Ameriška Domovina M ^ __________ /IIIIERIC/IW-HOME IN SPIRIT LANGU AG€ ONLY SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPCR CLEVELAND S, 0.. TUESDAY MORNING, AUiGUgT 81, 1948 LETO L. - VOL. E. VESTI IZ SLOVE1IIJE VELIKA* RAZPRAVA PRO-rje takih, ki so jih Angleži in TI UPORNIKOM V ZAGRE-1 Italijani izročili titovcem. BU. — Dne 12. julija se jei BIVŠI FINANČNI MINI- začela v Zagrebu velika razprava proti Hrvatom, ki ne marajo Tita. Obtožnica jih imenuje vse od kraja “ustaše.” Večina od njih je res bila v vojni dobi za Paveljča, poglavarja od Nemcev odvisne hrvaške države. Pravimo, da je velik proces. Velik je namreč po številu obtoženih. Obtožnica našteva 50 obtoženih. Po petih dneh pa so ta proces ustavili, ker hočejo priključiti še nove obtožence, tako da bo Vseh čez 90. Sodniki imajo torej pod Titom vedno polno dela. TERORISTI IN VOHUNI,— STER HRVAŠKE IZROČEN,— Tako je Italija izročila titovcem (verjetno z angleškim pristankom) bivšega finančnega ministra Paveličeve hrvaške države dr. Dragotina Tot. Ravno tako sta bila izročena dr. Milivoj Stahuljak in dr. Stjepan Buč, oba znana Paveličeva sodelavca. KJE JE PAVELIČ SAM. — Ob tej priliki komunistični listi zelo ugibljejo, kje je Pavelič sam. Ali je še skrit kje v Italiji ali je že kje preko morja? Pavelič je kot zrtano sodeloval pri umoru kralja Aleksandra 1. 1934. Od takrat Večino obtožencev imenujejo je živel v tujini do italijanske-v obtožnici teroriste in vohune. ga napada na Jugoslavijo. Ob-Ti so prišli na Hrvaško z na- enem z nemškimi in laškimi menom, da bi pomagali skriva- sovražniki Jugoslavije je pri-čem delati proti Titu. Obdol- v Zagreb in postal pogla-ženi so tudi, da so špijoni za var hrvaške države po milosti Amerikance. Večina teh ljudi jn v odvisnosti od Nemcev in je bila med hrvaškimi begun- Lahov. On je bil poglavar ci, ki so bežali pred Titom, ko vgeh tako imenovanih ustašev, je propadla samostojna hrva- k; go hjli zelo podobni laškim ška država. Prišli so potem fašistom. Ob nemškem pora-po večini nazaj, da delajo zu je bežal skupaj s svojimi proti komunistom. Nekaj pa n« a nrunn Vpisovanje v obvezno vojaško službo Začelo se je vpisovanje za obvezno vojaško službo. Najprej so se morali vpisati moški rojeni po 30. avgustu 1922. Največ novih prijavljencey je bilo veteranov, ki so sigurni, da ne bodo vpoklicani. Registrirati se mora približno 9 milijonov 600 tisoč mož. V torek in sredo se vpisujejo tisti rojeni 1923, v četrtek in petek letnik 1924, v soboto ali pa 7. septembra rojeni 1927, 13. in 14. septembra letnik 1928,15. in ,16. septembra letrtfk 1929. Tisti, ki so rojeni pred 19. septembrom 1930 se bodo vpisovali 17. in 18. septembra. Vsi majši se morajo vpisati v petih dneh po svojem osemnajstem rojstnem dnevu. Kdor se ne registrira pravočasno, bo kaznovan. Največja kazen je 5 let ječe ali denarna globa do $10,000 ali oboje. Mladinska organizacija WaIlace-ove stranke je pred vpi-sovalnimi uradi na več mestih delila letake, v katerih zahteva, naj se obvezna vojaška služba ukine. Arabci utrjujejo svoje skupne moči ' Cairof"—^^ I’rbdsednik vlade Iraka, egiptski predsednik vlade in generalni tajnik Arabske lige so sklenili sporazume glede vojaškega in političnega sodelovanja v Palestini. Iraški predsednik vlade je odpotoval v Damask in Beyrut, da se sporazum razširi na V3e arabske države srednjega vzhoda. Egiptovska vlada se je pritožila pri generalnem tajniku Zveze narodov, da so Judje vlomili v generalni konzulat Egipta v Haifi in tam pokradli srebrnino in druge dragocenosti. Med Slovenci po svetu želel naročiti Ameriško Domovino, pa na žalost nisem vedel vašega naslova. Zdaj se mi je posrečilo dobiti naslov in takoj vam pišem, da naročam list. Cim prejmem' prvo številko, vam pošljem naročnino. Lepo pozdravljam, Jože Sirk. Zopet sestanek v Moskvi brez uspeha Wallace-a so sprejeli ž jajci - “Good by folks” Burlington, N. C. — Predsedniški kandidat Henry Wallace je hotel imeti govor v tem mestu. Ko se je okoli poldne pripeljal v spremstvu mnogih avtomobilov v središče mesta, ga je pričakovalo kakih 700 ljudi. Takoj ko je stopil iz avtomobila, so ljudje začeli metati jajca vanj in nekatera so ga zadela. Ljudje so vpili: "Zakaj ne greste v Rusijo! Mi vas tu ne maramo.” Wallace je bil očividno jezen, mahal proti ne- Moskva. — Zapadni ambasadorji so se zopet sestali z zunanjim ministrom Molotovom in njegovim pomočnikom Andrej Višinskim. Prišlo pa ni še do ni-kakega zaključka in ni bilo o sestanku izdano nikako poročilo, katerim ljudem in kričal: Ali Izgleda, da so nasjale nove te-,niste v Združenih državah? Go-žave, ker so obveščeni ljudje ] voriti sploh ni poskušal, am-pred sestankom obljubljali, da pak se je vrnil v svoj avto. Iz bo poročilo o tem sestanku goto- avta je še mahal: “Good-by vo izšlo. folks!” Kandidat progresivne stranke je imel prejšnji večer tudi burno zborovanje v Dur--Iham-u, ki se je moralo končati i poprej kot je gospod kandidat V Titovini ni nič novega. Zad.'želel'Mesta Greensboro in High nje, ki smo slišali, je bilo to, da Pomt 30 WfaCea t-udl neprl' je noč in dan pripravljen blizu .JaZno 3pre]ela~. Aretacije duhovnikov * na Češkem Praga. — Vlada oznanja, da je aretirala priorja dominikanskega samostana Znoj mo. Ob-dolžuje ga, da je pomagal nekaterim ljudem, da so bežali na Dunaj. Skupno s priorjem Antoninom Zemek je bil aretiran še duhovnik Jaroslav I so glavni obtoženci, je bilo are: tiranih še več dominikanskih redovnikov, svetnih katoliških duhovnikov, članov Češke ljudske stranke, katoliške mladine in katoliških visokošolcev. Policija trdi, da je samostan bil skrivališče za politične begunce in središče podtalne organizacije- ------o------ Obupen beg pred sovjeti New York. — 15. estonskih beguncev je pribežalo preko švedske v manjšem čolnu. Zadržali so jih na Ellis Island-u, ker jim imigracijske oblasti, niso dovolile bivanje v Združenih državah. Bili so brez vsakih dokumentov. Napravili so posebno prošnjo na predsednika Trumana. Pripovedujejo, da so 56 dni potovali preko morja v treh čolnih, od katerih sta dvp prišla v Kanado. Pri porodu je dobro, če je mati zraven Memphis. — V neki hiši v tem mestu je potrkata tetka štorklja in vpila, da je sila velika, da je treba takoj v bolnišnico'. Mož je v vsej naglici vrgel na avto vse potrebno, nov voziček in drugo, skočil na avto in oddirjal v bolnišnico. Tam je ves upehan povedal, da morajo hitro vse potrebno pripraviti, kot je navada v takem slučaju. Vsi v redu, samo, ko so ga vprašali, kje da je bodoča mati, je uvidel, da jo je v svojem vihranju pozabil doma. Zopet naglo na avto in odbrzel je še po mater, brez katere ne bi bilo nič. Titove palače velik aeroplan, obrnjen proti zapadu. • * * Tito nima nič, ali pa prav malo zaslug za osvobojenje Jugoslavije. Tak glas je prišel zadji teden naravnost iz Moskve. DoT-ko jih je vzelo tam v Moskvi, da so vendar prišli z resnico na dan. Birt Janez iz 79. ceste, nekdanji Orel, trdi v Prosveti, da je v Clevelandu največ Slovencev, pa tudi največ — bedakov. Lep poklon je dal svojim tovarišem. Jug. poslanik se je v Perziji odpovedal Teheran. — Azim Alihodžič, jugoslovanski poslanik za Perzijo se je z vsem svojim štabom odpovedal. Kot vzrok je navedel “Titov diktatorski režim.” Poslanik je prosil sovjetsko vlado za varstvo. V Bolgariji so obesili 3 višje častnike Sofija. — General Dimiter Tomov in dva polkovnika so bili Samo mi jim pravimo “koristna obešeni. Spoznani so bili krivita budala.” 'izdaje in sabotaže, pravijo. RUSKE INTRIGE NA DUNAJU Dunaj. — Sovjetska delegacija z vsemi sredstvi skuša razbiti obe najmočnejši avstrijski stranki, socijalistično in kr-ščansko-socijalno. Zahtevala je v zavezniškem svetu, da se o-dobri nastanek in delovanje vsake nove politične skupine, ki hi za to zaprosila. Ameriška in britanska delegacija temu ugovarjata češ, da je to notranje avstrijsko vprašanje, v katero ni treba, da bi se vtikala vojna uprava zaveznikov. Kakor v Berlinu, tako tudi na Dunaju Sovjeti sabotirajo zavezniško skupne vojno u| iPPJSRtve. Sovje® pa v svoji coni izvajajo teror, aretirajo ljudi in jih deporti-rajo ne da bi bil kdorkoli obveščen kam so izginili- ------o—---- Cene mesu ne bodo še padle kftialu Cincinnati, O. — Nek uradnik zveze malih mesarjev je rekel, da pred spomladjo 1949 ne sme-(mo še pričakovati padca cen mesu. Na trgu enostavno ni dovolj klavne .živine in to je glavni vzrok visokim cenam. Za mir in sporazum v Palestini London. — Poročila iz Palestine zagotavljajo, da so Arabci in Judje pripravljeni na pogajanja za sklenitev stalnega miru. Zlasti zastopniki Libanona zagovarjajo čimprejšnja pogajanja tako, da bi se arabsko in judovsko prebivalstvo moglo mimo vrniti. k svojemu delu. Na drugi strani arabski vojni krogi in judovski nacionalisti še vedno propagirajo nadaljevanje vojne. Ta propaganda je imela že nekaj uspehov tako, da je moral posredovalec Zveze narodov posvariti judovsko vlado in zahtevati, da umakne svoje trupe z nekaterih točk in da preneha z vojnimi pripravami. 31. julija in 1. avgusta je bil spopad med judovskimi četami in vojaki Iraka pri Tel Arradgha. Egiptovske trupe so obstreljevale predmestje Jeruzalema in pa judovske pozicije pri Abu Tor in Beit Israel. Judje so se spustili v borbo. Zapuščajo službe in nočejo domov pod sovjetsko diktaturo Washington. — Diplomatski uradniki zopet odklanjajo da bi se vrnili v svoje države za železno zaveso. Ivan G. Nagy, prvi tajnik madžarskega posalnstva je obvestil State Department, da je zapustil službo in je zaprosi', da sme ostati v U. S. A. za Združeno zapadno Evropo Washington. — Vlada Zed. držav izraža velike simpatije za francoski načrt, da se organizira skupen parlament vseh za-padnoevropskih narodov. Pri tej priliki ameriška vlada povdarja, da smatra za koristno in dobro, da se vsi narodi zapadne Evrope čim tesneje združijo. Hvalevredna je francoska inicijativa, da se v ta namen skliče poseben sestanek vseh zastopnikov za-padnoevropskih vlad. Pri tem delu naj sodeluje vseh 16 narodov, ki so udeležene pri izvedbi Marshallovega plana o obnovi Evrope. Amerika vsekakor hoče, da evropski narodi sami vodijo to politiko in sami uvidijo nujno potrebo Združene Evrope ter sami predlagajo vsa sredstva, ki naj vodijo k temu cilju. Danski predsednik vlade je istotako naznanil, da bo njegova vlada z veseljem sodelovala pri vsakem poskusu za večjo enotnost v zapadni Evropi in je obljubil, da bo to zadevo spravil na dnevni red sestanka zastopnikov skandinavskih držav. Posvet Zveze Narodov glede Palestine in Indije Lake Success. — Varnostni svet Zveze narodov je moral prekiniti svoje počitnice, da bi razpravljal o ustavitvi novih nemi- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice 242 neprevidnih— Policija je preko nedelje aretirala kar sto in dva vozača, ki sta neprevidno vozila in nadalj-nih 140 radi tega, ker so se opili. Kako lahkomiselno ljudje tvegajo svoje življenje in spravljajo v nevarnost druge. Važna seja— Jutri popoldne ob 3 uri se vrši seja Euclid Rifle kluba na Močilnikarjevi farmi. Vsi člani naj se udeležijo. Obisk iz Jolieta— Pri družini Mr. in Mrs. A. M. Prinčič na 6913 Hecker Ave. sta ha obisku iz Jolieta, III. dve brhki Slovenki, Nan in Jean Dolinshek, hčerki poznane družine Mr. in Mrs- Paul Dolinshek. Pri stricu in teti bosta ostali tukaj par tednov. Želimo jima mnogo zabave v naši metropoli. V bolnišnici— John Ferenčak, ki je bil prej pri Kramarju na St. Clair Ave. se nahaja zdaj v Sunny Acres bolnišnici, Warrensville, O. Prijatelji so prošeni, da ga ob priliki obiščejo-S počitnic— Od Pigeon jezera v Kanadi pozdravljajo: Louis Majer, Anton Petkovšek in Frank Rich in družina. Ribe lovijo, pi- " ' ..... T • T 1 so še rumunskega poslanstva v Buenos Aires, Alfonz Vogel, romunski ataše za tisk in madžarski generalni konzul v New Yor-ku Aurel AIth izjavili željo, da žele ostati kot zasebniki v Zdru. Ženih državah. Tako so v zadnjih tednih kar štirje diplomat- Pakistanu. ski uradniki komunističnih dr-] ------o_______ žav iskai zatočišča v Združenih MJ brat. daj sistka. spomni državah Amerike. | 81 Velika porota v N. Y. dobi nove dokaze New York. — Velika porota, ki je 20. julija obtožila 12 komunističnih voditeljev, se zopet zbere k zasedanju 14. sept. Dobila bo nove dokaze o delovanju komunistov v tej deželi. Razne najnovejše svetovne vesti Rusi samolastno uničujejo berlinsko mestno upravo - Nevtralna cona v Jeruzalemu - Amerika uspešno preskrbuje Berlin - Odkrit je žef sovjetske vohunske mreže. BERLIN. — Rusi so odvzeli finančna sredstva Mestnemu BOLNA ROJAKINJA PROSI USMILJENA SRCA, DA BI JI POMAGALI V VELIKI SILI V našemu uradu se je včeraj že. zglasila Mrs. Zoree Tek (Teka-1 Prijateljice Mrs. Raymend ji vec) iz 1181 E. 74. St., ki je po- strežejo kolikor mogoče in zbra-jasnila položaj rojakinje The- le so tudi nekaj denarja, s kate-rese Raymond, rojene Mahnič,'rim se je najelo zdravnika, ki ki se nahaja resno bolna že od ji je s posebnim masiranjem to-12. maja t. L Mrs. Raymond je liko pomagal, da jim je dalo 41 let stara ter je hči poznane malo upanja, ker je pričela ne-Mahničeve družine, ki je dolgo koliko gibati s prsti. Stroški za let živela na 78. St. Njeni star- tako zdravljenje so visoki in dol-ši, ki so bili doma iz Sežane, so gotrajna bolezen kmalu porabi umrli pred nekaj leti, njen brat vse prihranke, zato pa se je Mrs. Stanley je tudi dobro poznan v Tek obrnila na naše uredništvo, naselbini, ker je več let delal v da bi potom pojasnila v listu se-Grdinovi trgovini s pohištvom.'znanili prijatelje Mahničeve Omenjena Mrs. Raymond, ki družine s težkimi položajem, in je mati treh otrok, v starosti 11, bi kateri morda s prispevkom 7 in 5 let, je zbolela za paralizo, pomagal, da bi se moglo nuditi Najprvo jo je paraliza zadela po bolnici to potrebno zdravljenje desni strani života, nato pa še še v bodoče in ji pomagati do na levi, da sedaj leži popolnoma ozdravljenja, brezmočna. V bolnišnici še je: Mrs. Tek je prosila, da bi vsi, nahajala nekaj časa, a ko so po- ki želijo kaj prispevati za bolno šli prihranki, je morala zopet domov. Doma ji je stregla 71-letna mati njenega moža, ki je sedaj sama zbolela, in tako je moral pustiti svoje delo mož, da ji stre- zdravljenje. Mrs. Raymond, izročili denar v uradu tega lista. Imena prispe-vateljev bodo objavljena in denar bo šel izključno za njeno sija Zveze narodov za Indijo in Pakistan predlaga, da se pošlje posebni vojaški svetovalec v rangu generala s 40 možmi v provinco Kašmir, da bodo tam nadzorovali ljudsko glasovanje o tem ali naj Kašmir pripada Indiji ali Mary Francel Pogreb pokojne Mary Francel bo v sredo popoldne ob pol treh iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 cesta na Lakeview pokopališče, Euclid Avenue in ne na Highland Park kot smo včeraj poročali. Janez Fabijan Sinoči ob 10. uri je po dolgi bolezni umrl na svojem domu 9200 Kempton Ave., Janez Fabijan, star 72 let. Rojen je bil župniji Hinje. V Cleveland je prišel pred 53 leti, delal je 32 let pri American Steel & Wire Co- Bil je član društva Dvor Baraga št. 1317 C. O. of F. Tukaj zapušča soprogo Marijo rojeno Glavič, rojeno v svetu v Berlinu. Sovjetski komandant je odredil, da morajo pre- gmihelju, hčer Mrs. Marijo bivalci Berlina odslej plačevati davke in takse samo oblastem, ki jih odredi on v sovjetskem sektorju. Nabrani denar se uporablja samo za izdatke v sovjetskem sektorju. To je nadaljni poizkus Sovjetov, da mesto popolnoma razde-le. Doslej so uspeli, da je razdeljena policija, urad za prehrano, urad za delo, sedaj pa se bo morala vsled pomanjkanja sredstev razdeliti tudi ostala mestna uprava. JERUZALEM. — Judje in Arabci izpraznjujejo nevtralno cono Jeruzalema, ki jo prevzemajo uradniki Mednarodnega Rdečega Križa. Uradniki delegacije Zveze narodov nadzorujejo izpraznitev. Iz nevtralne cone odidejo samo uradi policijske in vojaške oblasti in edinice obeh nasprotnih strank. • • • WASHINGTON. — Združene države žrtvujejo dnevno 260 tisoč dolarjev, da morejo po zraku preskrbovati Berlin s hrano od 26. junija dalje. 24. avgusta je zrakoplovstvo Združenih držav doseglo rekord, ko je 138 zrakoplovov napravilo 394 poletov in prineslo v Berlin 3,028 ton blaga. 1 ... NEW YORK. — Odbor za preiskavo komunističnega vohunskega omrežja v Združenih državah, je zasliševal urednika Cham-bers-a in J. V. Peters-a, ki je označen kot vodja podtalnega vohunskega aparata, Peters je odklonil, da bi odgovarjal na vprašanja, urednik pa je potrdil, da’je Petersa srečal prvič v letu 1928 v uradnih prostorih komunističnega glasila Daily Worker. Pono- Walker, Benton Harbor, Mich., sipove Janeza v San Francisco California, Franka, Albina in tri vnuke. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:15 iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarija. Janez Lovšin Včeraj smo v oznanilu smrti Janeza Lovšin zapisali tudi, da zapušča pokojni sestro Mary, omoženo Strojin, pravilno pa se mora glasiti Mrs. Mary Hren. Fred B. Drensek Umrl je na svojem domu 20606 Chickasaw Ave- Fred B. Drensek. Pogreb bo v četrtek. Podrobnosti bomo objavili jutri. Strela uničila zračno ladjo Winona, Minn. — Strela je udarila v zrakoplov, ki se je vnel, vno je zatrdil, da je Peters tista oseba, ki je vodil vso vohunsko padel in se popolnoma pokončal, službo v Washington, D. C. Ko je bil nato vprašan Peters če je to 36 oseb najmanj je umrlo v tej res, je odgovoril: “Odklanjam, da bi odgovarjal in se sklicujem na ustavne določbe, ker bi odgovor bil lahko v mojo škodo. Peters je imel tudi druga imena in je bil znan kot Isador Boorstein in kot Aleksander Stevens. Proti njemu je v teku proces, da se izžene iz Združenih držav. Po uradnih ugotovitvah je rodom Ceh. 3trašni zrakoplovni nesreči. Zrakoplov je bil last North-west Airlines. Iz oblakov je padel med strašnim viharjem. Trupla so ležala kar eno miljo naokoli. (JAMES DEBEVEC, Editor) . . _.. 1117 Et. Clair Ara. HEndenon 0628 ClaralaW I, Oklo _________PubUahad dally aicapl Saturday«, Sunday« and Holldaya NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; z* pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. __ aucup mm tofTT s 4 s « r IS K V BUM 2B 30 JI V M V 31 SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $8 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 8th, 1808, at the Poat Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1878. »83 No. 171 Tues., Aug. 31,1948 Slovenci v Trstu zahtevajo enakopraven položaj Že večkrat smo pisali o Trstu. Nesrečna delitev Evrope v dve interesni sferi, še bolj nesrečna politika jugoslovanskih komunistov in najbolj nesrečno, sramotno obnašanje titovske partizanske vojske v prvih dneh po vojni v Trstu so okolnosti, ki so zapravile simpatije Jugoslavije in s tem tudi simpatije do Slovencev v Trstu. Z največjim naporom se je potem v boju med dvema svetovoma v Evropi našla kompromisna rešitev, da je bila ustanovljena nekaka posebna vmesna državica, ki se imenuje Svobodno Tržaško Ozemlje. Po svojem namenu bi morala biti ta državica most med Jugoslavijo in Italijo ali še več, nevtralno mesto skupnosti vseh podonavskih narodov, ki uporabljajo tržaško luko in Italije, ki vzdržuje svoj interes v Trstu iz tradicionalnega Italijanskega šovinizma in radi svoje penetracijske politike v podonavje. Da bi služila dobro temu namenu, bi državica morala biti res neutralna, posebno pa pravična napram obema narodnostnima grupama, ki se v moderni zgodovini bijeta za svojo pozicijo v Trstu, za Slovence in Italijane. Zopet vsled nepomirljivh nasprotij med sovjetskim blokom v katerega so komunisti vključili tudi Slovence proti njihovi volji in na našo veliko narodno nesrečo, do take ne-utralne in edino pravilne vlade ni prišlo. Svobodno Tržaško Ozemlje upravlja še vedno vojaška uprava. Kakor v Berlinu, tako tudi v Trstu ni mogla vojaška uprava, sestavljena iz zastopnikov komunističnih držav in zapadnih demokratičnih sil složno, enotno upravljati me-\rcoj chr»rn rta* Iftti Kilo možno obdržati ma tega stoletja vsled grde tajne kipčije, sklenjene v londonskem paktu leta 1915. Eno najbolj očitnih zunanjih znamenj te nesrečne politike, ki bo oživila vse stare rane, če bo ostala, se je pokazalo sedaj, ko je ameriško-angleška vojaška uprava izdala nove policijske izkaznice za vse prebivalstvo tega ozemlja, oziroma njegove zapadne cone. Izkaznice za Trst morajo po tej odredbi biti samo v italijanskem jeziku, za okolico pa v italijanskem in slovenskem. Za zapadnega vojaka seveda to ni nič. Za Slovenca v Trstu je pa stvar načelne važnosti. To se bo gotovo še razlagalo kot dokaz, da so za-padni predstavniki v Trstu po tolikih letih svojih izkušenj v Trstu prišli do prepričanja, da v Trstu samem Slovencev ni. Zato nihče, ki s Slovenci čuti, te odredbe sprejeti ne more, ne sme. Ameriško-angleška politika glede Trsta bi morala imeti pred očmi naloge, ki jih bo imela ta mala neutralna državica v svobodni, demokratično organizirani Evropi. Tedaj bo Trst svojo nalogo mogel koristno izvrševati le, če bo resnično neutralen in organiziran po načelu enakopravnosti. Slovenci so v Trstu domače prebivalstvo, ki se nikdar ne bo odpovedalo svojim pravicam. Radi bi kot enakopravni sodelovali z vsakomur v naporih za napredek mlade države, boje pa se, da sedanja politika zapadne vojaške uprave vodi nazaj v stare nacijonalistične spore radi mesta in luke, ki so jih vprizorili Italijani. Ta polftika je v največjo škodo mesta in okolice, pa tudi v škodo miru v tem delu Evrope. «niuiiiHiiMiiiMiniiMiimiiiniii>mirai težko živi, ko je vse tako drago. Prihrankov nima nihče, tako se vse to tekmovanje s podpisovanjem vrši tako, da se bo vsakemu od zaslužkov odtegovalo mesec za mesecem. Pa tudi kmetje bodo v hudi stiski. Že za plačilo viaokjh davkov so morali prodajati pridelke, les, živino, od kod naj vzamejo sedaj za plačilo “ljudskega posojila”. Pa smo begunci prišli na to misel, da bi vi tam v Ameriki sedaj pozvali prijatelje Titove oblasti, naj svoje navdušenje in ljubezen za to oblast pokažejo ne le na papirju, ampak v dejanju z dolarji in začno z organizacijo za podpisovanje ljudskega posojila pri vseh prijateljih “osvobojene” Jugoslavije. “Kmečka internacionalna unija.” 4 Takoj po sestanku pa jfi ča- fantički nismo mogli videti s koncem svojih oči, to še ne pomeni, da bi si ne bili na roke odrasli. Kar dobro so se imeli in naš oče, na primer, so imeli v Cerknici svojega najboljšega prijatelja, Ponikvarjevega Jožeta. Kadar so bili naš oče v Cerknici, sta prav gotovo prišla z Jožetom skupaj, pa ne morda v fronkar-Takoj po sestanku pa je ča- ji «U na krvavi rihti, ampak pri sopisje zagnalo hud krik proti Verletu, pri Klemenu, pri Mede-.________ c nu ali Dri Dalmatincu, ki je imel tEVP^ AL' PA NE če se meniševski in cerkniški ,n* vozu, ko se je vračala poiar-........ • " *’ i! 1 na bramba domov. BESEDA IZ RAMA .m im umu .... Koroške Domači glasovi “Domači glasovi” so zopet izšli. Kako smo se. j ih razveselili! Vezi, ki so nam jih naši zaščitniki nadeli po blejskem sporazumu v jeseni leta 1947, se tofej, rahljajo. Hudo smo pogrešali v teh časih “Uomačih glasov”, pogrdšali predavanj, pogrešali organizacijskega življenja. Vse je bilo potlačeno, vse zatrto. Sedaj pa bodo šli “Domači glasovi” ne le med nami tu na Koroškem, ampak tudi do onih, ki so se preselili v Anglijo, Kanado, Venezuelo, in zapadnih demokratičnih sil složno, enotno upravljati me- Chile, Argentino. Upamo, da sta V Berlinu je vsaj skoro dve leti bilo možno obdržati nam bodo tudi videz skupnosti in enotnosti med ruskim, ameriškim, angle- VS9 drlwe svoboščine, ki so škim in francoskim komandantom, v Trstu pa je' bil Tito tako nespameten, da je takoj od vsega početka onemogočil vsako skupnost z Amerikanci in Angleži, ki upravljajo za-padni del Svobodnega Tržaškega Ozemlja. Zato je bilo to ozemlje, ta edina majhna državica, ki jo je rodila druga svetovna vojna doslej v Evropi, dejansko takoj v svojem začetku razdeljena med jugoslovansko in ame-riško-angleško cono. Državica kot celota sploh začela ni svojega življenja. Vzhodni del, ki ga upravljajo jugoslovanski komunisti, je dejansko v vsem svojem ustroju in gospodarstvu del Jugoslavije', zapadni pa del Italije. V tem je tragedija in vir nesreče za slovenske interese v Trstu sedaj. Zapadni zaveznki so smatrali, da se ne izplača toliko žrtvovati za idejo neutralne državice na tem križišču evropskih cest in prometnih stikov, da bi vsaj v svoji coni vzdržali nevtralno politiko in upravo, ampak so svojo cono enostavno naslonili na Italijo, jo povezali na italijansko gospodarstvo, italijansko upravo in zakonodajo in se naslonili na italjanski del protikomunističnega prebivalstva. Da to svojo politiko opravičijo, so podlegli oziroma šli v mnogih ozirih na limanice italijanski šovinistični propagandi in prevzeli od nje nepravično te'zo, da so več ali manj vsi Slovenci in Slovani v Trstu komunisti in da se na tržaškem prebivalstvu pravzaprav bije boj med komunizmom in zapa-dom na tem kotičku Evrope, ki je praktično boj med Slovenci in Italijani. Ta napačna osnova jih je vodila iz zmote v zmoto, iz napake v napako. Najprej so hoteli pritegniti k sodelovanju v upravi Svobodnega Tržaškega Ozemlja samlo komunistično organizirane Slovence in Jugoslovane. Na druge se niso sploh ozirali, kaj šele, da bi jih v njihovem boju s komunizmom podprli. Tito je bil neumen dovolj, da ni te priložnosti zgrabil in se! ponudene roke poslužil v polni meri. Nasprotno so komunisti, italijanski in slovenski proglasili bojkot zapadno zavezniške vojaške uprave in proglasili za izdajalca vsakega, ki je s to upravo sodeloval. Zapadni zavezniki so napravili nadaljni napačen korak in napolnili urade s samimi Italijani. Med tem se je ,ob nasprotovanju enotne italijansko in jugoslovansko komunistične fronte na eni in italijansko-nacijonalistične fronte na drugi strani vendarle z velikimi napori organizirala skupina demokratičnih Slovencev v Trstu in z večjim povdarkom zahtevala, da jo zavezniška vojna uprava vsaj v svoji coni Svobodnega Tržaškega Ozemlja upošteva. Zavezniški upravni organi v Trstu so bili pa že pregloboko r svojih napakah in so ostali za pravične zahteve demokratičnih Slovencev več ali manj gluhi. Zadnji čas se opaža, da zapadne sile sploh več ne upoštevajo nikakih objektivnih razlogov več, da bi se trudili, da to točko kritičnih sporov neutralizirajo in pripravjo, tla za ono edino važno funkcijo Trsta, ki mu je po naravi dana, da bi namreč bila skupna luka vseh srednjeevropskih narodov in zgorjega dela apeninskega polotoka, mirno stikališče in neutralen prostor odkoder naj se razvija nov duh miru in sloge med evropskimi narodi, ampak so se enostavno predali trenotno najlažji rešitvi, da naj to ozemlje gre nazaj k IlillU UUUU acunj vse druge svoboSČihe; ki so nam bile vzete, zlasti naše kulturne organizacije in organizacija za zastopanje naših begunskih koristi. .Delegacija iz USA. V pondeljek 12.7. nas je obiskala delegacija NCWC iz USA. Razveselili smo se jo, ko smo videli gospode, ki dobro, pošteno mislijo z nami in nam hočejo pomagbti posebno pri preselitvi v USA. Koliko je tu sorodnikov, ki že nad( tri leta čakajo, da bi mogli k svojim ameriškim sorodnikom, pa je' bilo doslej vse zaman. Imeli so affidavit, imeli celo voaovnico za ladjo, pa niso mogli nikamor iz Koroške. Pa tudi druge družine bodo lahko po novem zakonu šle v USA, če se zanimajo za poljedelstvo. V dele gaciji sta bila namreč dva du hovnika, zastopnika The National Catholic Rural Life Conference gg.: predsednik Rev. Joseph B. Gremillion, in tajnik Rt. Rev. L. G. Ligutti. Sedaj imamo utemeljeno upanje, da bomo vendar polagoma mogli od tod. Dobro je, da so se zganile katoliške organizacije in hočejo katoliškim beguncem pomagati, da gredo k svojim sorodnikom ali pa na farmar-sko delo v USA. Saj slišimo, da imajo Judje že davno vse pripravljeno, da naselitev v USA po novem zakonu čimbolj iz- in lahko iztekla; pa so se pojavile nove ovire, zlasti pristojbina za vizum, ki bi jo bilo treba plačati, pa je visoka, da jo begunci ne zmoremo. Menda ga ni med nami, ki bi premogel $49 takse za vizum. Dvakrat je bilo sedaj že napovedano, da nas obišče v špitalskem taborišču argentinski konzul z Dunaja, pa je bilo vselej odpovedano, da ni mogel priti. Večina imamo živce in smo mirni. Nekateri pa st> hudo nestrpni in se tudi bojijo, da bi nas mogla zajeti tu nova vojna vih-Saj radio in listi neprestano javljajo, da je položaj Berlinu resen, napet. Titov konflikt. Odkrito povemo, veselo presenečenje za pas begunce pa je bila novica, ki je kot bomba udarila v svet, da je Komin-form napadla Tita in jugoslovansko kom. partijo. Tega si nismo niti najmanj mogli predstavljati. Nasprotno, Tita in jugosl. komuniste smo smatrali za vzor komunistov. Saj bi jih res lahko vsem komunistom v satelitskih državah postavili za zgled: po številu pobitih nasprotnikov, po preganjanju Cerkve in duhovnikov, po krvavem terorju proti vsakemu pojavu kritike, samostojnega mišljenja, po petletnem planu, po nezaslišanem priganjanju k delu z udarištvom,- s tekmovanji, z novatorji, * racionaliza-torji itd. Zato ne moremo ra zumeti, kako mu morejo očitati, da ni dober komunist, da se hoče naslanjati na kmete, katerim zato prizanaša s kolhozi, da je nacionalist, da ne pozna demokratizma v partiji itdi, Nekdo mu je celo napisal v Kominform-glasilu, da je laž-nik in terorist. Smatramo, da to ni prav nič žaljivega. Mi si komunista niti ne moremo predstavljati brez teh dveh bi-stevnih lastnosti. Mislili bi, da je žaljneje za Tita, če bi mu kdo očital, da ni lažnivec in ni terorist. Zakaj to bi pomenilo, da ni dober komunist. Ljudsko posojilo. Predale svojih listov polnijo sedaj v Jugoslaviji z novim pri- “V. --- ------- -------j “ ----J . w -e koristijo. Zakaj bi' morali rav- ganjanjem, z novim bičem za katoliki biti najbolj zaspa- podpisovanje “Ljudskega poso-ni, pa najmanj sposobni za jila”. Zopet prinašajo listi po-organizacijo pomoči! Ena že- ročila,kako navdušeno “mladin-ija pa nam je posebno na srcu, ski aktivi” in “tovarniški kolek-kako bi mogli dobiti pomoč za tivi” podpisujejo posojilo in našo učečo se mladino, da bi kar tekmujejo med seboj, ka-mogla nadaljevati študije na tera tovarna t. j. delavci tovar-srednjih in na visokih šolah, ne bodo več podpisali tega po-Upamo, da nam bo tudi v tem sojila v počastitev sklicanja Bog pomagal po dobrih orga- petega kongresa kom. partije nizacijab katoličanov v USA. Jugoslavije. Je pa to nerodna Argentina. zadeva s posojilom v socializi- Priprave za izselitev v Ar- rani Jugoslaviji, ko ni več ka-gentino pa gredo počasi, zelo pitalistov in so banke državne, počasi. Že pred meseci so nam Zato bo moralo vse posojilo, t. argentinske oblasti dale dovo- j. tri miljarde in pol podpisa-ljenje za izkrcanje (landing ti delavno, ljudstvo delavcev in permit) za 4,500 oseb. Misli- kmetov. Toda to delovno ljud- beguncem, da si upajo s takimi stvarmi javno nastopiti in delati tako težave ubogi avtsrijski vladi. Saj bi morali begunci vendar vedeti, da bosta Sovje-tija in Jugoslavija takoj protestirali in bi morali tudi vedeti, da so le nadležni gostje Avstriji, konfinirani na svoje taborišče in okolico in brez pravice roganizirati se ali celo nastopati javno v zaščito [svojih koristi ali proti interesom komunizma. Le en list je bil izjema, ko je vse kričalo proti beguncem, to so bile ‘Salzburger Nachrichten”, ki so se postavile za begunce in vprašale Avstrijce, kako se to ujema s pravim demokratizmom, če beguncem ne priznajo prav nobenih pravic, da zastopajo slvoje koristi, priznajo pa jim brez izjeme dolžnost, ia mora biti vsak izmed njih, udi inteligent zaposlen, pa ne v pisarni, ampak s krampom in lopato na železnici, na cesti, pri gradnji električnih central itd. In kakšen je ta demokratizem, če se ustraši zamere pri komunističnih sosedih, zato ker si begunci upajo zagovarjati svoje pravice in koristi. Potem ni čudno, če komunistom raste greben, ko je povsod v demokratskih državah proti komunistom tolikko obzirnosti, toliko strahu. To podžiga brezobzirnost in nasilnost komunizma. V eni stvari slovenski begunci odločno ne soglašamo z ustanovljenjem kmečke unije beguncev, da bi namreč Slovence v njej zastopal g. Pavle Horvat iz Prekmurja. Te legitimacije slovenski begunci njemu ne damo, ker mu ne zaupamo, zaradi njegove prošlosti. Ta pa je taka, da ne moremo verovati, da bi gospod Horvat v kmečki uniji res iskal prvenstveno skupne koristi beguncev, zanje delal in se žrtvoval. Pisma iz domovine. Radi imamo pošto iz domovine. Včasih precej zastaja. Četudi so ljudje doli hudo ustrahovani in pišejo le o osebnih družinskih in vaških zadevah, pa si vendar iz teh pisem ustvarimo sliko, kako težko je ljudem v “svobodni” Jugoslaviji. Neverjetno upanje se izraža v teh pismih, upanje na skorajšnjo spremebo, upanje na to, da bodo posegli vmes zavezniki, upanj el da se bomo begunci lahko kmalu vrnili domov in nam ne bo treba v prekomorske kraje. Mi se čudimo temu optimizmu, tej veri v bližnje spremembe. Tolmačimo si pa to tako, da je velika stiska vedno tudi vir velikega upanja. Čutimo, kako mora biti doli hudo in težko, da se krčevito oklepajo upanja na skorajšnje zboljšanje. Pa beremo v pismih:" Sama koruza poje” ali “Še nikoli niso bile naše kašče pred žetvijo tako prazne, kakor letos” ali “ Strašno nam manjka delavcev”. Vse to razumemo, ker nam pišejo, da je eden pri vojakih v južni Sr- Gašper je močno pohvalil Me-niševce, da so bili že takrat go-lant ljudje ta niso bili taki ne-vošljivci, da ne bi pustili Cerkla-nom gasiti ognja. Samo pravico so si pridržali, da bodo cveke sami pobirali iz pepela. Saj taka stvar vedno prav pride in so že dovolj storili za Cerklane, če so jim pustili gasiti ogenj, ki je nu, ali pri Dalmatincu, ki je imel na svoji hiši, ki je stala ob “veliki gasi,” napisano na tabli: Bra-čo, ne hodi mimo, hodi simo — tu češ piti dobro vino! Ne verjamem, da bi naš oče kdaj zmogli mimo. Krenili so “simo” in kakšnega fantka poslali po Ponikvarjevega Jožeta, da sta rekla eno ali dve in tako dalje, da je vse teklo od mize. In takrat, ko je na Menišiji gorel Krušcov grad, kakor so rekli stari bajti, je galopirala cerkniška požarna bramba na pomoč. Tako mi je zatrjeval Korčetov Gašper, ki se je takrat učil za kovača pri Kostelinu. Gašper je bil fant kakih 15 let, pa jak za svoja leta. Kostelin mu je ukazal, da mora tudi on na pomoč s požarno hrambo. Pa še ki je bil Gašperjev stric Janez Korce, spoštovani gostilničar tam “čez most,” načelnik požarne brambe. Pa se je Gašper slabo obnesel. Kostelin mu je ukazal, naj skoči v gorečo hišo po kakšno stvar/Gašper je bil pa že takrat zelo brihten in bil absolutno meniševski. Kakor so se pa Cerklani razumeli z gospodarji sosednih vasi, tako se med seboj niso mogli. Vem o Cumlju ta Mavru, kako sta delala oplenco tam za Zevša-mi. Pa sta hotela biti oba za gospodarja. Vsak je rekel, da le on ve, kako se oplenca pravilno zgradi in da dobro gori, da je potem apno kot na Dunaju. Sekala sta goli in dračje, gradila oplenico in se venomer dajala, kateri da je prav za prav za po-lirja. Cumelj je po neki viži zmagal. Maver se je vdal in naravnost in brez ovinkov povedal Cumlju, naj se pazi, če se oplenca ne bo obnesla. “Več sem že oplene zgradil, kot ši jih ti videl, kaj boš ti mene učil,” mu je oponesel Cumelj. Maver pa nazaj, da je njemu oplenco postaviti toliko, kot komu drugemu (nrsi-cer rekel naravnost — Cumlju) stisniti v dlani medno tepko. In sta oplenco napravila, da jo je bilo pogledat. Pa je bilo nekaj napek pod Cumlovo komando, ker jima je oplenca zgorela ta vse delo je bilo zastonj. Po vsej bil pa že takrat zelo onmen m vse delo je duo zasiuiij. ru v»ej je iz same ponižnosti dajal pred- [priliki bi moral Maver kleti, ker nost svojemu mojstru' Kostelinu, je bilo vse delo brez hasni, pa ni,' naj gre kar on v žerjavico. Za kazen se ni smel potem peljati dali trenotno najlažji rešitvi, aa naj to ozemlje gre nazaj k permit) za 4,500 oseb. Misli- kmetov, roda to delovno ij.ua-Italiji, ker je tam bilo v času med dvema svetovnima vojska- li smo, da bo potem stvar hitro stvo s svojimi plačami le težko, nujejo), drugi v Črni gori, da so ta in drugi v tovarni itd. Delavcev na kmetih manika in jih bo vedno bolj manjkalo, ker moški morajo v tovarne, k vojakom, na velika gradbena dela cest, železnic itd. Pa se novi režim prav nič ng zmeni za to stisko na kmetih! Dobro se zaveda ta režim, koliko tisočev mož in fantov v naj lepših letih je bilo pobitih, taka, da v nekaterih farah ni bilo možkih razen otrok in starcev in pa onih pokvarjenih partizanov, ki so se vrnili iz gozdov. Socializacija kmetijstva. Kominform je obdolžila Tita zaradi tega, da še ni izpeljal socializacije kmetijskega gospodarstva. Pa je vendar že precejšnje število obdelovalnih zadrug, ki so stvarno socializacija kmetijstva. Pa vsi jasno beremo v poročilih komunističnih listov in v pismih, kako se povsod socializacija kmetijstva pripravlja. Gradijo se zadružni domovi, organizirajo se v vedno večji meri kmetijske strojne stanice. Vršijo se tečaji za traktoriste. Zemlja ne-številnih obsojenih kmečkih družin se zapleni za obdelovalne zadruge. Mladina iz kmečkih domov, moška in ženska pa se spravlja v mesta, v tovarne, na razna državna dela. To je tako jasna pot. Ki vodi k socializaciji kmetijstva, da jo le nespametni ne vidijo. Pa se spomnimo na strašne davke, ki jih morajo plačevati kmetje na oddajne komisije, ki so ampak se je norčeval iz Cumlja, da bo on še oplence delal, on ter mu toplo priporočal, naj se gre o božiču kam ukordat za čred-nika. Pa še druge take koristne nasvete mu je dajal. Cumelj je bil pa že itak nasajen zaradi ponesrečene oplence, seže po sekiri in za Mavrom. Kakor mi je zagvišno zatrdi] Dragoličev France, sta jo vila možaka prav do Cerknice, Maver naprej, Cumelj pa za njim. Sto sreč, da je bil MaVer hitrejši in se nista dobila. Pa Vrdjanov Jakop, ki se je hotel odvaditi jesti. Kar na vsem lepem se je zmislil, da je jed za človeka čisto brez potrebe, da je to sama razvada. Ako je človek odločne volje, se čisto lahko odvadi in kako je potem življenje poceni, če človeku ni treba jesti. Mati so mu rekli, da je štra-me, ki ne ve, kaj govork Jakop pa te svojo, da že ve, kaj dela, da bodo že videli, kako se jim bo smejal, ko bodo drugi čakali na poldne, da bodo sedli k mizi, on se bo pa lepo v senco vlegel ta čas, ki se bo odvadil jesti. Z bratom sta šla v gozd ta mati so jima dali obilno malco s seboj. Opoldne se je brat vsedel, Ddvezal culico in povabil Jakopa, naj prisede in si pomaga. Ta pa da ne, da ne bo več jedel, da je jed samo za otroke in je vihtel sekiro naprej. Tudi zvečer ni i>o-kusil nobene stvari ta drugi dan nič in tretji dan nič. Bilo mu je pa že poznati, da ne bo dolgo in zopet bo prijel za žlico. Z bra- .in .—».J P— ... . .. __ MP P T-,- razpisale med seboj tekmova- tom sta bila zopet v gozdu, pa nje, katera bo več pridelkov po- |ge jakob še m vdal, čeprav je brala kmetom in v krajšem ro- porabii vso voljo, da ni pograbil ku. Ali si more pameten člo- j za klobaso in krajec kruha. Pa vek misliti, da bo kmet pod ta- j^maj se je privlekel domov, kim pritiskom, pod takim bi- jn ko so p0Stavili mati žgance na čem vzdržal? Klonili bodo mjZn| ja bil Jakob prvi za OHO, kmetje, obupali v tej neravni p^^jj je ^ skledo, jo potegnil borbi proti komuntatičnmu fai ^ rekel. ,,u odstopite pritisku .otopeli m se podali J ^ ^ nocoj Ako eden pri vojakin v juzm »r- Videli bodo, da se v teh mrežah ^ ^ biji (Macedonia jo sedaj ime- kofhunizma ni mogoče več ga- f 3* vpraša., Kako " •' *---- - niti ta jim ostaja edini UM,"**** f** Je * nan powovng. august at, m FR. JAKLIČ: Peklena svoboda Povest o ljubljanski in ižaigki revoluciji leta 1848 “Vse bo res, zakaj pa Sem-, Na mostu pri Sv. Jakobu je bilja tako govori! Kmet gor, T VICTOR LEBEN, sin MARY* sinaha JOHN in ADOLPH, vnuka Cleveland, O., 31. avg. 1948. namignil bom samo, da obšito- brneči glavi le eno misdl, in si-jijo še druga in bolj globoka W, da je profesorjeva povest vprašanja, kakor ona, o kate- nedvomno resnična; da obrodi’ rih smo poslušali. Poizkusil se |njegovo odkritje velikanske pobom strogo brzdati, da vidim, (sledice, in da bi lahko spisal o ali ne bo obrodilo slično samo-zatajevanje boljših uspehov kakor doslej.” “Dovoljujete mi torej, da pridem tja?” sem vneto vprašal. “No, seveda!” je odgovoril prisrčno. Rekel je to takoTzre-dno ljubeznivo, da me je presenetila njegova prijaznost sko-ro še bolj kakor njegova silovitost. Njegov smehljaj je bil naravnost očarljiv: pica so se napihovala kakor dve rdeči jabolki, napol zaprte oči so dobrohotno žarele in samo črna dolga brada je učinkovala slej-koprej nekoliko preteče. — “Seveda morate priti. Tudi zame bo prijetno, ko bom videl, da imam med občinstvom ivsaj enega somišljenika, pa naj bo še tako slab in nevešč. Mislim, da pride veliko ljudi. Waldron uživa, bogve zakaj, velik sloves, čeprav je po mojem samo slepar. No, gospod Malone, naklonil sem vam veliko več svojega časa, kakor sem hotel. Posameznik se vsekakor ne sme nikoli polastiti onega, kar je namenjeno vesoljstvu. Veselilo me bo torej, ako vas ugledam zvečer pri predavanju. Ne pozabite, seveda, da niso podatki, katere sem vam navedel, nikakor namenjeni za javnost.” “Ampak McArdle, naš glavni urednik, bo hotel — saj razumete — vendar vedeti, kaj sem opravil.” “Povejte mu vse, kar hočete. Med drugim mu lahko sporočite, da ga obiščem z jahalnim bičem v uredništvu, če mi zopet pošlje kakega vsiljivega dopisana. Zanašam se torej na to, da ne boste prav ničesar priobčili iv vašem listu. Dobro! Na svidenje danes o poldevetih zvečer v Zoološkem Intistutu 1 Profesor me je odslovil s kretnjo roke. Priklonil sem se tem za list izredno lep članek, oddirjal v uredništvo. McAr- če bi se mi le posrečilo, da bi dobil dovoljenje in mogel izrabiti gradivo. Skočil sem v avtomobil, ki je stal na oglu, in -.*» m worst e m m cow -h na jknjge Me pride bi, torej v jako davnih razvojnih časih. Obvarovalo jih je pogina samo to popolnoma edino in slučajno naključje.” “Ta dokaz je nedvomno nad vse tehten. Morate ga torej predložiti tozadevnim strokov- Kremjo rose, rrnuoiiu aem ac njakom, in takoj bodo prepri- jn zapustn njegov kaŠinet. Rde- )lan{ ” v •!_i___ 1J__ čani “Tudi jaz sem misliltako v svoji nedolžnosti,” je rekel profesor bridko. “Povedati pa vam moram, da sem se hudo razočaral in vselej naletel na globoko nezaupanje, ki izvira iz ljubosumnosti. Jaz nisem vajen, gospod Malone, da bi se komurkoli klanjal ali karkoli dokazoval, če nočejo verjeti ljudje mojim izjavam. Nisem se maral poniževati, da bi predložil nedvomne dokaze, ki jih imam. Vsa ta zadeva se mi je pristudila, zoprno mi je bilo o tem vsem govoriti. Nisem bil tudi v stanu dostojanstveno sprejemati one, vam slične ljudi, bedaste zastopnike javne prazne radovednosti, ki so se hoteli vriniti k meni v hišo, da me nadlegujejo še na domu- Odkrito priznam, da imam nekam nestrpen značaj in postanem lahko nekoliko nasilen, če me izzivajo. To ste menda, žal, tudi opazili.' Drgnil sem si nehote oko, ne da bi kaj rekel. “Moja žena mi je že večkrat to očitala, in vendar mislim, da bi storil isto na mojem mestu vsak 'pošten človek. Nocoj pa vendar nameravam podati izreden primer, kako se lahko obvladam. Premagati hočem svoje povsem naravno razpoloženje. Vabim vas torej k javni znanstveni razpravi.” Izročil mi je na mizi ležečo vstopnico. “Kakor vidite, bo imel profesor Percival Waldron, dokaj poznan naravoslovec, danes ob poldevetih zvečer v dvorani Zoološkega Instituta predavanje “Iz pradavnine”, o razvoju življenja na zemlji. Povabljen sem nalašč za to, da bi predavatelju izrazil v imenu odbora zahvalo navzočih. Izrabiti hočem to priložnost, da izrečem jako previdno in vljudno nekaj opazk, ki utegnejo mogoče zanimati posdušalce in obuditi pri posameznikih željo, da bi se bolj natančno poučili o tej zadevi. Ne bom si torej dovolil nikogar izzivati, to se razume, ča napihnjena lica, sinjkasto-črna skodrana brada in izzivalne oči so tvorili vsebino mojega zadnjega Vtisa. Peto poglavje. To je vprašanje! Ne morem povedati, ali so bile vsega krive telesne nezgode pri mojem prvem obisku ali duševne razburjenje pri drugem, toda zunaj v Enmore Parku sem se počutil kakor dokaj izgubljen novinar. Imel sem v ■m die je ipisal seveda kakor navadno pri svoji mizi. “No, vi, mladenič, kake je kaj?” je zaklical radovedno. “Izgledate že tako, kakor da bi bili v vojni. Ni vam terba niti pripovedovati, da se je zakadil was!” “Od kraja je res med nama nastalo malo nesoglasje . . .” 1 “Kakšen človek je to! No, in kaj ste počeli potem?” “Hm, potem se je že nekoliko spametoval pa sva se razgovar-jala. Sicer pa se mi ni posrečilo, jla bi od njega kaj izvedel, to se pravi, kar bi lahko objavil i listu.” (Dalje prihodnjič) ------o------ Kupujte Victory bonde! MOKE in MIH PAKETOV i Jugoslavijo MOKA: Prijeli smo ponovno 9 sprejemanjem naroSil za moko, v bodoče Je zopet dovoljeno poSUJatl po eno vrečo moke (100 lbs) na eno osebo. Največ Je moaoče poslati pet vreč z Isto ladjo na pet raznih oseb. Cena za eno vrečo moke (100 lbs) Je $13. V te] ceni Je vključena ravarovalninaJiMrsljMflWiJjtJjo^^ STANDARD PAKETI: Istotako pošiljamo že izgotovljene pakete z raznovrstno hrano. Za ceno in vsebino teh paketov vprašajte za naš cenik in naročllne liste (order forms). Dostava moke in paketov je garantirana. V nasprotnem slučaju je vrnjen denar. Zavarovalnina se nanaša na zgubo celotnega paketa (total loss). Pripon^njamo, da z naročilom postane blago last pošiljatelja, dočim > mi samo zastopniki med pošiljateljem ln tukajšnjimi oblastmi. Čeki in Money Orders naj se glase na “Dobrovoljni Odbor.’’' D0BR0V0UNI ODBOR 245 West 18th Street, New York 11, N. Y. Telefon: WAtkins 4-901« Nenavadna prijatelja. — Sammy, črn "co'cker spaniel" pes in joe, raca, sta si nenavadna prijatelja, ki sta vedno skupaj in se le redkDkdaj ločita drug od drugega za par korakov. N0VICE--zneganeia NOVIC [..ki jih potrebujete NOVICE--1"jih dobi,e se sveže N 0 V1C E - - P°Polnoina nepristranske NOVIC [..kolikor mogoie originalne NOVIC [..ki so zanimive vam vsak dan prinaia v hiio AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki ie ni narofen nanjo Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.. .• Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znala 129.91% v' Ce hoče« dobre sebi In svojim drstim, sanmi se grl naJboUU. ne-iteci In nadaolventnl podporni oizantmriR KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahk« nvarojed m omrtnlna. rssnr gedksdbe. sperscUe, proti bolem! In enemodeetL K. S. K. JEDNOTA sprejema moike In ienske od 16. de N. letal stroke pa takoj po rujstva In do 11 leta pod noje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Isdaja aannodemejie nate eertlfkate tedanje dobe od HM.M do IMPMP. LIL JEDNOTA Je pran mati vdov la rirek Ce ie nisi člas ali članica te mogočne in borate ka tol like podporne orpanlsulje. po-tradl oe in pristopi takoj. Za pejaanlla e savarovsnja In za vat drage podrobnosti w obrnite na gradnike In andnloe krajevnih dnritev E. S. E. Jednete. ah pa na: GLAVNI URAD 351*353 No. Chicago St. JoUet, Ul. AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti vsaki slovenski hiši