C cl j i) kaže, kakor se nam iz Celja piše, po svojem letnem računu zadnje leto bolje denarno stanje ko predlanskem. Mnogo udov pa je nevoljnih, ker si nekateri čitalničarji prilastujejo privilegium, jemati najnovejšo časopise v svoje stanovanje in prinesti jih včasi stoprv čez nekaj dni na eital-ničino mizo nazaj. Kdor hoče časopis doma čitati, naj si ga sam naroČi; ta nauk bode tudi „Slov. Narod" potrdil — tako piše naš dopisnik.
— (Iz Krke) na Dolenjskem sc nam piše: ("ospodje uradniki na c. k. pošti v Ljubljani sc uljudno prosijo,  da  naj nikar
zmirom ne zamenjujejo Krko s Kršikm, posebno pa Še „Oberr/urk" na Kranjskem z „Oberfmrg" na Štajerskem. Neka poslatev z dosti razločnim napisom : Krka. P. Obergurk in Unterkrain, je romala od 0. do 13. t. m.; bila je na Štajerskem v Oberburgu, romala je dalje Bog vedi še kam, poslednjič se je je bil vendar poštar v Novem mestu usmilil in jo je sem poslal, kar zavitek razločno kaže.
— (Ponarejeni bankovci.) V Cclji so te dni prijeli dva kmetsko opravljena moža, ki sta hotela ponarejen desetak menjati.   Oba sta se izročila sodniji.
— (Banka Slovenija) je v Ljubljani za svoja zdravnika, upravljača v oddelku za zavarovanje življenja, imenovala narodnjaka gg. dr. Ambroži« a in dr, Pavlica.
— (S t. J a k o b s k a posojilnica v Rožu.) Konce meseca decembra Is72 skle-nen račmi posojilnice v St. Jakobu kaže sledeče številke. Število udov se je pomnožilo na 102; vpisnine je bilo plačane 202 gld., vložniue so narasle na 2020 gld. 60 kr., nad-vložnine na 2389 gld., obresti od Izposoji] jo bilo prejetih 174 gld. 54 kr., in raznih drugih prejemkov sc je nabralo 28 gld. 50 kr., torej vseh prejemkov je bilo 4814 gld. 54 kr. liazposodilo sc je na mcnjiee 2800 gld., na dolžna pisma 1650 gld., raznih izdatkov za tiskovine, omarje, kolekc, pečat itd. je bilo 217 gld. 49 kr., torej izdatkov vkup 4G57 gld. 40 kr. in gotovine v denarnici tistega dne 157 gld. 5 kr. Čo vzamemo prejemke in izdatke vkup, pokaže se, da se je v teku enega meseca iu pol 0472 gld. 3 kr. prcvcrglo. Gotovo lep napredek! „llcscdnik."
— (Žavska čitalnica) naznanja, da bode v nedeljo dne 2(1. januarja 1878 obhajala „Vcnček", h kateri veselici vse ude in povabljene uljudno vabi odbor. Godba bo 8cxtet družbe godeov z Uenrikovga Gradca na Češkem.
— (Črnomeljska čitalnica) ima to nedeljo, 19. januarja, besedo s tombolo.
— (Iz S t. Vida pri Z a t i čin i) se nam piše, da so kmetski fantje na Stefanji dan kaplana stepli. Kako in zakaj sc je ta surovost zgodila, poročevalec nij povedal.
— (Iz Prelokc) v Črnomcljskem okraji sc nam piše, da sc tam zelo bojč živinske kuge, ker je pri nekemu lastniku cn vol na nagloma konec vzel in so se pri razparanji našla znamenja živinske kuge.
— (Preseljevanja učiteljev.) V minolih 2 letih se je 22 učiteljev in učiteljic iz Kranjskega na Štajersko, 4 učitelji pa iz Kranjskega na Koroško preselilo. Ali ni to velika škoda za Kranjsko? Posebno žal bi moralo biti Slovencem za tistih 11 ali ^učiteljev in učiteljic, ki so šli na nemško Štajersko in Koroško, ki so za našo domovino izgubljeni. Koliko pa Nemcev k nam pride? In če bi došli, je-li bi jih mogli rabiti, ko sc nečejo ali ne morejo naučiti našega jezika? („Slov. učitelj".)
— (O članku „S 1 o v. N a r o d aw) glede pomirjenja Slovencev in Italijanov iu zveze proti požrešnemu germanizmu in pru-sizinu (nIz avstrijske mrlanije" govori v tem prijaznem zinislu kakor „Pol." tudi najnovejši nam došli broj Oetinjskega ..Crnogorca''.
— (P c t n a j s t a s 1 o v c u s k a predstava) dramatičnega društva v deželnem gledališči bo v pondcljck 20. t. m. in sc bo-
deta predstavljala dva nova komada, namreč „Univerzalni dedič" vesela igra s petjem v L» dejanjih in „1 z bujen i lev" komična opereta v 1 dejanji od J. lirandelna, katera se jo pred kratkim prvikrat igrala in mnogokrat ponavljala v Carltbeater na Du-naji in v deželnem gledališči v Gradci, in ima baje prav lepo in prijetno godbo. Obe igri poslovenjeni sta po g. Alešovcu.
Kazne vesti.
* (Mestni za s t o p v P r a g i) je v seji 13. januarija t. 1. volil G udov mestnega šolskega svetovalstva, čemur sc je dozdaj branil, odkar so nove šolske postave vpeljane. Češki pasivni upor sc tedaj v šolskem vprašanji počenja spreminjati v aktivni.
* (C opornica v Vinskem Vrhu) na Hrvatskem lebkoverno ljudstvo slepari. Neka kmetica Franca Ribičeva trdi, da vsako noč z bogom govori, in sicer na gori Klek, na katerega vrh sc vzdigne jahajoča na metli. Tam jej samvbog pove, kako pomagati bednim ljudem. Žena pride res vsako jutro vsa razbita domu; od vseh stranij pa prihaja mnogo lahkovernih, ki pomoči iščejo pri tej copernici.
* (Srbi v Trstu) so si sezidala cerkev, ki jih je GO.000 gld. stala. Cerkvena občina je imela 22. dec. lanskega leta občni zbor.
* (Ruske študentke.) V Cirili u na Švicarskem je število ruskih študentinj v prošlem letnem semestru iznašalo 54, a došlo je v sedanjem šolskem letu do 90. Iz njih je le malo postopilo v politehnično školo, v katero se sprejemljejo slušatelji posle dovelj težavne vstopiteljne izkušnje. Ta izkušnja je tem bolj težavna, ker je število vstopajočih v politehnično školo opredeljeno, a javlja se v nje skoro vsegda dvakrat toliko. Ne oziraje sc na to, so nekatere Ruskinje prestale to težavno skušnjo z dobrim vspehom; med drugimi je edna iz njih stopila v inže-nčrski oddel, druga v kemični, tretja v agro-nomični oddel. Ostale Ruskinje so stopile v vseučilišče in večina je izbrala medicinski fakultet.
* (Agraričen kongres), katerega je ministerstvo kmctovalstva sklicalo na Dunaj, se je bil 9. januarija pričel, udeležujo se ga iz slovenskih dežel Dr. Etbin C o s t a in Savinšek, iz Goriškega grof Coroinni, iz Štajerskega znani Brandstctter. Od vladne strani je bil nazoČ minister poljedel stva baron Chlumcztki, ki je zbor odprl s daljšim govorom, v katerem i/rekuje nado, da zbor ne bode brezi uspeha ter da bo vlada zvesto slušala njegove nasvete, kakor jih je do sedaj. Odgovarjal mu je grof Relrupt Zbor se bode posvetoval, ali bi ne bilo dobro, če bi se agraričeu kongres sklical večkrat v gotovih časih, kako bi se uredile razmere in občevanja med miuistcrstvom in kme tijskimi družbami, kako bi sc ravnalo s subvencijami, katere ministerstvo daje v pov-zdigo kmctovalstva, kako bi se povzdignil kredit kmetovalcev itd. Znani vitez Komers je na to izrekel, da so bili on in njegova tovariša Rarou Ricso in dvorni svetnik Ku-tsehera sicer od vlade povabljeni, ter da so tudi prišli, da pa nemajo mandata od svojih tovarišev kmetovalcev čeških, ker je njih postavni zastopnik uarodno-gospodarska družba v Pragi, razpuščena. Zbor je prestopil na to na dnevni red ter izročil gori omenjene stvari posameznim odborom.
Narodno - gospodarske stvari.
— Vinorejua šola v Mariboru začenja 1. marca t. 1. svoje drugo šolsko leto. Podučujc se teoretično in praktično v vino-in sadje-reji. Učenci morajo tri leta na uči lišči ostati, predno dobe spričevalo.
Opomenica.
Konl.iir/i i (Iz u. Gr. Z. 13. jan.) Pri c. k. okr.
sodniji v llogatcu mesto vodjo zemljiških knjig do G. febr. v Celji. — Učiteljska služba na ljudski šoli v Celji, z letno plaćo 420 gld. do K, febr. (Iz u. L. Z. 15. jan.) Učiteljske službe na ljudskih šolah v Postojni, Vroinu. Šturji, Vipavi, Posten)i, do konca t. m. v Postojni. — (Iz h. tir, Z. 14. jan.) Učiteljska Blužba v PolenŠaku, 400 gld., prosto stanovanje in r,0 gld. osobne priklado, do 20. febr. v Ptuju.
KkHekutivne dražbe: (Iz u. L. Z. 14. jan.) Posestvo Jan. Zavašnika na Črneinvrhu, 1004 gl. 81. jan. v Kamniku. — Pos. Ant. Mahorčiča v Mavčali 30fi gld. K kr. 81. jan. v Vipavi. — (Iz u. Gr. Z. 13 jan.) Pob. Fr. Kaluža v Slivnici, 7f>77 gld. 14. febr. v Mariboru. — Pos. Jož. Korošca v Slivnici, 0800. gld. 3. febr. v Magdalenskcm predmestji v Mariboru. — Pos. Mat. Hadanoviča v Drcuovcu, 400 gld. 27 jan. v Brežeah.
Tujci.
15. j a n u a r j a. Kuroiia: Venuti   iz Gorice. — Ilamis iz Ter-biža. — Suva iz Novega. — Tbroi iz Jesenic. — OiValdela iz Trsta.
Pri Elefantm Kamor, Hirschlcr iz Dunaja. — Iloito iz Dunaja. — Apcj iz Planine. — Meglic iz Kranja. — Sorre iz Vipave. — ltichtor iz Kranja. Segcr z gospo iz Gradca.
Pri Malicat Eisner iz Monakove. — Pur-giščfcld iz Reke. — Eisinger iz Dunaja — Achtschin iz Zagreba. — Doria iz Gradca. — Baron Schvaiger iz Gorenjskega.
Dunajska borsa 15. januarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   06 gld. 05 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   ,   70   „   i)0 „
1860 drž. posojilo.....102   n   25 „
London......... 106   *   86 ,
Kreditne akcije ...... 326   „   50 „
Akcije narodne banko   .   .   . 982   „   — „
Napol..........8   „   60 „
C. k. cekini.......—   „   — „
Srebro........ 100    „   75 „
Zo"bi in zobovje
so brez bolečine nastavljajo po najnovejšem umetnem načinu, brez da bi se še nahaja joče korenike odpravile.
Zobe zamašuje in vse zobne operacije
z mamilom in brez mamila ter brez odško-vanja opravlja (18—3)
A. JPaichel,
zdravnik za zobe iz Gradca, stanuje v „Zvezdi" štev. 37,  v Cetinovičevi hiši v 1. nadstropji. — Le kratko časa.
St. 480.
Služba
Zastonj
pošilja na fr a n k i r a n o popraševanje profesor računoslovja
R. pl. Orlice
Mtvi'litt.   II i I In 1 šii v i j ti* si- 3
svoje najnovejše zapisnike loterijskih dobitkov (ne stoprv na predplačilo, kakor mnogo njegovih goljufivnih posne-malcev, ki so
lireziiiiCMiuo
več časopisov zoper njega nahujstili in ga obrekovali) z razjasnenjem vred črez njegov znanostno pripoznani in kakor nam znano,
Obče SrečnO izkazani
poduk za loterijske igre.
(Tako popraševanje moremo našim bralcem priporočati.) (253—2)
Pri .f<€»i<'*'ii fmiontiMti'jt* v Ljubljani je ravno na svitlo prišlo:
Nova mera in vaga na trgu. Razumljivo
in z obzirom na resnične potrebe razložena.  Cena G kr. (21—1)
Dika bOŽja ali navod, po kojem neka mladi kršćanin Roga vsaki dan diči i slavi. Molitvenjak za mladež. — Trdo vezan 24 kr., v pol usnji 35 kr., v usnji 45 kr., v usnji in iz zlatim obrezkom 5G kr.
okraj nega žli i uoztl ravniku
je na Vranskem z letno plačo 150 gld. a. v. in drugimi službenimi dohodki za oddati. — S to službo je tudi privatna praksa v celi savinski dolini gotova. Prošnje z dokazi sposobnosti k tej službi in znanja slovenskega ali katerega drugega slavjanskega jezika, naj sc nam do 20. februarja 1873 pošljejo. (19—2)
Od okrajnega odbora na Vranskem 26. decembra 1872.
Načelnik: Ncliiiur.
brez zdravila
Na prsih in plučah
boluni so |io naravnem potu tudi v obupnih in oil zdravnikov za neozdravljivi; ra/.gla&enlh .-In. . i i 111 radikalno <>/di m LJajo
brez zdravila.
Po natančnem popisu bolezni povo pismeno v oŠ
Dir. J. II. FicRert, Berlin.
Wall-Stra8se No. 23.
Honorar fi r1<1. a. v., ki no naj plHinu prilozi.
|(102—3«)    broz zdravilu
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Neusvsdno koristna
ponudba igre na srečo.
Sreča in blagoslov pri Colin-u.
Velika od dotUiie deželne vlade garantirana, denarna loterija nad
g milijonu 2SO.OOO toltirj.
Ta koristna denarna loterija je sedaj s dobitki sonet zdatno pomnožena; ima naiuo 67.000 losov« in dobč v malo mesecih v 0 razredih »lcdeei dobitki gotovo, namreč: 1 veliki glavni dobitek ovent. lao.OOO tolarjev, spec. tolarjev HO.OOO, 40.000, 25.000, 20.000, 15.000, 12.000, »krat lO.OOO, »krat »OOO, »krat ttOOO, 4krat 5O0O, ličkrat looo, lkrat aooo, »»krat StOOO, Škrat 1500, so« k rat. lOOO, Hkrat 5O0, aoakr.u lOO, 23krat aOO, -limkrat HO«, »OOkrat lOO, askrat s«, SOkrat 70, »»krat BO, OOkrat 50, »».«50ktat 47, lO.JMSkrat 40, 81, 25, »» in 15* tolarjev.
Ždrcbanje dobitkov bodo v prvem razredu uradno
in $4. Januarja t. I.
in velja k teiuu
cela originalna »reeku le O gld. a. v. pol originalne srečke lc 9 gld. a. v. četrt        „ „       le l1/« gld. a. v.
in pošiljan. to izvirne srečke z vladnim grbom (no pa od prepovedanih promes ali privatnih loterij) na iraukirano pošiljanje zneska, tudi v najdaljuise kraje čestitim naročnikom takoj.
1 rutini liMtek vzdigncnlk števil in
razpošiljanje dobičkov
se prične koj po vzdiKunjt na vsakega deležnika na tanko in tujno.
Moja  kupčija jo,   kakor znano, naj-slurejša   in najsrečnejša,  kajti so pri meni deležniki že najveee glavne dobitke po 100.000, OO.OOO, 50.000, '   večkrat 40.000,   »S.OOO, 20.000, še ! večkrat  po   15.000,   1S.OOO, 10.000
► tolarjev   itd. itd.,   i"  nedavno meseca
► novembru in decembra p. 1. skupni l  znesek nad 175.000 tolurjev, po urud-
► n« ni zupisnlku dobitkov, dobili.
•        liU/. Sanis. (Jolui
l f   Himultui ffii. (17—3)
\ Glavna pisarnica, bankino in monjiško opravilo.
Lautnina in tisk ..Narodne tiHkame".