SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja : Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: <* Z« celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate)||vsprejema upravnlStvo in ekspedlclja |v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove uliee 8t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 12. V Ljubljani, v torek 15. januvarija 1895. Letnik XXIII Fiichsmtihl — pa gozdi in paša. n. Poglejmo, ali je pri nas kaj, kar bi bilo temu podobnega. Tudi pri nas so začeli gozdne služnosti, kar se tiče lesa in pa paše po gozdih težko gledati, in kjer se je le dalo, iznebili so se jih lastniki gozdov na kak način. Da je pri tem kmet marsikje dobil veliko, veliko manj kakor bi bil moral dobiti, to je jasno, to je lahko vsak že naprej vedel, in ker ni skrbela zanj tista postavna oblast, ki je tako stregla gozdom, ni skrbel zanj nobeden, sam si pa seveda ni znal pomagati. Naj povem za vzgled, kako je bilo glede na pravice do lesa na Bohinjski Bistrici. Ko je prevzel Cojzove graščinske pravice v Bohinju Locatelli in od tega kraoj. obrt. družba, ponudili so občini Boh. Bistrica nekaj gozdov za pravico, ki jo je imela prej, da so smeli kmetje sekati, kjer so hoteli in skoraj bi dejal, kolikor so hoteli. (Sekali namreč niso le posestniki, ampak celo Bgostje", L*i r.hc imeli pedi semlje ; ti so sekali les za škafe, in gospodarili so tako brez skrbi po gozdu, da je včasih ,škafar" pet smrek načel, .poskusil", kakor so dejali, in jih pustil, če mu niso bile všeč, tako dolgo, da je dobil tak les, ki je bil zanj.) Kmetje ponudbe niso hoteli sprejeti, mislili so, da mora tako ostati, kakor je bilo nekdaj, če se nočejo udati. Nikogar pa bilo ni, ki bi jih bil poučil. — Graščina je tožila. Za nekaj let jim je ponujala kranj. onrt. družba že veliko manj! Kolikor so kmetje uživali toliko let, tega bi jim po pravici ne bil mogel nikdo zmanjševati, in vendar na zadnje še toliko niso dobili, kolikor so jim bili drugič ponudili. Sodnija je na zadnje dejala, da naj se ceni, koliko vsak posestnik lesa rabi, (in ne koliko ga je vžival!) Cenilo se je, in tako da kmetje pri cenitvi še vedeli niso, zakaj se prav za prav gre in je marsikdo povedal manj, kakor je pa res rabil. Podobno kakor v Bohinju, zgodilo se je tudi glede na les okrog Tržiča, kakor se pritožujejo. S pašo je bilo v Bohinju prav tako kakor z lesom; prej so pasli .vse čez", kakor pravijo. Spet se je cenilo, koliko krme rabi vsak gospodar, in koliko je je vžival, (kako se je pa cenilo, o tem je pisal lani .Kmetovalec") in po tem cenilu se je odmerila paša. Tako so utrgovali kmetske pravice, ki so starejše, kot graščinske. Prav tako je tudi kmetom v škodo, da so se marsikje lastniki graščinskih pravic kar odkupili od kmetov; tako so od kroparskih fužinarjev za denarno ceno kupili njihove gozdne pravice; seveda so se še zato morali toževati. Razlog zato je zmota našega časa, da se misli, da je denar vse. Če plačajo kmetu pravice, kolikor so m« jih cenili, pa mislijo, da ga nič niso oškvidofdi Misli se dandanes da nobena stvar nima take vrednosti, da bi se ne dala kupiti. Pa ni res. Kmet na pr. potrebuje gozd iu pašnik, če ju proda, ima denar, ki ga je skupil, nikakor take vrednosti zanj, kakor preje gozd in in pašnik; naj ga obrne, za kar hoče, nikjer mu ne bo odvrnil za to, za kar mu je odvrnil gozd in pašnik. In napačno je tudi, če se csni kmetu n. pr. paša in se mu za isto denarno vrednost, ki jo ima paša, ponuja gozd; na prodaj je res v tem slučaju paša in gozd za isti kup, ali kmet vse jedno ne more in ne sme menjati, Če za svojo živino neobhodno rabi paše. Ta „nerednost" je bila tudi vzrok neredom v Fuchsmiihlu, za gozdno pravico so morali sprejeti denar, pa še tega premalo. In isti križ obeta kranjska obrtna družba Bohinjcem, dala bi jim rada za pašno pravico gozd, kar smo že omenili. In da bomo našteli vse .vrednosti", ki so pro-vzročile žalostni fuchsmiihlski dogodek, omenimo še jedno, ki jo imamo tudi pri nas. To je nekaka oblastnost lastnikov graščinskih pravic in njihovega osobja. V Fuchsmiihlu iu tudi drugje po Nemškem so gospoda Zollernskega vrstniki kar zatirali kmete in če nastane kak prepir s kmeti, odločijo kar gozdarski uradniki po svojem. Njim se verjame vse, in .Frankfurter Zeitung" poroča slučaj, ko se je pozneje pokazalo, da so gozdarji po krivem pričali proti štirim kmetom. Da se vse to godi pri nas še danes, to je poročal .Slovenec" 8. januvarija že letos iz Bohinja. Kranjska obrtnijska družba zaklin-čava gozde, kjer hoče, kmetov ne vpraša nihče, ali je na nepriličnem kraju paša zaprta, ali je je preveč zaprte ali ne. In če živina zaide na zaprti prostor, odmerja se odškodnina po izreku gozdarjev. Boj mej lastniki velikih gozdov in mej kmeti se bije tudi pri nas. Domoljubom velja tudi tu načelo pravičnosti in ljubezni: Pomagajmo kmetu! Kranjski deželni zbor. (17. seja dne 14. jan. 1895.) Ker je deželni glavar Otou De tel a vsled bo-lehnosti zadržan, predseduje njegov namestnik baron Apfaltrern. Razne prošnje za podpore in prenaredbo lovskega zakona se izroče finančnemu iu gospodarskemu odseku. LISTEK Špilberk pri Brnu. Po zgodovinskih podatkih spisal F. H. Vvod. Špilberk je glasovita znamenitost Brna, glavnega mesta na Moravskem. Vzdiguje se na njegovi zahodni strani v višini 283 m. nad morskim površjem. Iz „Besednega doma" v Elizabetinih ulicah smo šli skozi lep gaj po strmi poti, ki je bila nekdaj kolovoz, in prišli smo najprvo do kipa sv. Janeza, pri katerem so molili premnogi jetniki poslavljajoč se od svetd. Kipu nesproti se je nahajalo svojedobno špilbersko pokopališče. Za tem smo se približali stanovanjem jetniških uradnikov (zdaj deloma vojašnica, deloma skladišče). Ko smo stopili še črez kamniti most, stali smo pred glavnim poslopjem — sedežem mejnih grofov moravskih Pozneje se je spremenil grad v trdnjavo in slednjič leta 1809 v vojašnico. Iz prvega se je nahajalo sredi tega veličastnega poslopja prostorno dvorišče; 1. 1835 so ga predelili v dve, ker so potrebovali prostora za 451 jetnikov. Zidanje počeznega oddelka je veljalo 40.000 gld. Na koncu vhoda v prvo dvorišče se vidi go-tični obok s pristojnimi olepšavami, kar nam kaže, da je to najstarji del celega poslopja. Na levo se razprostira gotična dvorana (vojaška gostilnica). Tu stoječi vojak se nam je ponudil, da nam pokaže, ■S kje se prodajajo vstopnice v kasemate, podzemske svode — one glasovite dvonadstropne špilberške ječe. Naš namen je bil jih videti, in za to smo mu sledili. Na tej poti smo videli v desnem kotu prvega dvorišča kapelo presvete Trojice, sezidano 1. 1693. Prvotno kapelo iz 1. 1350 so poškodovali Švedi 1. 1645; morali so jo podreti. V kapeli se zdaj nahaja soha presvete Trojice, ki je stala nekoč sredi druzega dvorišča, blizo 114 m. globocega vodnjaka narejenega v skali. Toda ne mudimo se toliko pri tem in pojdimo raje v kasemate. Kasemate so bile zgrajene 1. 1742 na obeh vnanjih straneh južno- in severozahodnega oddelka. Stavbo sta vodila maršal baron Sehera-Thoss in polkovnik de Rochepina. Prva južnozahodna kasemata se zove Leopoldinska, druga Josefinska. Pri zgornjem nadstropju obeh kasemat se nahajajo različna poslopia, kakor: jelniška bolnišnica, stanovauja policajev, paznikov, kuhinje, pečnice in med drugimi tudi ječa bolnega Silvija Pellica, nasproti kapeli presv. Trojice. Prva ječa, v katero smo stopili v Josefinskem oddelku, je bila barona Trencka, c. kr. polkovnika paudurjev iu grofa Bonnevala. K njima in drugim znamenitim jetnikom se še povrnem. Precej pri vratih ua desni straui se nahaja sliki obeh: prvega v životu velikosti. V kotu je jetniška postelja, kakor jo omenja Pellico. Slike jetnikov smo videli tudi v ; naslednjih ječah. Druga je bila Maroncellijeva, tretja grofinje Filanghierove. Ta si je smela sama kuhati na ognjišču, ki se še zdaj tam nahaja, seveda je nekoliko razdrto. Četrta celica ali ječa je bila Pelli-cova, njemu je sosedil logar Anton, na katerega vzdihe se spominja Silvio v svojih ječah in v zadnji je sedel glasoviti načelnik roparjev Vaclav Babinskj. Zraven ječe nedolžno obsojenega logarja Antona so vrata, skozi katera so spuščali jetnike v spodnje nadstropju. Med naštetimi ječami posameznikov so bile veže, stražnice in skupne ječe, kjer so bili jetniki privezani na dolgi vrvi. V Leopoldinskem oddelku je bila slična razdelitev z mučilnico in skupno ječo za ženske. V vseh ječah se pozna na steni, kje je stala jetnikova postelja, v mnogih se vidijo razne slikarije, in napisi, kaledar, črte, katere so jetniki delali, da so vedeli, koliko let so že zaprti, se tolažili in si čas krajšali. Luči so imeli nesrečneži prav malo; le ta je prihajala v celico skozi zelo majhno, in pa močno zamašeno okno. Ubogi, milovauja vredni ljudje, ki so morali se pokoriti za svoje grehe v teh-le prostorih, a 3e dosti dobro je bilo za-nje, skoraj siečni so bili v primeri z onimi, ki so morali vzdihovati v spodnjem nadstropju. Človek kar osupne, ko notri stopi. Vendar se pa mora opomniti, da je marsikaj izmišljeno in pretirano, kar se o Spilbergu in njegovih grozah govori in piše. (Dalje sledi.) Poslancu Luckmanuu se dovoli dvaduevni odpust, posl. Hribarju pa do 25. t. m. Poslanec Povše iu tovariši stavijo naslednji samostalni predlog : 1. Vis. dež. zbor izvoli izreči se za potrebo prenaredbe zakona z dve 3. dec. 1863, dež. zak. št. 105, ki se tiče domovinske pravice. 2. Dež. odboru se naroča, da o tem sklepu vis. zbora obvesti s peticijo državni zbor. Predlog se je izročil upravnemu odseku v posvetovanje in poročanje. Nato posl. K 1 u u v imenu fin. odseka poroča o računskem sklepu dež. zaklada za I. 1893. Potrebščina je bila proračunjena ua 875.697 gld., pokritje pa na 844.022 gld., torej je bilo po proračunu primanjkljaja 31.675 gld. Ker pa je bilo rednib in izrednih dohodkov mnogo več, namreč 897.730 gld. 21 kr. , preostalo je 11.112 gld. 24'/i kr. ki so pomagali pomnožiti čisto deželno imovino. Ogromno so se pomnožili troški za dobrodelne naprave iu sicer za 12.198 gld. 92 kr. in sicer zato, ker se je za blaznico na Studencu poti ebovalo več 5397 gld., za bolnike v tujih bolnicah pa celo 8842 gld. več, kakor se je proračunih. Dalje se je več potrebovalo za šolo na Grmu 2045 gld., za muzej 835 gld., za realko 507 gld., ker je bilo treba več poprav. Bazni troški so se pomnožili za 3829 gld. in sicer za podpore po toči poškodovanim krajem, za nakup Robičeve zbirke in za poboljšek hrane v Celovec odhajajočemu domačemu pošpolku. Skupna imovina dež. zaklada po odbitih dolgovih znaša 1,962.158 gld. 33 7» kr. in se je v primeri z imovino 1892. leta pomnožila za 48.353 gld. 49 '/i kr. — Računski sklep dež. zaklada za leto 1893 se odobri, izkaz imovine pa vzame ua znanje. Posl. dr. 2ituik v imenu finančnega odseka poroča o podporah za šolske zgradbe. Poročevalec uvodom omenja, da fin. odsek ni sklenil nobenega nasveta, niti resolucije, ker so po večletnih izkušnjah itak brezvspešne. Dovoljene so bile brez ugovora naslednje podpore in sicer občini: Harije 200, Zagorje 200, Prem 200, Razdrto 300 , Gora 300, mesto Kočevje 1000, Mozelj 400, Bučka 400, Škofja Loka 500, Rakitna 200, Zasp 100, Leše 100, Rateče 200, Belapeč 200, Bled 200, Sv. Jošt 200, Trnovo 500, Mengeš 400, Tribuče 100, Preddvor 100 in Zelimlje 200 gld., skupaj 6000 gld. Usmiljenim bratom v Kandiji za ondotno bolnico se dovoli za letos 2000 gld. podpore (por. dr. Papež.) Prošnja posestnikov v Jakovcih za podporo k napravi vodovoda se izroči dež. odboru, ker ni predložen natančen načrt vodovoda. Posl. Lavrenčič toplo priporoča to prošnjo, češ, da naj se vendar kaj stori in ne le obljubuje. Marjeti Ahčin, vdovi bivšega pomočnega uradnika v Radovljici, se dovoli za tri leta po 500 gld. miloščine (por. Murnik). (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 15. januvarja. TJUčni napisi v Pragi. Zadeva o uličnih napisih še ne bode kmalu končana. Vedno se najde kaj, kar da povod kaki pritožbi do višjih instanc. V Pragi so nekaterim mestnim ulicam premenili imena. Namestništvo je zahtevalo od mestnega sveta zapisnik dotične seje, v kateri se je to sklenilo. Te dni je pa naznanilo mestnemu svetu, da potrjuje dotične premembe, da naj se pa v bodoče vselej prosi v tacih slučajih namestništvo za dovoljenje, predno se nove table nabijejo. Mestni svet pa ni s tem zadovoljen in je sklenil pritožiti se proti odloku namestništva na upravno sodišče. Po mnenju mestnega sveta namestništvo v tej zadevi nima nobene besede, kar po razsodbi upravnega sodišča ima občina v svojem delokrogu pravico ulicam dajati imena. Število pritožb se je s tem za jedno pomnožilo, nam se pa vendar zdi, da vsa stvar ni toliko vredna, kolikor se je že posvetovalo in pisalo o njej. Vnetost, ki je praški mestni očetje kažejo pri uličnih napisih, bi pač kje drugje več koristila. Rašin je prišel v zamero pri Mladočehih. Pri nekem shodu v Podjebradu je govori o razmerah v državnem zboru in svojim volilcem naravnost povedal, da ni nobenega upanja, da bi Mladočehi v državnem zboru kaj dosegli. Po njegovih mislih je najboljše, kar Mladočehi storiti morejo, da za-puste državni zbor. S tem pa drugi mladočeški poslanci niso zadovoljni, ker se boje, da bi bil takoj konec slave, ako Mladočehi ostavijo državni zbor. Deielnobrambeni odsek tirolskega deželnega »bora je izvolil pododsek, kateri bode zdelal predloge o premembi zakonov, ki se tičejo tirolske deželne brambe. V ta odsek so voljeni dr. Kathrein, dr. Wachernagel in dr. pl. Grabnagel. Ta zadeva je pa precejšnje politične važnosti. Ti-rolci bi radi v novih zakonih se ozirali na pravice in določbe katoliške cerkve, a vojni upravi pa to ne ugaja. Posebno se zdi katoliški stranki potrebno, da se v zakon vzamejo stroge določbe zaradi dvoboja. To pa najmanj ugaja vojni upravi, ki se vedno drži sedanjih mej častniki navadnih nazorov, da se žaljena čast more le s sabljami poravnati. Banffy je včeraj cesarju predložil v potrjenje imeua novih ministrov in dne 18. t. m. se novo mini-sterstvo predstavi zbornici. Dunajski liberalni listi so jako navdušeni za novo liberalno ministerstvo in vse mogoče dobre lastnosti najdejo na novem finan-čnom ministru Lukacsu, v Budimpešti pa stvari trezneje premišljujejo iu liberalni listi sami pišejo, da je ministerstvo sestavljeno le iz srednjih talentov. Občno se misli, da sedanje ministerstvo ne bode dolgo poslovalo, temveč pride kmalu kako drugo sestavljeno iz več strank. Banfiy tudi mnogim liberalnim poslancem ni po godu in se govori, da nekateri izstopijo iz liberalnega kluba. Skrajna levica pa novi vladi že napoveduje uajhujo opozicijo. Govori se, da bode Banffy skušal zakon o priznanju jednakopravnosti židovske vero nespremenjen spraviti v veljavo, zakon o svobodnem bogoslužju bode pustil gospodski zbornici premeniti. Banffyjevo ministerstvo. Ce pogledamo Banffyjevo ministerstvo, zdi se nam, da so Wekerlovi somišljeniki ž njim dobili hud udarec. V novem mi-nisterstvu ni skoro nobenega iz prejšnje vlade in to ni brez pomena. Banffy je prosil vse, pa nobeden ni hotel vsprejeti. To pa ne zaradi tega, da bi gospodje ne marali miuistrovati, ampak le hoteli so onemogočiti sestavo novega ministerstva. Vse je merilo na to, da prisilijo krono, da se obdrži Wekerla. Naravnost se liberalci tega niso upali zahtevati, a upali so po oviukih doseči. Stvar se pa jim ni posrečila. Banffyjevo stališče pri tacih razmerah ne bode lahko, ker ga liberalci ue bodo odkritosrčno podpirali. Na videz bode pač Wekerle ga nekaj časa podpiral, a v resnici bode pa le gledal, da vlado prej ko je moč onemogoči. Dolgo časa Banffy gotovo ne bode vladal, naj pride že za njim kar koli hoče. Iredentovska demonstracija v Brescii. Mestni zbor v Brescii je sklenil s tem pokazati svoje simpatije do zatiranih Italijanov, da je jedno ulico imenoval „Via Trieste". Prefekt je pata sklep razveljavil, ker je nekaka demonstracija proti Avstriji. Časopisi zaradi tega hudo prefekta in vlado napadajo in pri tem spominjajo, da so tudi pod Crispijevo vlado neka vrata v Brescii bila dobila ime „Porto Trentino". Najhuje pa zamerijo prefektu zaradi tega, ker je sam rojen Tridentinec, a nima srca za zatirane sobrate v Avstriji. Ta dogodek je zopet jasno pokazal, da je javno mnenje v Ilaliji Avstriji sovražno in da Italijani le hrepene po tem, da pridobe Trst, Istro in Trident. Iz tega je pa tudi vidno, da zveza z Italijo ni za uas dosti vredna. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. januvarja. (Državnozborska dopolnilna volitev za dolenjske mesta in trge): Novomesto, Višnjagora. Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika, Kočevje in Ribnica ki se bo vršila vsled odpovedi dvornega svetnika Suklje-ja, razpisana je na dan 25. februarja. (Slavjanski) je priredil, kakor smo že poročali, v Ljubljani dva koncerta. Prvega v soboto zvečer v deželnem gledališču, druzega v nedeljo zvečer v veliki dvoraui filharmoničnega doma. Ker je njegov svetovnoznani zbor že od leta 1880 v Ljubljani v najboljšem spominu, zbralo se je oba večera toliko glasbenega užitka željnega občinstva, da sta bila oba prostora do zadnjega kotička razprodana. — Ako-ravno g. Slavjanski nima več toliko pevcev, kakor pred 5 leti, vendar je tudi pri tej priliki njegov zbor pokazal v vsej dovršenosti krasoto ruskih narodnih pesmi. Jedna najboljših točk v obeh koncertih je bila brez dvoma pesem „Ej utrnem". — Ker priznanja in ploskanja ui bilo konca, dodal je gospod Slavjanski oba večera nekaj slovenskih in hrvatskih pesmij kot nameček. V filharmonični dvorani je n. pr. zbor zapel našo „Naprej zastava slave" v ruskem prevodu. Navzoči Nemci velikega nauduše-nja, katerega je ta pesem provzročila, niso bili po- sebno veseli. — Iz Ljubljane podal se je gospod Slavjanski v Trst. Zaključil pa bode, kakor se je pripovedovalo, to svoje zadnje potovanje še le v Aleksandriji. (Kanonično vmeščen) je bil danes č. g. Janez Lesar na župnijo Peče pri Moravčah. (»Narodovi" napadi.) Stroji v Narodni tiskarni se še niso pomirili. Zopet včeraj vd več sosedov Katoliške tiskarne povedati, da se je že večkrat delalo ob nedeljah. Na sosede, ki ne podpišejo svojega imena, seveda nobeden nič ne da. Gled«5 dela v Katoliški tiskarni »Narod" sedaj prizna, da ni hotel dolžiti ne stranke, ne onih, katere je spravljal v zvezo z omenjenim nedeljskim delom. To nam zadostuje. — Konečno bi le še vprašali gospodo pri „Narodu": Ali se ni uikoli tudi v Narodni tiskarni delalo ob nedeljah, in koliko časa je, odkar so prosili dovoljenja delati ob nedeljah? (Iz Radeč) 14. januvarija. Preteklo nedeljo dne 13. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu bil je v naši šoli občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice. V prav obilnem številu udeležili so se tega zbora poljedelci in vinogradniki in so s pazljivim zanimanjem sledili besedam tajnika c. kr. kmet. družbe g. G Pirca, ki je prav podučljivo predaval o poljedelstvu, sadje- in vinoreji i. dr. Ker je prejšnji podružnični načelnik g. Scheyer umrl, bilo je treba novega voliti. Izvoljen je bil obč. predstojnik Jakob Rižnar. — Mesto umrlega g. M. Scheyerja postal je načelnik cestnega odbora Franc Juvančič, prvi obč. svetovalec pa mizar J. Medved. — Brezplačna hoja in vožnja čez naš most v ponočnem času se je odpravila. Sedaj treba plačati mostnino, kadarkoli komu služi most. — Snega nimamo še prav preveč, kakor po drugih krajih, dasiravno se ga nam pa tudi ne maujka. Danes je popolnoma pomladanski dan, -f- 10° na solncu, včeraj pa — 10° R. (Štrajk kali?) Poroča se nam, da se v nedeljo v ljubljanski čitalnici napovedani plesni venček ni vršil, ker so baje gosiarji — zaspali in ker so gdč. plesalke — štrajkale. Občeznana finost čitalničnih samodržcev, ki gotovo nima ua tem štrajku najmanjše krivde, bo gotovo v prihodnje odstranila vse ovire, da zopet pri drugem venčku godci ue — zaspe! (Iz Sel pri Šnmbregn), dne 14. jan. Vsprejmite gospod vrednik te vrstice iz našega zapuščenega hribovja — zares: »e terra deserta, inosa etinaquosa". Zapuščeni smo, odločeni od drugega sveta, nad meter visok sneg je nas kar zazidal. Pot nam je zaprta na vsako stran, pa saj je najprijetniše v tem času tičati v sobi za toplo pečjo, drv nam tako ue manjka. Pač pa nam primanjkuje vode. Sneg si moramo topiti v peči, ker naše kapnice so prazne, studeucev ali saj dobrih vodnjakov pa nimamo. Kakor drugod imeli smo tudi pri nas pred novim letom volitev v krajni šolski svet. Izvoljeni so naslednji gospodje: Josip Kos, župnijski upravitelj predsednikom; Jože Ozimek, posestnik in obč. svetovalec njega namestnikom ; in odborniki: Ivan Dolinar, učitelj, Martin Terlep in Janez Kocijančič, posestnika in obč. odbornika. — Naj se dostavim, kako zdravi in čvrsti so naši ljudje. Imamo namreč v naši maloštevilni župniji 17 oseb nad 70 let starih, dva starčka imata celo nad 85 let; a mrliča že nimamo od 31. julija lanskega leta. (Nesrečno žganjepitje.) Du* 10. t. m. gredo nekateri hlapci iz Loga-Nivce, selške fare, po novo padlem snegu pot delat proti Besnici. Prišedši na Besnico pogledajo pregloboko „jerušu" v dno, kateri jih precej mehke napravi. Janez Tavčar, 29 let star fant, doma iz Železnikov, pa ui bil dovolj močan, da bi premagal alkoholno moč, ampak zgodi se ravno obratno. Jeruš njega premaga tako, da se nazaj grede prevrne raz voz na obraz v sneg in ondi obleži. Drugi dau pa ga zmrznjenega najdejo v snegu. Njegovi tovariši so bili vže daleč spredej iu tako mu ni nikdo mogel pomagati. (Koroške novice.) V Malti na Zg. Koroškem se je 29. dec. obesil 47letni dninar J. Ašbaher. — Vrbsko jezero je pri Otoku že zmrzuilo. — Deželna doklada n& žgane pijače je 1. 1893. imela čistih dohodkov 133.725 gld. 21.051 gld. več, nego je bilo proračunjenjh. — Famozna „Deutsche allge-meine Zeitung" v Beljaku, p. d. „Beljaška Urša" se je z novim letom prekrstila v »Kiirntner allge-meine Zeituug". Zakaj je naenkrat prodala svojo »nemštvo", ne vemo. Ali ta beseda tudi na Koroškem ne vleče več ? Lastnica je Alojzija Ottitsch, urednik je Jos. Pretteuhofer, namesto umrlega Grafa je k listu zopet pristopil bivši urednik Lah G. Foresti. (Ie Brna,) 8. januvarija: Danes bi si bil želel Vas, g. vrednik, v naši zbornici. Na svoje lastne oči bi se bili namreč prepričali, s kakšnim pogumom se podajajo naši mladočeški zastopniki v boj zoper sovražnika. Toda hitro k stvari. Poslanec Kallus je govoril o škodah, katere provzroČa reka Ostravica ter priporočal, naj se temu hitro odpomore. Njegov govor je napravil vtis na celo zbornico, ne, zmotil sem se, izvzeti treba poslanca Mladočeha, kmeta Andreja Pecla, ki je med lepim govorom — spal. Ni čuda, da je postal predmet p^reduega veselja Nemcev, ki so z zadovoljnostjo gledali njegovo naslonjeno glavo na prsi. Poslanec Pavlica ga je zbudil, da se ni opazilo, a junak Peci bi bil še nadaljeval svoje spauje pravičnih, ako bi se ne bila seja zaključila. Kakor se kaže, se še ni navzel Peci duha „Lid. Nov." popolnoma, njih vrednik bi ga moral parkrat posebej poučiti. Tacega vrlega moramo lidov-cem iz polnega srca privoščiti, le to obžalujemo, da se sramoti celi narod, kar pa je danes čisto naravno. Morala hodi za češkim, ondi zmagujejo mladi, tukaj hočejo tudi, tam imajo Rašina, tukaj Pecla. Dober tek 1 Na misel mi pride Rašin 1 Ta vrli mož nikakor noče s tožbo oprati svoje omadežane časti, ako tudi si jo njegovi nasprotniki želijo. Prepričan sem, da bi bilo priVas drugače, ako bi hoteli komu kratiti čast. — V nedeljo dne 20. t. m. bode pri nas predaval slavni potovalec St. Vrdz. Prišel bode iz Prage. — Baron Eothschild je prodal svoje premogovnike železarskemu rudniku v Vitkovicab. Le-ta bode dajal delo od zdaj naprej 15 000 in postane jednak največjim podjetjem te vrste na svetu. Toda za tem grmom tiči zajec 1 Rothschild je glavni delničar vitkovskega rudnika iu ni storil tega koraka brez namena. Le znati je treba! Ali bode prinesla pomnožitev in slava rudnikova delavcem kakšen po-boljšek, ni znano. — Modri mestni očetje olomuški so iznenadili na novega leta dan na prav prijeten način najemnike, deželane in hišne posestnike. Ker nimajo Bog kakšnih zakladov, so pomnožili na-jemščino in vpeljali »tlaščino"; vsak deželan bode moral plačati za prostor, na katerem bode stal njegov voz, kadar se v mesto pripelje. Najemniki ne bodo vsled tega imeli boljših stanovanj, tlak se tudi zboljšal ne bo, blagajnica pa bode tudi za naprej — prazna. Velika luknja se ne popravi z malo zaplato, velikih zaplat se pa boje. Ta najuovejša na-redba je že vzbudila tudi protiakcijo, hočejo namreč mlekarice „štrajkat". (Za slov šolo v Velikovcn.) O priiiki Cirila in Metoda v Cerknici so za Velikovsko šolo darovali 14 kron sledeči: č. g. Fr. Kunstelj, dekan 2 kroni, g. Fr Kušar, exposit v Begunjah 1 krono, g. Anton Bonač iz Begunj 1 krono, g. J. Justin, c. kr. kance list 1 krono, gospdč. J. Kunstelj 2 kroni, g. Fr. Pe-šeč, kapelan 2 kroni, g. I. Poreut 1 krono, g. Ivan Petrovčič z Dol. vasi 1 krono, g. A. Lavrenčič, kapelan 2 kroni, g. M. Mrzlikar 1 krono. (Amerikanske novice.) Katoliki na Biwabiku so izročili Č. g. F. S. Košmelu 60 dolarjev za semenišče. — V Hanghville so imeli Slovenci sv. misijon 13. iu 14. decembra pod vodstvom č. g. F. S. Šu-šteršiča iz Jolieta. — V Pennsylvaniji so že napovedani novi štrajki, ker se je plača zopet ponižala. — Nekateri trdijo, da slabe Avstrijo različne narodnosti in bi radi pretvorili vse Avstrijce v Nemce. Kako slabe razmere bi vladale v Združenih državah, kjer izhajajo časopisi v nič manj nego 25 jezikih : v angleškem, nemškem , španskem, fraucoskem, švedškem, danskem, poljskem , laškem, arabskem, nizozemskem, izraelitskem, indijanskem (v mnogih narečjih), irskem, litavskem, norveškem, portugalskem, ruskem, slovenskem, slovaškem, hrvaškem, ogrskem in velškem. (V Cerknici) je bilo rojenih 152, umrlo 101, poročenih 20 parov. (Vjete žive srne ) Iz Preddvora 14. jauuvarlia. Veliki sneg, ki je bil minoli teden tako močno zapadel, prignal je bil z gora v nižavo celo množico srn in srnjakov. Ker sestradana žival uiti iti ni mogla po globokem snegu, ni čuda, da jih je bilo mogoče žive poloviti. Tako so pri graščaku gospodu Gilbertu Fuchsu ulovili sedem srn, isto tako dva druga lastnika lova vsaka po eno smo. Del.ivec pri g. Fuchsu v Kokri je pravil, da bi mogli nad 30 srn poloviti živih v tem velikem snegu. Kadar sneg in mraz pojenja, spustili bodo zopet uaz»j v log vlovljeno živo divjačino. (Zakaj devamo roko pred usta, kadar se nam zdelia? Pred 400 ali 500 leti bila razširjeua po Evropi vraža, da hudič vedno čaka, kedaj da bi prišel v človeka ter ga obsedel; navadno gre skozi usta. Če je že nekaj časa čakal, da bi človek odprl usta, napravi ga, da začne zdehati in tako smukne skozi usta. To se je prigodilo tako pogostokrat, da so se navadili ljudje delati križ čez usta, kaderkoli se jim zdeha, kajti križ prežene hudiča. Priprosto ljudstvo se ponekod še drži te navade; večina ljudij pa je opustila križ, ter se brani hudiča s tem, da dene roko pred usta. (Amer. Slovenec.) (Kako je treba prati volneno odejo.) Raztopi osmino kilograma belega mila v 12 ali 14 litrih vode, za barvano odejo vzemi tri žlice salmijakovca, za belo ravno toliko boraksa. Odejo mencaj in splakuj, da postane bela, potem jo operi v čisti vodi in posuši v senci, toda ne pri močnem vetvu. Društva. (Shod »Slovenskega društva"). V nedel|o dopoludne ob 10. uri je bil shod »Slovenskega društva" pri »Maliču". Do 130 je bilo navzočih, mej njimi precej socijalnih demokratov in več delavcev-udov slovenskega katoliškega del. društva. Dr. Tavčar pozdravlja navzoče ter prosi g. dr. Go-galo, da prevzame predsedništvo. Potem govori dr. Tavčar o potrebi splošne volivne pravice in narodnih ozirov ter pravi, da delavci so si gotovo ohranili svojo narodno zavest iu da bo splošna volivna pravica le v korist narodu ter konečno kritikuje določbo, da bi tisti, ki manj kot 5 gld. davka plaču jejo, potem ne imeli volivne pravice, ako bi vsled znižanja direktnega davka taki ne plačevali več 5 gld. in bi s tem zgubili tudi volivno pravico, ter nasve-tuje potem resolucijo slično predlogu, ki ga je stavil v deželnem zboru. — Za njim je govoril Hribar ter tudi za občno volivno pravico iu proti temu, da bi ne imeli tisti volivne pravice, ki mani kot 5 gld. davka plačujejo, ter stavi dodatek k Tavčarjevi re soluciji, da naj državni zbor, predno se loti davčne reforme, pretresa in reši volivno reformo v smislu pravičnosti, — Za n|im govoril je dr. Triller ter dokazoval, da je potrebno in pravično uvesti občno volilno pravico, ker vsi plačujemo indirektni davek in je isti ogromen. Potem je priporočal resolucijo dr. Tavčarja. Tu se je oglasil Gostinčar in je izrekel, da krščanski socijalisti ne morejo glasovati za predloženo resolucijo, ker je v njej protislovje, to je, prvi stavek je za splošno volivno pravico, potem so pa pravi: » ... in če bi iste ne bilo mogočo doseči, naj se vsprejme volivna reforma, ki sicer daje delavcem volivno pravico, toda v posebni kuriji z omejenim številom poslancev." Kar je prvič rečeuo. se takoj potem z drugim stavkom pobija. — Dr. Fer-jančič je na to iz praktičnih ozirov priporočal vspre-jem resolucije. Za njim je še Hribar pobijal izjavo Gostinčarja in tudi priporočal resolucijo, tako tudi dr. Triller. Za tem izjavi Gostinčar. da nikakor ne morejo krščanski socijalisti glasovati za to, že iz tega vzroka ne, ker so se principijelno izrekli za občno direktno volivno pravico. Mi vemo, da se vse ua-jedenkrat ne bo prenaredilo, zaradi tega pa vendar ne mortmo odnehati od svojih zahtev, iu da so razmere v našem deželnem zboru take, da se isti brez ovir lahko izreče za naše zahteve, ako je le nekoliko dobre volje. Potem izjavi dr. Tavčar, da kadar bo poslanec Povše ali Klun stavil tak predlog, ka-koršnega zahtevajo krščanski socijalisti, bo tudi on s svojimi somišljeniki glasoval zanj. Resolucija je bila z jako majhno večino sprejeta. Omenjamo še to, da so 6e socijalni demokratje pokazali vrle junake svojih zahtev in da so glasovali za resolucijo. Dodatek Hribarjev vsprejet je bil jednoglasno. Predsednik dr. Gogala se je zahvalil zborovavcem za udeležbo pri debati in je zaključil ta brezpomembni shod. (Shodslov. kat. delavskegadruštva v Št. Vidu.) Čilo slov. kat. delavsko društvo ima z včerajšnjim dnem zapisan lep nov vspeh svojega delovanja. Prvič je pohitelo venkaj iz Ljubljaue budit mile brate in jih družit pod praporom krščanske pravičnosti. Bila mu je srečna pot v prijazni St. Vid mej poštene šeutvidske slovenske može, ki so do zadnjega kotiča napolnili veliko dvorano rokodelskega doma. Predsednik T r t n i k je pričel shod, pri katerem so govorili Gostinčar, Ziller, Krek, Jakopič in Urbančič. Vzajemnost vseh trpečih stanov se je posebno povdarjala in vnemali so se navzoči za boj proti skupnima sovražuikoma sedanjemu brezverskemu kapitalizmu in prav tako brezverski socijalni demokraciji. Govorilo se je o nedeljskem posvečevauju, o verski šoli, o pomenu vere za javno življenje, o naših narodnih pravicah, o zavarovanju delavcev za starost, o volilnega reda krivicah itd. Sentvidci so o svojim odobravanjem spričali. da so prav tako resno vsprejeli vse besede, kakor so bile iz resnega namena premišljeno govorjene. Gospod župnik je gotovo iz srca vseh zahvalil delavskega društva odbor, ki je priredil ta pomenljivi shod. Mludo društvo, Bog Ti daj jedinosti in tiste živahnosti, ki jo imaš sedaj, potem ne boš pisalo v svojo kroniko samo vspebov iz shodov, marveč tudi iz — zbornic. Zarija lepše bodočnosti zasvita delavskemu stanu. (Akademično-tehn. društvo .Triglav") v Gradcu priredi v seboto dne 19. t. m. tretje javno redno zborovanje. Vspored : 1. Čitanje zapisnika; 2. poročilo odborovo; 3. poročilo revizorjev knjižnice; 4. Predavanje: a) Tempora mu-tantur (elegija), čita med. J. Zajec, b) ocena Zaj-čeve elegije, čita filoz. J. Westcr; 5. Slučajnosti.— Lokal: »Hotel gold. Ross", Mariahilferstrasse). Začetek točno ob 8. uri. (Kat. slov. izobraževalno društvo v Cerknici.) Po pomoti je med ustanovniki kat. slov. izobraževalnega društva izostalo ime: Ivan Fatur, trgovec na Rakeku 5 gld. Telegrami. Novi člani gospodske zbornice. Dunaj, 15. januvarija. Za dosmrtne člane gospodske zbornice so imenovani: 0. kr. komornik grof Karol Aichelburg, vseuči-liški profesor na Dunaju dr. Edvard Albert, minister markiz Bacquehem, graščak Franc grof Ciani-Gallas. graščak in deželni poslanec vitez Czajkowski, vseučiliški profesor na Dunaju dr. Karol vitez Czylharz, graščak in deželni poslanec Ivan baron Dobrzensky, predsednik nadsodišča v Brnu Ivan Edel-mann, deželni glavar koroški dr. Josip Er-wein, generalni major in veliki kapitular nemškega reda baron de Fin, bivši minister baron Gautsch-Frankenthurn, predsednik gra-škega nadsodišča Ivan grof Gleispach, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju dr. Ant. Hasl-wanter, graščak in deželni poslanec Rottu-linsky, drugi predsednik upravnega sodišča dr. Karol baron Lemayer, predsednik trgovinski zbornici v Levovu dr. Zdislav March-wicki, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju dr. Alojzij Millavich, predsednik kmetijske družbe v Krakovu in graščak grof Mye-lawski, graščak in državni poslanec Ludovik Oppenheimer, dvorni svetnik pri najvišjem sodišču Alfred baron Prandau, generalni svetnik avstro-ogerske banke Filip vitez Scholler, graščak, državni in deželni poslanec Ivan grof Stadnicki, vseučiliški profesor na Dunaju baron Widerhofer, veleposlanik grof Anton Wolkenstein-Trostberg. Deželni zbori. Poreč, 15. januvarja. Deželni zbor je jednoglasno vsprejel predlog poslanca Bube, na naj vlada prekliče naredbo o dvojezičnih napisih, in predlog poslanca Veniera, da deželni zbor zbor protestuje proti napravi dvojezičnih napisov na sodniškem poslopju v Piranu. Vladni zastopnik je odločno ugovarjal, pa se mu zaničljivo smejali poslanci in galerija. Ko sta bila predloga vsprejeta, so poslancu galerija burno ploskali. Vladni zastopnik je na to na najvišji nalog zaključil deželni zbor. Praga, 18. januvarja. Nemški poslanec Richter je predlagal v deželnem zboru, da se na nemški tehniški šoli v Pragi osnuje kulturnotehnični oddelek. Predlog se je izročil odseku. Bregeno, 15. januvarja. Včeraj se je otvoril deželni zbor. Deželni glavar je napovedal predlogo glede dostojnega proslavljenja petdesetletnice cesarjevega vladanja. Dunaj, 15. januvarja. Na progi Hahns-dorf - Liegenhals - Krnov je zaradi žametov ustavljen ves promet. Budimpešta, 15. januvarja. Ministri prisežejo v sredo in se v petek predstavijo zbornici. Szilagyi prevzame predsedstvo zbornice. ako bode voljen. Favia, 19. januvarja. Dva osebna vlaka, ki sta vozila lz Milana v Pavio sta bila Najbolje priporočena Menjalnica bančnega zavoda T^ieii, za preskrbljenje vseli __' Schelhammer & Schattera ostala deset ur v snegu. Iz Milana se je poslalo več lokomotiv na pomoč in tako so včeraj zjutraj srečno oba vlaka pripravili v Pavi o. Turin, 15. januvarja. V zbornico je voljen tukaj socijalist Berloz proti katoliškemu kandidatu. Za socijalista so glasovali tudi liberalci. Pariz, 15. januvarija. Ministerstvo je odstopilo, ker mu je zbornica izrekla nezaupnico v zadevi, ki se tiče poroštva za obresti in sleparij na železnicah. Pariz. 15. januvarja. Bomba, ki se je bila položila v Rue Monceau je bila slabo narejena in se sploh sodi, da je to bila le hudobna šala, ne pa kak anarhističen napad. V njej je bil navaden lovski smodnik. Borolin, 15. januvarija. Deželni zbor se je otvoril s prestolnim govorom, v katerem se konstatuje, da proračun za 1. 1895 in 1896 zopet kaže primanjkljaj. Nadalje prestolni govor našteva mnogobrojne predloge, ki se predlože deželnemu zboru v rešitev. Konstatuje trajno neugodni položaj kmetijstva. Prestolni govor se končava : „Danes je bolj kakor kadar si koli treba v složnem delovanju pospeševati blaginjo skupnosti. Resna dolžnost vseh dobromislečih je proti rastočim napadom na državni red se združiti v obrambo. Zaupam v domoljubno udanost deželnega zastopa." Liittioh, 15. januvarja. Pri tukajšnjem porotnem sodišču začela se je obravnava proti 16 anarhistom, zaradi dinamitnega atentata v aprilu. Yokohama, 15. januvarja. Glavna moč kitajske vojne se je umaknila v Kohohien. General Nieh, ki je bil poveljnik pri Kaipingu, je vjet._ Poslano. Priporočen od mediciničnih (621) velmož (30-7) olajšuje kašelj, razkraja sllz, ojačuje; nepogrešljiv za prebolele. Dobiva se v vseh boljših (623) lekarnah. (15 6) Glavna zalega pri lekarnarju Jos. Mayerju v Ljubljani. Tujci. 13. januvarija. Pri Slonu: Fischl, Pordes. Wagner, Berkovitz, Grader, Kohn, Kaiser z Dunaja. — Goecken iz Tržiča. — Wild, vitez Holzhausen, List iz Gradca. — Jagodič, dr. Dečko iz Celja. — Schmidinger, Haas iz Kamnika. — Gregore iz Trbovelj. — Kolmann, Bliihweiss z Reke. — Otteneder iz Maribora. Pri Maličut Herzog, Bernfeld. Harter, Sehmidt, Pe-karek z Dunaja — dr. Treo iz Postojine. Pri Južnem kolodvoru: Fraise iz Trsta. — Matovič, Marok iz Poreča. Pri avstrijskem čaru: Werner iz Železnikov. Vremensko sporočilo. a rt o Cas Stanje Ve ter Vreme a 9 opazovanja zrftkonerm t ram toplomera po Celzija •g* S S <" a 14 7. a. zjut ž. u pop. 9. a. »več. 728-4 731 1 730-6 +0-3 +56 brezv. si. jzap. n oblačno n n 150 dež Srednja temperatura +2'6 za 5-1° nad normalom. gir kr gl. kr. Pšenica, m. st. . . 6 75 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 64 Rež, „ . . . 6 30 — 72 Ječmen, „ . . . 5 70 Jajce, jedno . . . — 36 Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 6 80 Mleko, liter . . . — 10 6 09 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 6 — Telečje — 62 Koruza, „ . . . 6 50 Svinjsko „ „ . — 56 Krompir, „ . . . 2 70 Koštrunovo „ „ . — 40- Leča, liktl. . . 12 _ Piščanec .... — 50 Grah, „ . . . 10 _ _ 17 Fižol...... 10 — Seno. 100 kgr. . . 1 87 Maslo, kgr. . . — 94 Slama, 100 „. . 1 70 Mast, „ . . _ 66 Drva trda, 4 kub. m. 7 20 Speh svež, „ . . — 56 „ mehka, 4 „ „ 6 20 Tržne cene v Ljubljani Po s I a n o. Na adreso „Več sosedov" v „Poslanem" priobčenem v 11. štev. „Slov. Naroda" z dn6 M. t. m. One v „Poslanem" v ponedeljski Številki .Slov. Naroda" b podpisom „več sosedov" prizadete pozivljem, da mi dokažejo, da se je lani na veliki praznik sv. Rešnj. Telesa izdelal plakat za cirkus Amato, ali da se je z izdelovanjem katere si bodi stvari sploh onečaščal napominani praznik, ker sicer jih smatram toliko časa Škodoželjne obrekovalce, dokler ne izpričajo na pristojnem mestu svoje v dotičnem „Poslanem" objavljene trditve. V L j u b 1 j a n i, dne 15. jan. 1895. Franc S. Ban, odgovorni vod. Katol. Tiskarne. Vsakdanji zaslužek,ne da bi trebalo glavnice ponuja se osebam vsakega stanu, katere se hočejo pečati s prodajo vsakovrstnih avstr.-ogerskih državnih in privatnih srečk proti plačevanju na mesečne obroke. Ponudbe naj se pošljejo oddelku za aredkanje ogerske splošne hranllnično-delnlške družbe v Budimpešti (vplačana delniška glavnica 1 miiijon goldinarjev), katera takoj prospekte dopošljc. 41 3—1 z lepim in krepkim glasom, na 3 spremene, sposobne za or-ganiste ali za podružnico, se prodajo za jako nizko ceno. Več o tem pove L. Sparhakelj, organist v Štangi. Pošta Litija. 62 3—1 Priporočen od pollklinlškedlrekolje._ Uporablja se proti dušljlvemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka slatini izvleček Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 690 62-16 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. ■OOOOOO OOOOOOOOOOOI o l Odlikovan s srebrno svetinjo na obrtni razstavi v Gorici 1. 1894. ^ Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, cerkv. oskrbništvom ter slavnemu občinstvu rt pristno garantovane o čebelno-voščene sveče 0 voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko „ 0 razsvetljavo cerkvsi iii pogrebe. Kadilo Q Q lagrlma, stenje in stekla za večno luč. A Za pristnost sveč, katere nosijo protokol. tvorniško Q znamko, jamčim s »100 gld. ali 200 kronami«. ^ Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno po- y strežbo po mogoče nizki ceni. 656 12—5 Z odličnim spoštovanjem J. Kopač, svečar v Gorici. Voščariia : Solkanska cesta štev. 9. Produjululca s Gosposke ulice. Odlikovan s srebrno svetinjo v Gorici 1891. ■oooooooooooooooooi o o § o 0 Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Medicinalno olje iz kitoYih jeter. C lCi olje.> Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld. Dobiva se pri 563 12 Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja, so se obratno pošto . Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. Pri podiranju nekdaj Lukmanove hiše na vogalu Slonovih in Šelenburgovih ulic bode se od četrtka dne 17. t. m. devete ure naprej prodajal ves materij al potem vrata, okna, parketna tla itd. potom javne dražbe. 53 ^ 1> u n a j s k a borz Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 60 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 149 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........70 St. Genčis srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......61 Ljubljanske srečke.........26 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 187 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3500 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 533 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 104 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 89 Montanska družba avstr. plan.....92 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 178 Papirnih rubljev 100........133 Dn6 15. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg v srebru.....100 , Avstrijska zlata renta 4%......125 „ Avstrijska kronska renta 4 200 kron . 100 „ Ogerska zlata renta 4%.......124 „ Ogerska kronska renta 200 kron . . 98 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1055 „ Kreditne delnice, 160 gld. . ... 410 „ London vista ..........124 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 60 „ 20 mark........................12 , 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................5 „ kr. 50 70 60 70 06 96 90 „ 10 „ 75 „ 1 S'/.. 86 „ 36 „ 81 „ Dne 14. januvarija. 41o državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 149 gld. 50 kr. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 163 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....199 B 50 „ 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ — „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......143 „ 26 „ Dunavske vravnavne srečke ... . 131 „ — „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ — „ Posojilo goriškega mesta.......111 „ 25 „ 4 fo kranjsko deželno posojilo.....67 „ — „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke 98 „ 90 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 226 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 169 „ 40 „ „ „ južne železnice 6% . 130 „ — „ „ „ dolenjskih železnic 4% 98 „ 60 „ kr. 20 50 50 60 75 „ 20 Nakup ln prodaja vsakovrstnih drtavnlh papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitku Knlantna izvršitev narodil na borzi. Menjarnična delniška družba „51 E! R C U Wollzeile it. ID Danaj, MariahilferstrassB 74 B. 66 MJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega abrestovanja pri popolni varnosti ■V" naloženih fc 1 avn i