» U'. . ■ Ti Ipf Gorenjski časnik od leta 1947 ^^ ic^y prví psedhodkik tedntk Gorenjec loa 1900 PETEK, 17. JULIJA 200g Leto LXll, št. 56» cena 1.35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Mariîa Volčtak Časopis jzhata ob torkih ik ob petkih : 22.000 izvodov w>ťw.cor£niskíglas.si po neurju Lansko neurje je na Gozdu povzročilo za kar deset milijonov evrov škode, posledice pa so danes že skoraj v celoti odpravljene. Župan Tone Smolnikar o tem, kaj je bilo narejenega v letu dni. îasna Paudin ' na \iničeno vas pred natanko mu d^nes priča, govori pred-..............................................................................letom dni S pomočjo gasil- vsem o solidarnosti in ob- C02d • V ponedeljek, natan- cev, sorodnikov in prijateljev 6itkii za nesrečo bližnjega," ko leto dni po katastrofa]- so domačini svoje objekte je hitro pomoč sosedov in nem neurju z močnim ve- začeli obnavljati takoj, veliko gasilcev ter splošno humani- trom, ki je opustoS^ilo vas pomoči pa je v obliki denar- tamo akcijo Kammčanov, Gofcd v doiiiii Čme in pov- nih sredstev in materiala pri- kar je pripeljalo do nove po- zročilo veliko škodo tudi v šlo tudi z občine, države. dobe vasi, izpostavil župan južnem delu kamniške obči- Rdečegakrižain Karitas. Na- ' Smolnikar in dodal, da so ne» je župan Tone Smoloi- rava nam lani sicer res ni svoje naredili tudi delavci kar v prenovljenem gasil- prizanesla, saj je le deset dni Elektra in Telekoma, ki so skem domu na Gozdu pred- za tem neurjem toča z ve- vse kable že položili v zem- stavil, kaj vse je bDo nareje- trom spet udarila, takrat naj- ' Ijo. Obdnske komisije so v nega v minulem letu. huje v Tonjicah, kjer pa smo dneh po neurju škodo oterii- "Pogied na Gozd je danes škodo tudi že odpravili. Po- lena ]o milijonov evrov. impresiven, sploh za vse ti- gled na nove strehe in ob-ste, ki se spominjajo pogleda novljena poslopja, ki smo «t ^ 3. stran Velika veČina stavb ra Gozdu je leto dni po kâtdstro^lnem neurju že obnovljena "Pogodba še ni podpisana, vendar smo dogovorjeni, da bomo odpadke lahko odlagali na deponijo v Logatec," pravi Damijan Perne, župan Mestne občine Kranj. BořnAK Bogataj nja kolega Boruta Sajovica v ....................................... pravo smer, zato računamo Kranj • Del odpadkov iz ob- na ugodno rešitev,' je pove- 6n Upravne enote Kranj dal župan Damijan Peme. Z bodo po dogovoru gorenjskih županov vozili na jese- romanjem odpadkov v Logatec bodo nastali nekoliko viš- niško Malo Mežaklo, za dru- ji stroški prevoza, medtem gi del pa naj bi danes podpi- ko odlaganje ni dražje. Žii- saii p<^odbo z logóško depo- pan Še napoveduje, da bodo nijo. Na ta način je rešeno narasli tudi drugj stroški rav- najhujše vprašanje, s kate- nanja z odpadki, zato se bo rim se ukvarjajo v Komunali smetarina za Kranjčane oh- Kranj: kam odiagati odpadke čutno podražila, iz Kranja, NakJa, Cerkelj, Minister Kari Erjavec je odpadkov iz upravne enote Kranj bo šlo na Malo Preddvora, )ezerskega in prejšnji teden poudaril, da bi ^^^^^ ^^^^^ ^ Šenčurji- morala biti temeljna skrb pri "IzTržičašenimamorešit- ravnanju z odpadki name« lagan ju odpadkov, ne pa o d- 84 odstotkov vseh odpadkov, ve, čeprav bi morali po opera- njena zniževanju količine Ijih regijskega ravnanja s ko- ločeno nam jih uspe zbrati le tivnem programu odpadki odloženih odpadkov: "V slo- munalhimi odpadki," dobrih 11 odstotkov. na njihovo deponijo v Kovor. venskem prostoru preveč go- Komunami odpadki v Slo- Kolikor vem. gredo pogaja- vorimo o odlagališčih in od- veniji predstavljalo več kot ► 3. stran Znižali smo cene za najem šefov. www.gbkr.sl G(H^ii}dca ^ Banka Ljubljana Vodniki reševalnih psov pri ministrici Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je včeraj sprejela vodnike reševalnih psov z njihovimi psi, ki so na nedavnem 15. svetovnem prvenstvu reševalnih psov v Romuniji dosegli vrhunske rezultate. Med njimi so bili tudi člani Kluba vodnikov reševalnih psov Kranj David Pogačnik s kratkodlako ptičarko Fino, Petra Prebeg z zlato prir^alalko Čilo in Jure Pribičevič z zlatim prlnašalcem Lanom, ki so bili drugI v iskanju pogrešanih v naravi. David Pogačnik in Fina sta uspeh dopolnila s šestim mestom, Petra Rant z mešanko Murko pa z osmim. Prav tako drugi v Iskanju pogrešanih v r\aravi je bil tudi Roman Starman z labradorko Kano, član Društva za reševalne pse Burja Iz Kopra. Pri iskanju zasutih pod ruševino pa sta kranjska vodnika Jure Pribičevič z Lanom In Petra Prebeg s Čilo zasedla Šesto In sedmo mesto. Svetovnega prvenstva v Romuniji se je sicer udeležilo 76 vodnikov in psov iz 73 držav, ki so tekmovali v Štirih različnih disciplinah: iskanju pogrešanih v naravi, zasutih pod ruševino, reševanju Iz vode m sledenju. v iskanju pogrešanih v naravi in zasLtih pod ruševino je tekmovalo tudi 17 slovenskih reševalcev. S. i. 56 ; POUTIKA Izpitne pole ne najdejo Kdo je namesto poslanca Branka Ma-nntćd opravljal izpit iz nemSkegi Jezika. je poskuSalo pojasniti tudi vod> stvo kranjske fakultete za organizacij- ^k« veiie. Mdrjjkd pđ kijufn) dgku- ment, namreč Marmičeva izpitna pole. 2 CORENjSKA Krvavški vodwod do 2013 Obiine Cerklje, Šeniur, Komenda. Vodice in Kranj sose konino dogovorile za gradnjo nosega skupnega vo-dovodn^a slstems Krvavec, ki naj bi p zsčeli graditi prihodnje leto. KMETIJSTVO Ženske kosile, moški grabili Člani Turističnega druitva Sovoťenj so minulo nedeljo pripravili etnograf* sko prireditev pokoŠnjice. drugič zapored pa so tekmovanje nekoilko obrnili: ženske so pnjelezakoso, mo-Ski za grabi je. 18 ZADNJA V športu so vsi eno Toliko spodbujanja, aplavza in ie- stick, kot so si jih minuli torek na svojih seda) že tradicionalnih Športnih g-rah prislužili varovanci Varstveno de-luvrid SpuiUièh igriščih ne vidimo prav pogosto. Pri-družtl se jim je tudi košarkar SiniSa Drobniak. 24 VREME Danes bo sončno invro^ proti lahko v gurofi ria$ianejo vročindce nevihte. Jutri so mcĚnt pWií. Vnedàjo bo spet veânoma sončno. jutri: spremenUivo oblačno if) fs o I i 4 2 POLITIKA dan ica. zavri . GORENJSKI GLAS petek, 17. julija 2009 LjuegANA Policisti prejeli odlikovanja Premier Borut Pahorje tedni odlikoval policiste, ki so konec minulega tedna na vlaku, ki je Iz Zsgreba peijal v Švico, razorožili Hrvata, ki je bil s petimi bombami rtamenjen, da naredi atentat na slovenskega premiera Boruta Pahorja. Slednji jim )e oh i;prejemu, ki sta se ga udeležila tudi no- tranja ministrica Katarina Kresal in direktor policije janko Goriek, čestital za uspešno akcijo, jim podelil odlikovanja in simbolične denarne nagrade. Policijska odlikovanja so prejsli policisti Aleš Cesar^ Tomaž Krejan, jtírgen Racman in Milan Žalnik. D. 2. IguegANA Sprejeli nacionalni program Poslanci državnega zbora podpirajo predlog resolucije o na-cioralnem programu varstva pred naravnim) in drugimi ne-sredami v letih 2009 do 2015. Dokument bo razvojno urejal področje obrambe, zaščite in reševanja v Sloveniji in uredil status prostovoij n i h reševalcev- Obeta se manjše število pripadnikov civilne zaščite, vendar naj bi bili bolje usposobljeni in bolj operativni. Nekateri so menili, da bi sistem reševanja pred naravnimi nesrečami laže urejali na ravni pokrajin. D. 2. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas I Avtokarto prejme MARIJA PRETNAR iz Gozd Martuljka. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Na obisku pri Mileni Ribnikar z Mlake mi je m vprašanje kaj bo povedala za tale kotiček, daía list papirja in fotografijo ter dejala: "Tu imaš, sem že vse napisala. Kar toie fotografijo s praznovanja sedemdesetletnice mojih staršev objavi. Tu imam vsaj novo frizuro pa Še moja vnučka Tajda in Žan sta na sliki. Nanju sem Še posebej ponosna." In kaj mi je napisala Milena: Z možem jožeiom i/;hajava iz kmeCkih družin, kjer je bil Gorenjski glas prisoten skoraj v vsaki družin), zato sva ga brala že v otroštvu. Po poroki ga je poštar kot darilo prinašal Še pol leta brezplačno. Nekaj časa sva ga potem kupovala, pred petindvajsetimi leti sva postala vaša naročnika. Na Časopis sva še vedno nan^Čena, vendar ga zaradi pomanjkanja Časa ne preberemo v celoti. Nekaj novic zvemo tudi na internetu. Najprej preberemo družabno kroniko, osmrtnice, usode in seveda novice, ki se nanašajo na našo bližnjo okolfco. jc veliko prijetnega branja. Želim vam čim več novih idej in uspehov, zanimivih Člankov pri ustvarjanju vaSega in našega Gorenjskega glasa. ' G. F. Í . V, 4 * m I s/ « J v I- 'T ne Zadeve v zvezi z opravljanjem izpita iz nemškega jezika poslanca Branka Mariniča je poskušalo pojasniti tudi vodstvo kranjske fakultete za organizacijske vede. Maiîîa Rant je profesorica Marjeta Ekar, kar naj bi mu prek elektron- Kranj - Na navedbe iz ano- ske pošte tudi pisno zagoto- nimke in ugotovitve komisi- vila, ne hrani več. Vendar pa jc za preprečevanje korupd- je Ekarjeva kasneje po telefo-je» da naj bi izpit iz nemške- nu dejaJa, da vseh izpitnih ga jezika na kranjski fakultě- pol iz leta ^005 sicer ne brati za organizacijske vede na- ni, Mariničevo pa ima. Zeli, mesto poslanca Branka Ma- da bi opravili grafološko ana- riniča opravil nekdo drug, se lizo in ugotovili, kdo je zares je v sredo odzval tudi dekan opravljal izpit. V zvezi z za- omenjene fakultete Marko pleti pri opravljanju izpita iz Ferjan. Predstavil naj bi vso nemškega jezika je 14. junija razpoložljivo dokumentacijo vodstvu fekultete posredova-v zvezi s tem, a to, kdo naj bi la tudi zapisnik, iz katerega dejansko opravljal izpit, je razvidno, daje bil pisni dd kljub temu Še vedno ostaja izpila 13. aprila 2005 oprav-neznanka. Manjka namreč Ijen, sledil pa je Še ustni izključni dokument, Mariniče- pit. Tega je želel kandidat, je va izpitna pola, navedla v zapisniku, oprav- Zadeve v zveri z opravljanjem izpita iz nemškega jezika Po besedah Marka Ferjana Ijati v Žalcu, a ker tega teh- poslanca Branka M ari niča je poskušal pojasniti tudi dekan je bil nz podlagi podatkov iz nično ni bilo mogoče izvesti, Marko Fer^an. njihovih evidenc Branko Ma- so ga povabili aa opravljanje rinič sicer prijavljen na izpit ustnega izpita v Kranj. Na iz- jala s fotografijo v vpisnem li- 11. julija 2005.Jega doku- iz nemškega jezika, a ga do pitu naj bi bila navzoča kan- stu, ki ga hranijo v referatu, menta pa na fakulteti ne naj- danes ni opravi]. "Pisni del didatin profesorica. Ker so jo Kot še navaja v zapisniku, pa dejo, je pojasnil Ferjan. Pri izpita je bil sicer ocenjen po- v anonimki, ki jo je prejela ji je kandidat to fizično pre- iskanju naj bi jim zato poma- zitivno, ustnega dela pa ni po opravljenem pisnem delu prečil in zapustil kabinet gal celo nekdanji dekan Ro- opnvljaJ nihče. Ker pa ustni izpita, opozorili, da naj bi iz- Svoje sume o domnevnih ben Leskovar, ki takrat na del predstavlja petdeset od- pit namesto Mariniča oprav- nepravilnostih pri opravlja- prijavo Ekarjeve ni reagiral. stotkov celotnega izpita, tana Ijal nekdo drug, je želela za- nju omenjenega izpita je po Ob tem je Ferjan še poudaril, koncu ni bil opravljen," je držati indeks kandidata, ki je besedah Marka Ferjana sicer da ne more biti odgovoren poudaril Marko Ferjan in do- prišel na usiiii izpit, da bi vodstvu fakultete prijavila za stvari, ki so se dogajale dal.Ha izpitne pole nima, ker njegovo avtentičnost primer- slabe tri mesere po dogodku, preH Štirimi leri. Večji vpliv učiteljev v svetih šol Poslanke in poslanci državnega zbora so med drugimi zakonskimi predlogi tokrat obravnavali tudi novelo zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja. Dakica Zavri žubir ogroziti obstoja in razvoja Gorenjski poslanec Branko va dolžna vzpostaviti mrežo ..........................................................javne. Z novelo parlamentar- Grims pa se je obregnil ob javnih šol, zasebnim pa da Ljubljana • Kot je uvodoma d tudi rešujejo položaj učite- ustavno sodišče, češ da se možnost ust^avljanja, ne pa razlužil miiiisler Zá Solslvo Ijev, ki so imeli ob zaposlitvi izogiba presoji ustavnosti o nujiio tudi celotnega financi- Igor Lukšič, so k pripravi za- ustrezno izobrazbo, a ob za- zgolj 85-odstotnem držav- ranja. V strankah koalicije pa kona besedah pritepiili tudi menjavi šole niso več izpol- nem financiranju zasebnih je bilo slišati tudi misel da je šolska sindikata, predstavni- njevali vseh pogojev. Po mi- šol. Meni, naj bi te država v ustanoviteljica glavnine za- ke staršev in občin, dijaško nistrovih besedi rešujejo celoti financirala, češ da usta- seboih šol katoliška Cerkev, organizacijo in predstavnike samo položaj listih, ki že u6- va daje ljudem možnost izbi- ki ima dovolj premoženja, da ravnateljev. Za pedagoški jo, visoke zahteve za izobra- re. Čudi se določilu, naj bi za- lahko pokrije razliko 15 od- proces v šolah nosijo največ- zbovsehuâteljevin vzgojite- sebne Šole ogrožale mrežo stotkov do polnegp državne- io odgovornost učitelji, je de- Ijev pa veljajo za tiste, ki na javnih. Čeprav je prvih ^oli ga plačevanja zasebnih šol. jal minister in s tem uteme- novo vstopajo v šole. dvaodstotka,zopernjihpase Nekaterim poslancem pa ni Ijil spremembo sestave sve- Posland so do zakonske z leve politične opcije vodi bilo všeč dejstvo, da zakon- tov šol, kjer bo po novem po novele izražali različna mne- "kulturni boj". Do neenako- ske spremembe sprejemajo pet predstavnikov zaposie- nja, tako denimo v SDS me- pravne obravnave prihaja po hitrem postopku, in bi nih, po trije predstavniki nijo, da so občine kot ustano- celo med zasebnimi šolami pred sprejetjem želeli več jav- staišev in po trije predstavni- viteijice šol in plaůiiki večine samimi. Monopolnemu po- ne razprave, v koalicijskih ki lokalne skupnosti (ustano- stroškov izključene iz spre- ložaju javnega šolstva na- strankah pa pričakujejo, da vitelja). V zakon vTiašajo tudi minjanja zakonodaje, tudi sprotuje, tem zakonskim re- bo celovitejše spremembe določilo o zaščiti mreže jav- zmanjševanja vloge staršev Sitvam pa odta, da so neev- prinesla bela knjiga na po- nih Šol, po katerem financi- ne odobravajo, če.^ da se ta ropske in tudi neustavne. Mi» drořju Šolstva, ki jo pripravlja ranje zasebne Šole ne sme vpliv krepi povsod po Evropi, nisier na to pravi, da je drža» šolsko ministrstvo. Popravek v zadnji številki Gorenjskega glasa smo se dvakrat zmotili. V članku Kranj ne bo gorenjski Palermo smo narobe zapisali, da je Sebastljan Zupan direktor Komunale Kran), saj je direktor Komunale Tržič. V članku Simbol naše moči in odločnosti smo zapisali, da je bile na slovesnosti na Rudnem polju na Pokljuki štiri tisoč pohodnikov; toliko je bilo res udeležencev, na Triglav pa se je povzpelo 687 pohodnikov. Za napaki se opravičujemo. Uredništvo LjUBgANA Dve parlamentarni preiskavi Državni rborje na zahtevo poslancev opozicije s prvopod-pisanim jožetom Tankom odredil preiskavo o ugotovitvi ne-pra^'ilnosti pri gradnji avtocest in lastntnjer^ju gradbenih podjetij. Sprožil pa je tudi parlamentarno preiskavo o sumu klientelizma in koruptivnega ravnanja prvaka stranke Zares in visokošolskega ministra Gregorja Golobiča. To je že četrta preiskovalna komisija v tem mandatu. O. 2. I i 4 i I GORENJSKI GLAS petek. 17. julija 2009 M KTU A LNO info^g-^as.si 3 v dom Pristavi letos Prenova regijskega rerntegracijskega centra za ozdravljene odvisnike v Pristavi pri Tržiču se je zavlekla, sedaj pa vendarle kaže, da se bo gradnja nadaljevala in da bodo v njem že letos svoj dom dobili prvi ozdravljeni odvisniki. Vi ima Sta-v ovnî k PrIsUva . "HÚO. Dom Vin- cenca Drakslerja tu v Pristavi bi lahko obnovili tako, kot smo jo sprva nameravali oziroma kot je bilo v prvotnih idejnih na6tih, vendar pa smo se oporočila četrt evra. uredbo določil najvišje cene operaterji, so te ponavadi v države in iz držav, ki niso Z vključitvijo storitve gostovanj v javnih mobilnih lidi dokončne. Med država- članice Evropske unije. Za Svet je Hrvaška pri Simobi- telefonskih omrežjih. Tako mi se večinoma razlikujejo Slovence so najbolj zanimi- lu vključena med države so določili najvišje cene. ki le zaradi stopnje davka na ve države nekdanje jugosla- EU z najnižjo ceno klicev, jih lahko mobilni operaterji dodano vrednost. zaračunajo za dohodne in odhodne klice v času gosto- Za poslano SMS-sporoči- iz države članice EU mo- vije, v poletnih mesecih pa njihovi uporabniki lahko predvsem gostovanje pri hr« med iS, in 19. uro brezplač- vaških mobilnih operateriih. no pošiljajo sporočila, s i^e vanja znotraj držav Evropske ramo od i. julija dalje od» Izbiraoperaterjajevtempri- nekaterimi opcijami pa lah- unije. Cene gostovanj so ta- šteti 0,132 evra, za prenos meru boîj pomembna, kot ko zakupijo določeno števi- krat postale preglednejše in megabajta podatkov dva pri gostovanju v državah Ev- lo minut po zagotovljeni bistveno cenejše za uporab- evra. Iz Mobitelovega in Si- n>pske unije, saj so lahko ceni (30 minut za 10 evrov). nike. mobilovega omrežja bomo cene zaradi (tudi lastniških) V pregledu (nižanja) cen V naslednjih dveh letih za klic iz tujine (države da- povezav med operaterji ob- smo pod drobnogled vzeli (torej tudi letos) je znova pri- nice EU) v Slovenijo morali čutno nižje kot pri operater- le največja slovenska opera- šlo do znižanja cen za klice v plačati 0,516 evra na minu- jih, kjer intenzivnega sodelo- terja, vendar naj tu omeni« času gostovanja pri drugem to (prej 0,550), za sprejem vanja ne poznajo mo še ponudbo Izimobila, operaterju, letošnji pouda- klica iz Slovenije pa odšteti V Mobitelu se trudijo ki je cene gostovania na rek pa je namenjen znižanju evra na minuto (prej svojim uporabnikom zago- Hrvalkem znižal za prek cen kratkih SMS sporočil in 0.260). Operaterji klice ob- toviti ugodne cene tudi na 70 odstotkov oziroma jih je prenosa podatkov, uredba računavajo sekundno, le pr- območjih, kjer evrotarifa ne izenačil s cenami v EU. Gozd leto dni po neurju 4 v stran V omenjeni ujmi pred Je- časa spominjali uničeni goz* dovi. Kot je povedal vodja kamniške enote Zavoda za tom àni, je bilo po vsej kam- gozdove Miha Zabiet, je bilo niški občini poškodovanih na območju KS Gozd in čr- 476 objektov, od tega 275 nivca poškodovanih 3050 stanovanjskih stavb, Škoda hektarov gozdov, od tega je na objektih pa je bila ocenje- bil kar 290 hektarov v celoti na na 2.1 milijona evrov. Oh« uničenih. "Do sedaj so last- činske komisije za ocenjeva- niki gozdov pospravili že 85 nje Škode so celotno škodo odstotkov vse uničene lesne ocenile na deset milijonov mase, polomljenih dreves evrov, občina pa je za prvo pa je za pet let normalnega pomoč najbolj prizadetim poseka. Če bi hoteli pogoz-dobila tudi 240 tisoč eviov diti vse najbolj prizadete državne pomoči, 296.390 predele, bi potrebovali 1,5 evrov od Rdečega križa Slo- milijona drevesnih sadik, venije in 275 tisoč od Slo- Računamo, da bo narava venske Karitas. Objektni na sama zacelila svoje rane, Gozdu so večinoma že ob- gozdovi pa bodo za obnovi- novljeni, na hudo uro izpred tev potrebovali veČ desetle- en^a leta pa bodo še nekaj tij," je povedal Zabret. Kranjski odpadki v Logatec 4 1. stran Veliko' občin še vedno nima zgrajenih ustreznih Kranj, ki jo vodi Ivan Hočevar. Včeraj pa se je za vedno zaprlo odlagališče Tenetiše, zato civilni iniciativi Mlaka zbirnih centrov, zbiralnic in in Tenetiše ter Društvo za sortimic, kar je predpogoj za ohranitev Udin boršta danes uspešno izvajanje operativ- pripravljata srečanje kraja- nega programa in doseganje nov. "Ob zaprtju se dobimo okoljskih ciljev, V Komunali na lokaciji, kjer smo 120 dni Kranj opozarjajo, da se bodo demonstrirali in se na ta na- strošld priprave odpadkov, prevoza in odlaganja zelo po- čin tudi zbližali," jc povedala Marina Kavčič iz civilne ini- večiJi. "Manj odpadkov dative Tenetiše in dodaja: bomo prepeljali in odložili, "Šele sedaj verjamemo in se manjši bodo stroški. Opaža- zavedamo, da je konec vseh mo, da je v običajnih zaboj- obljub in mor. Nikomur nis- nikih vse preveč odpadne mo več zaupali, zato danes embalaže, papina. steMa, praznujemo." Danes okoli plastike, pločevink... Čeprav 18. ure se tako dobijo na me- trenutno zberemo okoli 28 stu protesta, tu bodo prosla- odstotkov takšnih odpadkov, vili tudi začetek združenja je to premalo, zato pozivamo vasi in sodelovanja vaŠČanov k doslednemu ločevanju," opozarjajo iz Komunale Tenetiš in Mlake, saj so danes povezani kot nikoli prej. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija NAMESTNíKA ODGOVORNE UREDNICE Cwto Zapbtrik. Dania Zavri Žlebít UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI; Boš^an 6ogataj, Aienb Brun, fgor KavSč, Suzana P. Kovaô^ Ur^ Petemd, Mateja Rsrrt; Sto^ Saje. Vikia Stanovnik, Simon Subie, Cv9tD Zapktnik, Danica Zavrl Žleblr, Žargi; stalni sodelavd: Majsna Ahadč, Maja Bertoncelj, Matjaž Cregcrič, Ana Hartmar\ Jože \(cènjsk, Mlena Míldaváč, Miha Naglič, Ja$na Paladin, Vlar^ Snwlníkar, Ana Vol^ak OBU KOVNA ZASNOVA jeniej Strita r, llovarStTTtar d. 0.0. TEHNIČNI l^REDNiK Cr^ Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Doki, Gorzzd KavóČ LEKTORICA Marjeta Vodič VODJA OGIAS N EGA TRŽENJA Mateja Žvtžaj' COREN}SKI GLAS (ISSN 03^-6666) jc registrirana blagovna In storitvena znamka pcé ft pn Uradu RS za 1 nt«fřktU4ÍrK> lastnino, UsidnovíUlj \n izdajal«!): Gor«n|Ski d.o.ft., Kranj / Direktora; Manja Volífak / Naïlov; B^eiweîsova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.; 04/20142 Où, f»; 4a 13» »mail: info^g-^las.si; mail ^asi )n osm rrnlce: lelo4^39> 42A7t Delovr>iter Ddpwedel|lado&cnhar>«pr«kíijenoodS. do 19. ure. petek od & do 16 urv. sobote, ned«Jjein prazniki zaprto, / Cor«nj$U glas poltedn k» izhaja oti točk h in petkih, v rtakladi 22,000 irvodov f Redne priloge: Moja CcreflfSkj. letopis Cor^njska (enkrat kino) ind#vN lokalr>^h pniog/ Tisk: Druek Carinihla GmbH & CoKG. St V«tt/Cf«n (St Vid pa Glir^O, Avstrija / Naročnina. . 04/201 44 41 / Cena izvoda: 1.3$ £UR, kin« na-ro^rin». 140,40 CUft Rcdnt pliânllti Imaj© 1© % popvsU, pe^rt», 95 * popjsta; v cene je viaCunan DDV po stopnji S.s %; n»ro loz člana, ker pa se vedno pana Igorja Velova opozorili, spomnijo tudi zaveznika šo- da si želijo novih prostorov. ferjev sv. Krištofa» bodo imeli Kol je obljubil Velov» naj bi ló.julijaob 10. uri tudi mašo do novih prostorov prišli še v fami cerkvi na Kokrid. letcs, zagotovo pa ob dogra- Podpredsednik druStva dibi načrtovanega poligona Fran^ Jurman je ob prazni- in spremljajočih objektov na ku opozoril, da Člani največ Zlatem polju. K ran) Spet bomo slavili Prešerna Čeprav je 22. julij 1846 man) znan datum v življenju našega največjega pesnika Franceta Prešerna, pa )e bil zanj eden najpomembnejših. Takrat mu je namreč cenzurni urad na Dunaju dovoli! izid Poezij in na njegovo že šesto prošnjo mu je dunajska sodna oblast odobrila lastno odvetniško pis* arno v Kranju. V spomin na ta dar bo Atelje Puhart po 163 leti^ pripravil prireditev» ki no jo poimenovali Kar je, beži. Nov praznik v Prešernov^em mestu bo tako v sredo» 22. julija» ob 20. uri, ko bo pred Prešernovo hišo najprej premierni koncert ansambla Tantadruj z uglasbftvijo Štirinajstih Prešernovih pesmi. Po nagovoru podžupana Igorja Velova bodo zbrani slišali poslanico dr. Borisa Paternuja, ogledati si bo mogoče razstavo likovnih del» v Prešernovi hiši pa bo dan odprtih vrat. Poleg tega bo nov praznik v Kranju tudi prHožnost za srečanje pravnikov. "Ideja o prireditvi ob tem dnevu se mi je porodila že pred leti» ko sem bolj podrobno prebirala Prešerna - in ko sem naletela na ta datum» me je prešinilo • saj to je velik, prelomen dan za Kranj {drugače Prešerna ne bi bilo v naše mestol) in za slovensko pravo. In lani je skupa) z načrti ansambla Tantadruj ideja dozorela je v imenu organizatorjev povedala Petra Kejžar. V. S. Paeddvor Gradijo kanalizacijo v Novi vasi in Preddvoru V občini Preddvor imajo trenutno dve cestni zapori, eno na gradbišču ceste med Spodnjo in Srednjo Belo, drugo pa v Preddvoru proti Novi vosi, kjer dokončujejo gradnjo kanalizacije. Za ta projekt je občina pridobila evropska sredstva v višini 750 tisoč evrov. Kot je že pred časom povedal župan občine Preddvor Miran Zadnikar, je gradnjo kanalizacije na tem mestu podražilo vlaganje v obnovo starega in dotrajanega vodovodnega sistema» kar terja zamenjava vodov. Investicija bo z dodatnimi deli vredna dober milijon evrov. D. Ž. Krvavški vodovod do 2013 Občine Cerklje, Šenčur, Komenda, Vodice in Kranj so se končno dogovorile za gradnjo novega skupnega vodovodnega sistema Krvavec. Graditi ga nai bi začeli že prihodnje leto. Simon Šubic Cerklje - Čeprav so se že leta 1998 občine solastnice dogovorile za obnovo medobčinskega vodovodnega s]ste- ma Krvavec, so danes spet na začetku. V.sredo so na- mrpč župani občin Cerklje Franc Čebulj, Kranj Damijan Feme, Šenčur Miro Koželj» in Vodice Brane Pod« boršek» ter podžupan Komende Mirko Kepic znova podpisali podoben dogovor kot pred enajstimi îeti, le da so tokrat prepričani, da se ga bodo držali. In če so po pod» pisu pogodbe o sodelovanju pri Izvedbi projekta Poveča» nje zmogljivosti medobčin- J^pani Franc Čebulj (Cerklje), Damijan Perne (Kranj), Brane Podboráek (Vodice) in Miro skega vodovodnega sistema Koželj (Šenčur) ter podžupan Mirko Kepic (Komenda) so se s podpisom pogodbe zavezali, Kr\'avec, s katero so določili jg bodo sofinancirali enajst milijonov vredno gradnjo novega krvavškega vodovoda. medsebojna razmerja in obveznosti pri skupnem pro- po lanskih ocenah stala 10,7 izdelalo medvoško podjetje za pridobitev gradbenega jekru, še nazdravljali s šam- milijona evrov, od tega priča- Dr. Duhovnik. "Nov vodo- dovoljenja izdelana do 1. de- panjcem, napovedujejo, da kujejo sedem do osem mili' vodni sistem mora biti zgra- cembra letos, čez leto dni bodo najkasneje leta 2013 že jonov evrov iz evropskega jen ob polnem delovanju ob- naj bi bil zunaj že javni raz- lahko nazdravili s krvavško kohezijskega sklada. Pre* stoječega, ključno pa bo oja- pis za izbiro izvajalca, jeseni vodo, ki bo pritekla po no- ostala sredstva bodo prispe- Čanje kraka do Adergasa in 2010 pa naj bi novi vodovod vem vodovodu. vale občine v deležih, dogo- naprej do letališča. Hidrolo- že začeli graditi. Gradnja naj Končno odločitev za pove- vorjenih glede na kasnejšo ška poročila kažejo, da vodni bi potekala dve leti, najkas-čanje zmogljivosti krvavške- porabo kiWvške vode. Obči- viri na Krvavcu ne zagotav- neje pa do leta 2013, kot je gà vodovoda io naStete obči- ni Cerklje bo tako pripadlo Ijajo samo stotih litrov vode mdi pogo) ministrstva za ne sprejele 7, novembra dobrih 32 odstotkov, Ko- na sekundo, temveč kar 150 okolje in prostor," je napo- 2007, tedaj pa je postalo tudi jasno, da je od skupnega projekta odstopila občina endi in Vodicam po 18,4 litrov na sekundo/ je pove- vedal Čebulj. Sedanji me-odstotka, Kranju skoraj ena- dal lastnik podjela Jože Du- dobdnski krvavški vodovod, jst odstotkov, Šenčurju pa hovnik in dodal, da bodo ki napaja približno dvajset Mengeš, je pojasnil cerkljan- dobra petina vode in seveda projektirali tudi možnost tisoč ljudi, je sicer skorajda ski župan Franc Čebulj (ob- tudi stroškov investicije. energetskega koriščenja kr- ves iz azbestnih cevi, na čina Cerklje je nosilka pro- Projektno dokumentacijo vavškevode. njem pa bekžijo okoli štiri- jekla). Investicija v nov, 24 za pridobitev gradbenega do- "V skladu s pogodbo mora deset odstotkov izgube pitne kilometrov dolg vodovod bo voljenja bo za 81.000 evrov biti popolna dokumentacija vode. é « v sobot 18.7 pred Planetom Tuš Kranj . 1 C toi ^ » ♦ v . ČEVAPCICJ ^ . " ^ t * ^ . f. J ť > ^ « I. ^ - > t r • . . . I 'AV r . i r Kupon prejmete v supermarketu Planet Tuš Kranj, od 13. Z do 18.7., ob nakupu nad 30€. ^ j. « Za glasbo, pijačo In jedačo * ^ bo poskrbljeno 5 strani restavracije Tuš bljen»' 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 17. julija locg Loška komunala, d. d., ŠkoQa Loka iSče novega sodelavca/ko za delovno mesto: OPRAVLJANJE VODOVODNOPNŠTATERSKIH DEL Kandidati morate imeti končano 3-letno poklicno aii 4-letno strokovno izobraževanje strojne usmeritve, vozniški izpit 8-kategorije (zaželen je vozniški izpit C-kategorije) in poznati račur\alniške programe (Word, Excel itd.). Zaželen? to delovne izkušnje s področja vzdrževanja zunanjih vodovodnih sistemov. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev (poskusna doba je 2 meseca) z možnostjo kasnejše za* posiftve za nedoločen čas. Pisne prijave z življenjepisom in dol(azili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 10 dni na naslov: Loška komunala, d. d., Ško^a Loka, Kidričeva c 41 a, 4220 Škofi a Loka O izboru boste obveščeni do 30. avgusta 2009. Dodatne in formacije na tel. Št 04/502-35-00. GG naročnine 04/20147 41, ř-pú!va: narocmne^g-glas.si wivw.gorenjskig ds.si It Ka r je / beži. // 22.JUUJ-NOV PRAZNIK V PREŠERNOVEM MESTU 22-julij J 846 je bil velik dan-za našega največjega pesnika Franceta Prešerna, za slovensko kulturo, za razvoj slovenskega prava in za Kranj. Na ta dan so namreč iáunajške oblasti Prešernu odobrile Izid Poezij * « in lastoo bdvetniško pisarno v Kranju. Pomemben datum bomo prvič po 163 letih počastili s kulturnim dog^kom v Kranju 22. julija 2009 ob 20. 9 ' urf pred Prešerrx>vo hišo: koncert ansambla Tantadfuj z uglasbitvijo Prešernovih pesmi / nagovor podžupana Mestne obdne Kranj Igorja Velova / poslanica dr Borisa Paternuja /dan odprtih vrat v Prešernovi hiši / tematska razstava likovnih del PrijaTnA vabljeni v želji, da na krahjstem koledarju' 9 • ' I , zašije še en praznrk'včastPrešemovemu mesta . ; Prireditev so podprli: , . A • Mestna občina Kranj • Zavod za turizem Kranj Gorer^jski muzej •Gorenjstóobmočřtí^orodvetrtkov ,, • Organizator -J 0 u h ^ ft f / ♦ 1 -ř j . •"•'•Medijskipokrovitelj: t Gorenjski Glas ÍK^: f 4 * » f y ^ eune Hrastnici Danica Zavrl Zubir Sko^a Loka - Prejšnji konec tedna je hudo neuije močno poškodovalo obimsko cesto v dolini Hrastnice. Poškodovalo je približno tri kilometre ceste v zgornjem delu doline od odcepa Guzdj proti kmiftiji Kozjek. Ce^ta, ki vodi proti tej kmetiii in je tik ob meji z občino Medvode, je bila ravno pripravljena za as-faltinnje. Mo6ie padavine in nalivi so povzročili, da so se s p>obočja Tošča začeli prožiti zemeljski plazovi, podirali so drevje, odnašali skale in drug material. Ta gmota je napolnila strugo potoka, zaradi česar se je struga razširila in opravile c^ed stanja na tere poglobila, narasla voda pa je nu in nato se je začelo odstia ogrozila glavno cesto. Občin- njevanje posledic neurja. ske strokovne sÍužbe so takoj pomoči domačinov jim je to koj v soboto tispelo potok gotovili dostopnost. Odstia- preusmeiiti nazaj v strugo in njevanje nanosov materiala odpreti cesto. Tako so doma- pa je trajalo še nekaj časa. řijarn v dolini Hrastnice za- Ocenjevanje Škode Še poteka. Železni Ki • Vrhunec Čipkarskih dnevov Ta konec tedna se bodo v Železnikih zvrstile Še zadnje prireditve Čipkarskih dnevov. Nocoj ob 19.30 lahko v Egro-vem vrtu prisluhnete podok-nicam z Grudnovimi šmikla-mi in gosti, Kačji grad pa bo po 21. uri vzr^amenju dalmatinskega večera s skupino Presenečenje. Jutri ob i6. uri bo nogometna tekma ledik : oženjeni, otroci pa bodo po iS. uri lahko užívali v Živ žavu s klovnom Žaretom in delavnicami. Ob 20. uri bodo obudili star običaj pobiranja kranceljnov, po 21. uri bo sledila zabava z Rok'n'bandom. Največ obiskovalcev pričakujejo v nedeljo, na zadnji dan festivala. Ob 10. uri bo sveta maša za klekljarice, uro kasneje načrtujejo voden ogled Fužin a rs ko-kovaške poti, ob 14. uri pripravljajo kleklja rs ki sprevod s konjeniki, pihalnim orkestrom AIples in ma-žoretkami, ob 15. uri pa bo na Merovcm dvorišču klekljar* sko tekmovanje odraslih rn otrok. Po 16. uri bo za dobro razp<>ložen)e skrbel Besniški kvintet. A. H. Trgovina Preddv I ru že letos Danjca Zavri 2lebir voljenje za enonadstropno novanja pa naj bi bila dokon- ....................................... stavbo, v kateri bo spodaj čana prihodnje leto. Hkrati s Preddvor - Na zemljišču na» Mercatorjeva trgovina, v pr- tem bodo obiani pridobili sproti preddvorske cerkve je vem nadstropju in mansar- tudi razširitev ceste proti po- že nekaj časa živahno grad- dah pa 25 stanovanj. Ob le- kopališču s pločnikom in av- trgovsko- tošnjem prazniku glasbe in tobusno postajo, s sedanjega nove bišče stanovanjske stavbe. Investi- veselja so za objekt položili mesta pa bodo prestavili tudi tor je Proloco z Jezerskega, temeijni kamen, dograjen pa Layerjevo kapelico. Pred ki je po dolgotrajnih zapletih naj bi bil do konca leta. Trgo- gradnjo so to območje dodo- slednjič dobil gradbeno do- vino bodo odprli že letos, sta- bia raziskali arheologi. NAJ BAZEN GORENJSKA 2009 Gorenjski Glas SSS G^renjs SkrtwMostna in ttpa* Bazen Jesenice Baren fiadovlilca UrejHM ham in oko«ce , Dl QlOl 04 Qj l^ejewn îaana h okoto Dl nidiOADS DosftWKst in perlâito Go5tir5k9 ponudba OKtofms in paili^ □ 1 q2 U} GS Oosiinsbponudba □ i □2ÇHQ4D5 □ lD2a3D4ds I Letno kopalike Joenke Leîro Icopali^ Ul^ova ima dva bazena in sicer ,prerfwal2me7ovín OodatMponudba Qi □^□3 04 05 ^WĎV ^vnto M9cr< fiPivli dvnc^ Uftjeroaspfwnltíoáhobj^w U1Û2n3C4D5 Ur^sprm^obj^ □! 0304 05 Dodatna ponudba □ I Q2 03 04-05;^ (iUfíM at, iman rogoma. MnpaK #49; • . ^ Ime in priimek Naskrv: k mobitela ira^M3.jolija493.di^ia CUufnlDib «ul iMen, Olutmicr pci^it rti wikv Goretjski isrini^ TWd, lofsUi (ssti 4000 innj, MdaTr 1 idhitaínítij SoifnU* un^OCw trtU Aè Ltipffl nakvu PM nnni pnlinmi gluoixuinl bonoidretjn iKrđf»jnv«, fttm'itB 'luJ'tiMA tenpif Gem» pođrliN na gomjsIBi turMÍTNh Mil«. bazen ojimpijskih dimenzij. V sMopu velikega bazena je lOrDerrski skakalna siolp. ki « movanju ne sredozemskih igrah . Kopalí5íe v letošnji iSíorí obratuje od 22. i nija do 31. avgu^a. Vsak delovnr danje rned 9.3d in 11. m oioanizirano j kopanje od 10 do 13 ui? vuk can vtednu (er vedemo rekreacijsko plavanje med I madj lahko ndjdeîe na spletni sram ht!p;//www2ipon-jesenice.n/irf (n »im •u:i B*\ I Letno kopališče Radovl|ka Letno kopali^? t^ckwljica ima dva bazena. 50-m?ir>k med 0,6 do 0,9 metra. TemueraTjra vode se ca bazena je zelena in s I drev^, il nudijo naramo senco. V OKViru kompl^ je ludt kamp, ki 90Si0m plavanje v bazCTu, igranje odbojke m fitnesu, 8azen te odprt med 10. in 18. uro med vikendi 3o 19. ure, Vedemo rekreacijsko plavanje je vHk deiovni dan med 2T. in 22. u fo. Med 6 m 9. avgustom h3'na bazwu I prvenstvo ^o^nlje v plavartju Ml ' rto i au GORENISKI GLAS petek, 17. julija 2009 •• •• •••••• •• SS vilma. 5tanovnik<§)g-das. si 7 Velik korak na poti k slavi Član Golf kluba Bled Tim Gornik je na sredozemskih Igrah v Pescari osvojil zlato kolajno v golfu, velik uspeh mladega igralca pa so v začetku tedra proslavili tudi na terasi kraljeve klubske hiše, kjer so novemu slovenskemu športnemu šampionu pripravili prisrčen sprejem. Vilma Stanov>íik « Bled • "Zelo vesel ftem. da je Tim dan našega kluba, pomamo pa ga že od malega, ko je s starši prišel m naše igrišče. Že kmalu je zaiel zmagovati na tekmovanjih za najmlajše, nadaljeval je na državnih prvenstvih, bil tudi že uspešen v tujini, vsi skupaj smo bili ponosni na drugo mesto, ki so ga naši fantje priigrali na ekipnem klubskem prvenstvu. Lani je Tim šel v Ameriko, kjer se je ob dokončevanju gimnazije posvetil gcifli. Očitno je na pravi poti, saj sta prvo mesto in zlata kolajna na sredozemskih igrah res velik korak tako zanj kot za naš klub in seveda tudi za slovenski Sredozemskega pn/aka v goKu TIma Gornika bo slika, karikatura akademskega slikarja )ožeta golf. Ker vem. da je priden Trobca, ki ga je oblekel v narodno nošo, vedno spominjala, kje je doma in kdaj je dosegel tako v šoli kot v špoitu, mu prvI velik mednarodni uspeh. Ob njem na sliki Gerry Jeki, kl mu je sliko podaril. / rou> skvm želim veliko uspeha tudi še naprej," je pred zbranimi Country Cluba Bled Gerry Trobca, ki je Tima oblekel v celo družino, jaz pa sem si navdušenimi igralci golfa ter Jekl, generalni sekretar G7S narodno noSo, ta pa ga bo po 7asMvi] visoke rilje, saj po Timovimi prijatelji in sorod- Gorazd Kogoj, novi predsed- vsem svetu spominjala, da je študiju informatike na ame- niki poudaril predsednik nik društ>'a PGAS Bogdan ' doma iz Slovenije. Tim se je riški fakulteti Duke» kamor Golf kluba Bled Gr^r Vid- ' FaJovšnik, {ože Mermal v namreč redil v Mariboru, se odhajam sredi avgusta, že- mar, nato pa je novemu slo- imenu BTC-ja, pa tudi blej- nato z družino preselil v lim oditi med profesionalne venskemu športnemu šam- ski župan janež Fajfàr. Tim Ljubljano, prav zaradi igra- igralce, igrati na turnirjih pionu podaril čokolado veli- se je kot najmlajši \-pisal v nja golfa pa so nato zgradili PGA in kakšnega tudi zma- kanko. knjigo častnih članov Golf hišo na bližnjih Rodinah. eati," je načrte razodel j8-let- Od zbranih je Tim dobival kluba Bled, navdušen pa je "Oče je za poročno darilo ni Tim Gornik, ki pa si bo te čestitke, čestitali pa so mu bil tudi nad karikaturo aka- dobil komplet palic za golf in dni s prijatelji vendarle pri- tudi podpredsednik Golf & demskega slikarja ložeta začel igrati. Nato je navdušil voščil počitnice na Pagu. Hokejisti napolnili blejsk ledn ploskev Od prejšnjega tedna je v Športni dvorani na Bledu živahno, saj imajo spet led, na njem pa mladi trenirajo v hokejskem kampu bratov Hiti, HZS pa je pripravila kampe mladinskih reprezentanc. Vilma Stanovnik Bled - "V blejski ledeni dvorani je led cd 6. julija b v tem ^su imamo že drugo skupino, ki vadi v našem mednarodnem hokejskem kampa V skupini, ki je bila na Bledu prejšnji leden, je bib nekaj več kot sedemdeset hokejistov, sedaj jih je nekaj manj. Prihajajo iz vseh koncev Slovenije, iz Bosne, Sibije, Hrvaške, tudi Í2 Kanade. Razdeljeni so v tri starosme skupine, na ledu trenirajo dvakrat dnevno, po- tega so posebni treningi za vratarje, ki jih vodi Klemen Mohorič. 2 njimi je največ na ledu brat Gorazd, pomaga Brata Corazd in Rudi Hiti svoje znanje razdajata v hokejskem kampu na Bledu. Toni TiŠler, kot demonstratorja sta bila tudi Ivo ]an in Mar- težave s kolenom, " pravi Rudi dneh na Bledu vadili tudi po- ska šola (prav tako v dveh tercel Rodman, prav tako so Hiti, ki je ponosen na dejstvo, tcndalni Člani naSih mladih minih), Id jo organizira Brane sodelovali Deny Gelinas in da so vsi udeleženci pohvalili reprezentanc Tako so se na- Terglav, tudi letos pa se bo John Harrington, v najstarejši delo v karrspu. "Zagotovo ga jprej zbrali igralci od žo do 23 nova hokejska sezona skupim pa je ob Gorazdu t^^ bomo pripravili tudi prihodnje let, v začetku tedna 50 vadili Sloveniji začela s poletno ner tudi nekdanji igralec v ligi leto," dodaja Rudi Hiti igrala od 18 do 20 let, te dni hokejsko ligo Riwjja Hitja, ki NHL Ron Flockhart. 2al po Ob mladih, ki se uâjo pa k igrafci do 18 iet Prihod- bo na Bledu potekala zadnji majski operadji kolka sam še hokejskih veščin v kampu nji teden se na Bledu začenja konec tedna v avgustu (od 27. ne morem na led, saj imam bratov Hiti, pa so v zadnjih mrdnarodna poletna hokej- do 30. a\^usta). domžalg Domžalčani najprej z Dravo S prvim krogom se ta konec tedna začenja slovensko državno nogometno prvenstvo. V 1. ligi bodo nogometaši Domžal že danes, v petek, ob i8. uri v domačem športnem parku gostili ekipo ptujske Drave. Domžalčani imajo letos precej spremenjeno ekipo, saj so odŠií Ivan Knezovič, Janez Aljančič» Danijel Brezlč, Blažo P^utovič, Di^o Coronel Barrios» Miha Novak, Jože Benko in v začetku meseca še Andraž Kirm. V vrste Domžal so prišli Blaž Brezovački, Dalibor Teinovič, Darko Topič in nazadnje še Damir Pekíč, ekipi pa so priključili še nekaj novih mladih fantov, čeprav si v vod* stvu kluba ne obetalo tako velikih uspehov kot zadnja leta, pa so prepričani, da imajo ekipo za 7gornjo polovico prvoli- gaške lestvice. V. S. Ki^N) Tri glava ni se pripravljajo za vrh 2» lige Po dveh tednih vadbe ima novi trener nogometašev Triglava Gorenjske Stane Bevc zbranih okoli 25 nogometašev, ki bodo oblikovali moštvo. To se v novi sezoni želi boriti za vrh druge lige. Potem ko so klub zapustili Kalakovič, Čolič, Jakopič in Banič, je Triglavu namreč uspelo pripeljati v svoje vrste tri bivše pr\'oligaŠke igralce: Novaka (zadnje leto v Domžalah), ki je sicer prej bil Triglavan, najboljšega vratarja druge lige Cracerja (Zagorje, bii mladinec Triglava), Bra-jiča (Hit Gorica, nazadnje Bonifika), ki 'je doma na jeseni* cah, in Stranjaka (v prvi ligi igral za Domžale in Livar, zad* njega pol leta v Radomljah). Obračun s hrvaškim prvoligašem Interjem v gosteh je nakazal, da bo moštvo sposobno odigrati z vsakim nasprotnikom. Ni pa izključeno, da ekipi priključijo še kakšnega novinca, seveda pa trener 8evc računa tudi na Burgarja, Najdenova, Dolžana, Stjepanoviča, Smoleja, Zoliča in vrsto mladih. Sicer pa se drugoligaška sezona začne drugI vikend v avgustu» 9. avgusta pa v Kranj prihaja moštvo Bele krajine. V. S. jESENICe jeseničani sestavljajo moštvo Kot vse kaže, bo moštvo Acronija Jesenic tudi v novi sezoni konkurenčno drugim hokejskim ekipam v figi EBEL Potem ko so se dogovorili o sodelovanju s Tomažem Razingarjem, Anžetom Terlikarjem in Rokom Tičarjem ter s tremi tujci iz Rusije (Boris Tortunov. jan Colubovsaki) oziroma Kazah-stana (Andrej Troščinski) in sestavili tudi strokovni štab na čelu z glavnim trenerjem lldarjem Rahmatuljinom, je minule dni športni direktor Zvone Suvak podpisal pogodbe še s štirimi domaČimi igralct. Najprej sta pogodbo podpisala s 25-letnim napadalcem Marjanom Manfr^o z Bleda, nato pa še z 3vletnim branilcem Miho Reboljem. Oba tako ostajata v rdečem dresu, znova pa gd bo oblekel tudi 23-letni na-padalec Aleš Remar, ki je v minuli sezoni igral v Milanu. Prav tako je dveletno zvestobo jeseniškemu klubu obljubil 22-letni branilec iz Hrušice David Slivnik, ki je igral v Beljaku. jeseniška ekipa naj bi bila dokončno sestavljena do konca prihodnjega tedna, ko se bodo predstavili tudi na tiskovni konferenci. V. S. Poljane nad Škof)o Loko Kolesarji iz Poljan na Stari vrh Kolesarska sekcija Indu Team jutri, v soboto, organizira kolesarsko dirko (odprtega tipa) Iz Poljan na Stari vrh. Leteči start bo pred kmetijsko zadrugo v Poljanah, cilj pa na Gre-bljici pod Starim vrhom. Dolžina proge je io km z višinsko razliko 650 m. Razpisanih je 20 kategorij. Dirka se točkuje tudi za pokal Slovenije v cestno-gorski vožnji, prav tako pa šteje tudi za občinsko prvenstvo občine Gorenja vas-Pol- jane. Prvi trije tekmovalci v vsaM kategoriji prejmejo pokale. v občinskem merilu pa medalje. Vsak tekmovalec ob prijavi prejme praktično nagrado. Prijave sprejema organizator na dan tekrrovanja od 8. ure dalje. Startnina znaša 15 EUR, za čtane ŠD Poljane pa 10 EUR. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo na zelenici pred kulturnim domom v Poljanah. Dodatne informacije glede dirke lahko dobite na telefonih: GSM: Aleš 04V255 68i in Andrej 031/316 6S1 ali na spietni strani ŠD Poljane http://www.drustvo-sdpoljane,si/. V. S. ži rovnica Kolesarski praznik v vaseh pod Stolom Kolesarski klub Završnica bo jutri, v soboto, pripravil mednarodno tekmovan)e gorskih kolesarjev v olimpijski disclpll- hi Cross country - XC Završnica 2009, ki šteje tudi za državno prvenstvo v krosu. Prireditev bo potekala na tekmovalni progi na Březnici v Glenci, začela pa se bo ob 9. uri. V. S. 8 w.sub ic @ ff-gios.si GORENJSKI GLAS petek, 17. julija 2009 Kran) Nekdo je pozabil odstaviti posodo V sredo kmalu po poldnevu, ko je v marsikateri kuhinji že dišalo po kosilu, so gasilske sirene vznemirile stanovalce Sorlijeve ulice v Kranju. V enem od pritličnih stanovanj v tem blokovskem naselju je namreč zaradi pozabljene hrane na štedilniku izbruhnil požar. Ogenj, ki je precej uničil kuhinjsko opremo, dim pa se je razširil še v pet sosednjih stanovanj, so pogasili poklicni gasilci javnega zavoda Gasilsko reševalne službe Kranj. S. Š. Zagorelo je v pritličju. / Poto:C9r«2d ^^it Breg ob Bi ^r i ci Z mopedom trčil v avtomobil Na Bregu ob Bistrici je v ponedeljek sedemnajstletnik na kolesu z motorjem trčil v osebno vozilo in se pri tem hudo ranif^ poroča policija. Ob pol štirih popoldne seje peljal po Bregu ob Bistrici. Med vožnjo po prednostni cesti skozi križišče je bil premalo pazljiv, peljal pa je tudi z neprilagojeno hitrostjo, zato je prepozno opazil osebni avtomobil, v katerem se je iz nasprotne smeri pripeljala 63-letna voznica z območja Tržiča. Voznica se je sicer ustavila povsem na desnem robu vozišča, sedemnajstletnik pa je kljub zaviranju čelno trčil v vozilo. Zaradi hudih ran so ga reševalci odpeU jali v Splošno bolnišnico jesenice. spodnje Gorje • Prevrnil se je s traktorjem v ponedeljek okoli osme ure zjutraj se je v Spodnjih Gorjah frmet prevrnil s traktorjem in prikolico ter ostal ukleščen pod prikolico. Poklicali so blejske gasilce, da so ponesrečenca s tehničnim posegom izvlekli izpod traktorske prikolice, traktor pa postavili nazaj na kolesa. Ponesrečenca so nato prevzeli reševalci in ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. VOCAR Obvisel na drevesu v torek dopoldne so na planino Vogar poslali gorske reše* valce Iz Bohinja, da so pomagali jadralnemu padalcu, ki je moral zasilno pristati in je pri tem obvisel na drevesni krošnji tfk nad previsom. Reševalci so nepoškodovanega moškega rešili s pomočjo vrvne tehnike in ga odpeljali v dolino. S. t. Psihiater predlaga zdravljenje Sodni izvedenec psihiatrične stroke za 61-letnega Ivana Fortuna iz Preddvora» ki naj bi januarja letos poskusil ubiti svojega sina, predlaga obvezno psihiatrično zdravljenje. Simon Šubic Kranj « Na sredinem nadaljevanju sojenja 61 «letnemu PreddvorČanu Ivanu Fortunu, obdolženerau poskusa uboja lastnega 38-letnega sina Roberta, so zaslišali sodna izvedenca medicinske in psihiatrične stroke. Psihiater Miklavž Petelin je tako pojasnil, da je pri obtoženem ugotovil upadanje duševnih sposobnosti in depresivnost, kar je posledica ponavljajočih se konfliktov i? sinom Robertom, zato zanj predlaga ukrep obveznega dveletnega psihiatričnega zdravljenja, "će bi bil še naprej izostavljen podobnim dolgotrajnim stresnim situacijam, je možno, da ponovi podobno dejanje. Brez zdravljenja bi se lahko psi- Pri obdolženem Ivanu Fortunu je psihiater zasledil upadanje duševnih sposobnosti in hične težave pokazale tudi v depresijo./p®»«:^^^ooh kakšni drugi obliki, lahko bi* postal agresiven proti sebi, " okvare pomembnega dela te- žil " zaradi izjave policista hiši na Francariji v Pred- lesa, bila pa je nedvomno SaSa Enika» da rau je obdol- dvoru. Ker le Robert v meni psihiater. "Sunek z nožem ni mogel biti mo^an, saj bi sicer prišlo povzročena na način, s katerim se lahko človeka tudi ženi kmalu po dejanju dejal, spremstvu polidje iz hiše da se je nekaj takega moralo odnesel vse osebne stvari, do zdrsa noža na rebro in huje poškoduje, " je pojasnil zgoditi, po mnenju zagovoř na vratih pa so bile zame-poškodovanja notranjosti, zdravnik, ki pa ni mogel nice Katfe Konc Kuhar pa te njane ključavnice, je odvet- ne pa samo poškodovanja ugotoviti, ali je rana nastala izjave senat he sme upošte- niča predlagala, da se pre- prsne stene," je izvedenec medicinske stroke Miran Rems odgovoril na vpraSa- zaradi zamaha ali vboda z vati, ker bi s tem prišlo do poved približevanja odpra- nozem. Sojenje se sicer nadaljuje procesne kršitve. vi, Čemur je tožilka naspro- Sodnica Ravnikarjeva je tovala. Tudi sodni senat je nje okrožne državne tožilke po vodstvom okrožne sodni- na sredini obravnavi tudi po premisleku sklenil, da Irene Ruzme, kako močno ce Andreje Ravnikar, saj je sporočiia, da je policija ukrep ostaja v veljavi, saj je je obdolženi 13. januarja zve- predsednik Okrožnega so- oškodovancu Robertu For- "treba zagotoviti, da obdol- čer med prepirom z nožem diŠČa v Kranju Mihael Kere- tiinu izrekla ukrep prepo- ženi in oSkodovanec nista v zamahnil proti svojemu nik ocenil, da se senat na vedi približevanja očetu in stiku". Sojenje se bo nada- sinu. "Rana ni povzročila prejšnji obravnavi ni "oku« drugim domačim v njihovi Ijevalo 18. septembra. PRAZNIK ODBOJKE NA MIVKI Ssûxsfish sa. ft!^ i® Fsdscd • Q TEKMOVANJE najboljiih slovensldh moěUh panwza točke diiavnega pfv^iistva, promodjski turnir ženskih dvojic in turnir mešanih ekip za mkreatfvce. Nagradne igre In pester zabavni programi ''«ttlElNiI«! http://lubnik2009.nod32.si |r antivirus sMstem Mj Û I Gorenjski Glas tumuífíóut/n Pogrešanega Jezerjana našli mrtvega > V ponedeljek popoldne so v potoku Jezernica našli truplo 58-letnega Jezerjana. V Mojstrani pogrešajo 53-letnega Branislava Skvarčo. simon šuflic Jezefsko, l^ojstrana • Z Operativno komunikacijskega centra v Kranju so sporočili, da so v ponedeljek v potoku Jezernica naSli iruplo pogre- šanega58'letn^)ezerjana,v Mojstrani pa domači že od 23, junija pogrešajo 53-letnega Branislava Skvarčo. Od doma se je odpeljal z rdeče-beiin gorskim kolesom, na eni strani prtljažnika kolesa visi rdeča potovalna torba» v je kdo videl kateri je orodje za kolo. Po- Branislava Skvarčo? greSani je visok približno 178 V ponedeljek zjutraj pa so kranjski operativno komunikacijski center obvestili, da na Jezerskem pogrešajo 58-letnega domačina. Nazadnje so ga videli v noči na nedeljo, ko je zapustil lokâi in se peš odpravil domov. Organizirali so obsežno iskalno akcijo, v kateri je sodelovalo trident gorskih reševalcev postaje GRS Jezersko, domačih gasilcev, poUdstov in vodnikov reševalnih psov. Po nekaj urah iskanja so pogrešanega Jezerjana našli mrtvega v potoku Jezernica pod regional- centimetrov, težaJc 87 kilogra- puco, Čme dežne hlače, rdeče no cesto Spodnje Jezersko- mov, ovalnega obraza, ple- Športne copate irer bele al: Zgornje Jezersko. Predvide- šast, manjkajo mu trije spod- čme nogavice. Polidja napro- vajo, da je med hojo najbrž nji zobje. Oblečen je v kratke ša vse, ki imajo o pogreša- omahnil s ceste prek beton» čme kolesarske hiače, modio nem Mojstrančanu uporabne skega podpornega zidu in kolesanko majico s kratkimi podatke, da jih sporočijo na padel v potok. Vzrok smrti rokavi, rfav dežni plaáČ a ka- telefonsko Številko 113. bodo ugotovili z obdukdjo. Gorenjski Glas ww.g o r£ n rs ki g las. si AKTUALNO POGOVOR ZANIMIVOST KNJIGE IN LJUDJE NA ROBU Pogovor Blaž Zupane, zlati maturant s kranj e Gimnazije Zanimivost Meteoriti so okna v vesolje Pogovor Obiskovalcem planin bi radi ponudili tudi prenočišča io GG + petek, 17. julija 2009 Aktualno Mnenja Matjaž Fajfar, direktor Vzajemna, PE Kranj : "Zavarovanje Vzajemna Tujina ponuja različne programe: krije stroške storitve nujne medicinske pomoči, nujne zdravstvene prevoze do bolnišnice» nujno zdravljenje v bolniinid> nujne zobozdravstvene storitve, prevoze obolelega, poškodovanega ali umriega zavarovanca v domovino, iskanje in reševanje zavarovanca, odvetniške storitve, pomoč svojcem obolelega, poškodovanega ali umrlega zavarovanca,... Zavarovanje nudi 24-umo pomoč; ob nezgodi ali bolezni v tujini takoj pokličete dežurno telefonsko številko Mondial Assistance (Elvie), možen je klic na stroške Vzajemne, komunikacija je mogoča v slovenskem jeziku.** Natalija Postruinik, direktorica Službe za odnose z javnostmi Zavarovalnice Maribor: 'Turistično zavarovanje z asistenco v tujini smo pripravili v sodelovanju z zavarovalnico AXA Asistence. Ponujamo več paketov zavarovanja, za vse države sveta in za različno dolžino potovanja. V najkrajšem možnem času po nezgodi morate obvestiti naš asistenčni center v Sloveniji, ki nato poskrbi za vso nadaljnjo koordinacijo z medicinskim osebjem. V primeru, da zavarovanec sam plača stroške zdravljena in o tem pred zdravljenjem ni obvestil asistenčnega centra, ni upravičen do povračila stroškov." Ana Cergolj, Služba za korporativno komuniciranje v ZavarovalDid Triglav: "V primem zdravstvenega zavarovanja za tujino sodelujemo z nemško Almeda GmbH. Zavarovanje krije stroške nepredvidene bolezni ali posledic nezgode, Id se pojavijo ali nastanejo med potovanjem ali bivanjem v tujini, kakor tudi povečane stroške prevoza v domovino, ki ga po potrebi odredi zdravnik. Zavarovancem nudimo 24-umo pomoč, tudi preko klicnega centra v Ljubljani." Ko v nesreča ne v počiva Pred odhodom na dopust razmislite o sklenitvi zdravstvenega zavarovanja z asistenco v tujinL Na izbiro je Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja« Suzana P. Kovačič Pogoj za pridobitev Evropske kartice zdravstvene^ za« varovanja je sklenjeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Kartico vam Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v tem primeru izda brezplačno, praviloma za leto dni, petnajst dni pred pretekom pa lahko naročite novo kartico. Naročite jo lahko preko spletnih strani 2ZZS, v njihovih samopostrežnih terminalih, preko GSM ali osebno. Prejmete jo štiri delovne dni po naročilu, Če imate nujen odliodv tujino in ne morete čakati na kartico, varri bodo na območni enoti zavoda izdali certifí- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (na sliki je območna enota Kranj) Ima kat, ki enakovredno nado- Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. mešča to kartico. "Zavarovane osebe lahko z ZZZS pripeli še dopis, ki ga čete v Corisov center» kjer Lahko se nam zgodi nesre- Evropsko kartico zdravstve- morate obvezno predložiti, vam bo operater daJ navodila Ča na križarjenju, ko jc pri nega zavarovanja uveljavljajo Lahko se vam zgodi, da vam ali organiziral zdravljenje» če roki samo ladijski zdiavnik. ki zdravstvene storitve v drža« v kakem odročnejšem tujem je seveda za to še čas in za ne deluje v mednarodnem si* vah članicah Evropske unije kraju ne bodo vzeli kartice, življenje ne štejejo minute," stemu Coris. Vtem primeru in Evropskega gospodarske- kljub sklenjenemu dogovoru svetuje Strniša. boste strošek nujne medicin« fvropsko karti co neposred no pri zdravnikih gaprostora tervšvid, laHr- med državama. " Pri uveljav- Polica Coris naj bizagotav- ske pomoči morali kriti sami, vaškem in v Makedoniji» z Ijanju povračila stroškov mo- Ijala tudi nujne reševalne ob prihodu domov pa boste s rate obvezno predložiti me- prevoze v domovino, bodisi z priloženo medicinsko doku- oziroma dicinsko dokumentacijo in rešilnim vozilom ali helikop- mentadjo m originalnimi ra- zdravstv^nih ustanovah, ki so originaJne račune," pravi terjem, če zdravniki ocenijo, čuni uveljavljali povračilo del javne zdravstvene mreže. Štimova in opozarja: "Z Ev* da jeto potrebno. "Svetujem stroškovzdravljenja. Lahko se Obseg in vrsto zdravstvenih lopsko kartico pa ne morete pa, da se o variantah nujnih zgodi, da bodo od vas zahteva- storitev opredeli zdravmk, ki uveljavljati povračila za riačr- prevozov v domovino na- li plačilo tudi v kaki odročni sprejme zavarovano osebo na tovano zdravljenje denimo v tančno pozanimate že ob vasld na primer v Kazahsta- zdravljenje, pri čemer je Nemčiji. Za to so drugi po- sklenitvi zavarovalne police." nu. za kar boste uveljavljali ključnega pomena opredeli- stopki." Vedno pa ni dovolj, da ima« xivračilo stroškov pod enaki- tev pričakovane dolžine biva- In kako je z nujnimi pre- mo pri sebi samo kartico Co- mi pogoji kot v prejšnjem na- njavtujini. Za BosnoinHer- vozi iz tujine do doma? "Pre- ris, na kateri je napisana šte- vedenem primeru. "Ne bo se cegovino vam bomo izdali ti. m pravita \z obve^iega vílka zavaruvalnc pwîite. Sve- vam pa to zgodilo na Hrva- konvencijsko potrdilo pod zdravstvenega zavarovanja, tujejo, da vsekakor vzamete ikem. v Avstriji, švid,Frand-enakimi pogoji kot Evropsko V tem delu svetujemo dodat- na pot še polico Coris, ki jo ji in v ostalih turističnih diža-kartico zavarovanja. V drugih no sklenitev komercialnega shranite v kovček za vsak pri- vah sveta, kjer asistenčna zadržavah (Srbija, Črna gora, zavarovanja z medicinsko mer, če bodo od vas zahteva- varovanja dobro poznajo," je ZDA itd.) je potrebno zdravstvene storitve plačati, ob pri» hodu domov pa lahko zapro* site za povračQo stroškov pri asistenco v tujini," poudarja Stimova. Eno od najbolj poznanili asistenčnih zdravstvenih za- li dodatna preverjanja." Še dejal sogovornik. območni enoti ali izpostavi varovanj oseb pri potovanju ZZZS, pri čemer je zawova- in bivanju v tujini je zavaro- na oseba upravičena do pov- valna polica Coris. Z njo račila le za nujne zdravstvene imate po besedah Francija storitve, v višini dejanskih Strniše, direktorja kranjske stroškov, vendar ne več od poslovne prote zavarovalnirfi povprečne cene teh storitev v Adriatic Slovenica, zagotov- Slovenijl. Zavarovanim ose- Ijeno zdravstveno asistenco v ham ZZZS za čas bivanja v vseh državah sveta, običajno teh državali, s katerimi ninia- v iiueži javiiili zdravstvenlli mo sklenjenega dogovora, ustanov. 'To zavarovanje svetujemo sklenitev komerd- nam da neko varnost v pri-alnega zavarovanja z medi- meru, ko bomo iskali pred-dnsko asistenco v tujini." vsem nujno medidndco popravi Petra Nadižar Šlim, moč; lahko pa je to tudi zobo-vodja Oddelka za izvajanje, bol ali močna alergijska reak- obvezn^ zdravstvenega za- dja na sonce, ko je potreben varovanja na ZZZS, Območ- zdravniški poseg. Na vsaki ni enoti Kranj. kartid Coris je napisana te!e- Izvajaicem zdravstvenih fonska Številka, ki je zavaro- storitev zadošča, da imate pri vancem na voljo 24 ur na sebi samo Evropsko kartico dan v slovenskem jeziku. Ko zavarovanja z izjemo Hrva- pride do bolezni ali poškod- ške, ko vam bodo h kartiri na be, je najbolj prav, da pokJi- Dejstva: Neka) primerov, če nimamo zavarovanja 2 medicinsko asistenco v tujini: • najpogostejša dopustniška diagnoza zara^ pretiranega sončenja je ' allergic dermatitis", ko je cena pr^eda na primer v Grčiji pri zasebnem zdravniku zoo evrov; • v ZDA je povprečna cena operacije slepiča 30 tisoč ameriških dolarjev (pregled, diagnostika, operacija in hospitalizacija); • zdravljenje angine je v državah cenovno različno; od 80 evrov za pregled pri zdravniku (brez zdravil) do 450 evTov (brez zdravil); - urgentni prevoz iz Fircnc do Ljubljane (brez zdravniškega spremstva) stane približno 1500 evrov. GG + petek, 17. julija 2009 11 Pogovor ima v zogo kot Igo Med Blaž Zupane "če šHn leta kolikor toliko delaš sproti, potem že veliko Tnas in ti ni Matïîa Rant "V bistvu smo se na ta ra-— čiin bo!j šalili še pred maturo, Glede na to, da so bOi rezul- zdaj, ko so znani rezultati, pd tati mature'objavlleni že ob niti ne. Če gre za šalo, se pač 5. uri zjutraj, me najprej za« nima, kdaj si v ponedeljek vstaJ? nasmeiemo: L^hko pa kdo ni bil zadcpvoljen z rezultatom, pa bi lahko kaj takega da "Budilke si nisero pripra- rekel, a se to še ni zgodilo." vil, a sem se vseeno zbudil ob 7,30." Tako pozno ^ So bile priprave na maturo naporne? '^Najboij napoiBO je bilo, "Ko spiš, se ne zavedaš ker smo imeli priprave pri fi- časa, in zato me tiuli ni mo- zild in kemiji ob ponedeljkih glo zanimati, kakšeh rezultat in četrtkih na umiku prvi in sem dosegel." zadnji dve uri. Zlasti težko je bilo zdaj proti koncu pouka, Torej nisi bil preveč na tr- ko je bilo zunaj sonce in te je nih glede rezultata? vleklo ven, posebej ob četr "Ne preveč, saj sem vedel, tldh, ko je že skoraj konec ted- da bom naredil maturo." na. Zato je bilo najbolje, da smo bili v kabinetu in izvajali Kot drugo, malce za Salo: kakšne poskuse, ker tam ni kje so očala z debelimi ste* bilo oken, da bi videl sonce." kil in 'polizana frizura*? "Tu nekje imam sončna Po mnenju šolskega mini* očala, a n^ajo ravno debelih stra Igorja Lukšiča matura stekel Lase imam pa pre- * ni pretirano stresna za dija-kratke, da bi si jih lahko 'zali* zal'.' ke. Se je tudi tebi tako zdelo? "Če Štiri leta kolikor toliko delaš sproti, potem že veliko Zdaj pa bolj zares. S svojim znašinsetíni treba vsega na rezultatom na maturi si se novo učiti. Še največ časa mi uvrstil med elito slovenskih je vzek književnost, za kate-srednješolcev. Kakšni so ro sem porabil toliko časa kot bili pm občutki in kako so za vse druge predmete sku- Zupane iForo;cwio>uyćii to sprejeli tvoji starši? paj. Prav nam je prižlo tudi, "Vsi smo bili veseli. Pri slo- ko smo pri nekaterih pred« fakulteti, bo tista, Id bo po- goča tudi zaposlitev venSâiù sem redmo pričako- metih» redmo pri matemati- membna za naše prihodnje torej tudi to \ val kakšno točko manj. a sem ki, ob koncu vsakega letnika delo. To je tisto, kar bomo biri študija? mislih ravno še uiel 'osmico'. Pri pisali pregledne teste skozi verjetno delaii vse življenje» seveda drugih predmetih pa sem vse leto." pričakoval, da bom zbral veli- čeprav ne nujno. Zato je ma- odločilno. Študij sem v prvi tura res neka prelomnica v fizika ko točk, seveda pa je vseh 34 Kaj je na tej književnosti, da življenja točk zelo lep uspeh." nima. da je lahko noslitev. na ie ^amn prednost. Predvsem vas fante tako muči? p( "Verjetno manj radi bere- Omenil si že, da si se odi o- ni Ponavadi so starši še bolj mo in manj poslušamo pri čil za študij fízike. Odličen z< ponosni kot dijaki sami... slovenščini, razen tega je pri uspeh na maturi ti sicer od- fizika že odgovarja tudi na ii? ")a, prav res. Mami sem slovenščini zelo veliko gradi- pira praktično vsa vrata - za- vprašanja, ki so bila včasih odloČil 7ň nada I jí»va n šnjdi-ja v tujini, a tako daleč naprej ne bi rad napovedoval. Fizika je baje težka." Že tako nisi velik ljubitelj knjig, praviš, zato verjamem, da tudi za šolskimi knjigami ne preživiš večino modema svojega Časa. Kaj te še vese- 'Rad se lakvarjam s Špor- komai prepričal, da me ni va... Pri tistem, kar snio ime- kaj torej ravno fizika? zbudila ob petih zjutraj." h za domače branje, sem tudi bolj obnove bral." Glede na to, da si sin direk "To sem se odločil, še pre- jem ena den sem izvedel za rezultate mivih vprašanj pri maturi in tudi kadarkoli zgolj filozofska, in so po mo- tom • tudi tole opornico (pojem ena izmed najbolj zani- kaže na opornico na roki, op. p.) sem dobil pri košarki. Košarko sem tri leta tudi treni- torja državnega izpitnega Kakšen "knjižni molj° pa kasneje bi se odločil enako. P red postavlja j va, da boš ral, zdaj pd jo veliko igram s centra Daika Zupanca • je torej res nisi... 'To gotovo ne." kdo že podvomil o tvojem rezullatu oziroma morebiti pomislil, da si imel vpogled Kaj te je spodbudilo, da si zike rabijo tako na področju Fizika me zanima, pa tudi te- imel nekoč v prihodnosti prijatelji. Od lani igram tudi žav pri iskanju 7aposlitve možnost vlivati na polittč- ekipo Optimisti v četrti verjetno ne bom imel, saj â- ne odločitve v naši državi, gorenjsid košarkarski ligi, ki v maturitetno gradivo? se odločil izpite opravljati naravoslovja kot tehnike. Fi- Kaj bi najprej spremenil? "Če bi imel neko visoko je letos tudi v zimski ligi Ra» dovijica. Sicer je to bolj rekre- *'Mogoče ICS, a rekel mi ru nidi na viSji ravni zahtevno- zika me zanima rudi zato, funkcijo, da bi lahko kaj ativno, a se kljub temu kar treba vsesa na ^ nihče nič. Clede na to, da sti? Se je to od tebe kar pri- ker zajema veliko področij." spremenil, mi ne pride na dobro prepotimo. Rad pa po- novo učiti. Se največ časa mi je vzela k njiževnost, za Tamjudi ni kaj videti, če^- katero sem porabil toliko časa kot za vse druge predmete skupaj. " sem se odločil za Itudij fizike, čakovalo? kjer ni omejitve pri vpisu, pa bro zavarovano in tudi oČe ne ve, kaj je v maturitetnih polaK "Izpite na višji ravni za- to niti ne bi bilo potrebno. Si- htevnosti lahko opravljaš pri cer pa imajo gradwo zelo do- matematik: in an^eščini, ki misel nobena velika stvar, ki ^edam tudi dober film in se bi se mi jo zdelo pomembno družim s prijatelji." takoj spreminjati. Prepričan mi gresta dobro, zato to ni bUa težka odločitev." Te katero področje mogoče še posebej zanima? "Zacnioat sem izbral spioš- sem, da se politiki trudijo, Za to bo letos več kot dovolj no smer in bom potem videl, kljub temu pa bi bilo bolje, priložnosti, ^ede na to, da kateri izpiti mi bodo bolj všeč ko bi bilo v politiki manj so pred tabo zelo dolge po* oziroma pri katerihi bom šel medsebojnega obtoževanja čitnice. Imaš že načrte, mo nisi biolog. Razen tega. Matura naj bi bila neke vr- lažje skozi. Bom videl, kaj me in korupdje in več sodelova- kako jih boš preživel? kolikor vem, sestavijo veČ raz* ste zrelostni izpit. Tudi sam bo bolj pritegnilo." ličnih pol in potem med njimi to dojemaš kot neko po nja» da bi si skupaj prizadevali za boljšo Slovenijo." izžrebajo tiste, ki smo jih potem dobili na maturi „ " membno prelomnico v tvojem življenju? "Nekajkrat se bom odpravil na morje, in sicer tako z družino kot s prijatelji. S pri-nančni in gospodarski kri- Te mogoče mika tudi študij jaielii sicer načrtujemo tudi Danes se veliko govori o fi- "Verjetno res. saj se bo zi. Kako jo dojemate tisti, ki Šale ca ta račun, če drugega zdaj. ko smo se vpisali na k- šele načrtujete svojo poklic- V tujini? "Zaenkrat sem se odločil kakšno daljše potovanje, recimo po Evropi, a ni še nič do- ne, boš pa verjetno kljub kulteto, začelo zares. Izobra- no kariero - omenjal si že, za študij v Sloveniji. Če mi točenega, ker je to zelo dra- temu še moral poslušati. zba, Id jo bomo raidobili na da si izbral Študij, ki omo- bo šlo dobro, se bom mogoče go II 12 GG + petek, 17. julija 2009 Zanimivost Meteoriti so okna ves "Meteoriti skrivajo ndmige o nastajanju in razvoju našega Osončja in s tem posredno tudi o razvoju Zemlje ter morda tudi življenja na njej. V praksi meteoriti pomenijo dostavo vzorcev drugih svetov na Zemljo - so torej alternativa izjemno zahtevnim in dragim misijam z vesoljskimi sondami," pravi geolog in astronom Jure Atanackov. Jure Atanackov UrÍA Pfternel Manjši in bolj oddalfenl lahko niklja, občasno pa se najdejo povzročijo zamolklo bobne- tudi bolj redke zvrsti eksotič- Sredi maja sta dva domači- nje, veliki pa lahko povzročajo nih meteoritov. Nekatere me- . na iz G orij. Jožef Pretnar in tresenje oken in celo taL Vsa- teorite so po sestavi uspeli po- Bpjana Krajne, nekje na Me- ki takšni zvoki imajo zamudo vezati matičnimi telesi, od ko- žakii {neuradno v bližini Pol- glede na pojav meteorja» po- dersopnèli^naprimerzLuno jan nad Jesenicami) našla po- dobno, kot ima grom zamudo in Marsom ter asteroidom Ve- seben kamen • domnevno glede na pojav strde. Običaj- sto." meteorit, ki naj bi na Zemljo no prispejo minuto do nekaj pâ upočasni Velika večina mete- maso vet kot Šestdeset ton. âli. Na Zemljinem površju so venije. Teh je bilo v zadnjih sto "Padd meteoritov niso po- oroidov rr.ed potjo skozi ozrač- Nahaja se na prvotnem mestu meteoriti manj obstojni. Naj- letih zagotovo še kar nekaj. scUio iťdkJ. V2>ako lelo ita ie povsent zgori, ]e zelo ledki padca v Namibiji." Zemljo pade na tisoie meteo-. pot preživijo. Ko se meteoroid ritov. Najde se jih seveda mno- upočasni pod hitrost nekaj Id- V medijih lahko zasledimo dejo v le ndaj dneh. Kamniti go manj. Ker je sedemdeset lometrov na sekundo, zrak zapise, da naj bi meteorit za- so bolj obstojni. Najdlje pa pr^ uradno potrjen odstodcov površja naSe^ pla- okoli njega neha žareti, kar vi- del človeka. So to realni zapî- žrvijo kovini meteoriti, late bolj občiidjivi so najbolj primi- Meteoriti so okna v vesdje. So tivni meteoriti, ki lahko razpa- vzord iz različnih asteroidov, pnmer ko neta pokritega z morji in ocea- dimo kot konec meteorja, si ali pretiravanja? ni, jih kar dobri dve tretjini Nato se upočasr^uje naprej in naše Lune, notranjih planetov in morda tudi kometov. Pri meteoritu se znanstvena rih žrvijenjska doba na Zemlji- zgodba ne konča pri sami naj- "Obstajajo zgodovinski za- nem povišju je lahko tudi ne- dbi, velikosti in masi ter zvrsti meteorita, ki ga vidijo Številne rita? priče in posname j o kamere. Na ozemlje velikosti Sbvenije meteorit je zadel đoveka • med metcoritskim dežjem nad vasjo Mbale v Ugandi leta Majhen pade me^nt, veUk kot pe^, meteorit je zadel dečka v glavo. Na srečo so meteorit predhodno še dodatno padevvoda Številni padejo na kmalu pada v prostem padu. pisi, ko oaf bi meteoriti ali kaj sto tisoč let Obstojajo tudi meteorite. Izjemno pomemb- zelo odročna območja, Jqer ni Ko pade na tia, postane mete- ceJo meteoritskd dež zaddi in ftjsilni meteoriti, tí sona Zem- ne so tudi okoliščine padca, prič ali instrumentalnih za- orit Manjši meteoriti padejo ubili osebo aii več ljudi, ven- Ijo padli v bolj daljni geološki pot skozi ozračje in pnrotna or- znav. Mnogi padejo podnevi, na tla s hitrostjo nekaj deset dar so tovrstni dogodki zaradi preteklosti in so se ohranili v bita, po kateri je meteoroid ko je spremljajoče meteorje metrovnasekundo.večjizne- zgodovmske oddaljenosti za sedimentnihkamninah." lažje grešiti. Le redko, v pov- kaj sto metri na sekundo," prečju enfaat na mesec, pa ne- realno ovrednotenje zelo zahtevni. Uradno potrjenega Kako poteka analiza najdenih in razvoju našega Osončja in s krožil okoli Sonca. Meteoriti skrivajo namige o nastajanju kje na svetu pride do padca Kakšna pa ie sestava meteo- primera smrti zaradi padca meteoritov? Kje so običajno tem posredno tudi o razvoju meteorita ni. Obstaja pa urad- shranjeni? Zemlje ter morda tudi življe- "Meteoriti so zelo različniin no potrjen primer, ko meteo- "Analizira se mineraloška nja na njej. IzkazaU so se deni- približno vsaki dve ali tri leta." imajo, tako kot zemeljske kminine, široko paleto sestav. Večina meteoritov je kamnitih. Po mineralni sestavi so rit je zadel človeka - med me- teoritskim dežjem nad vasjo sestava, izotopska sestava in struktura ter tekstura meteori- mo za ključ do razumevanja nastanka oceanov v daljcd Mbale v Ugandi leta 1994. ta, opravlja pa se v laboratorijih Zemljini preteklosti Morda so Majhen meteorit je zadel deČ- s primemo opremo • s petro- na Zemljo prinesli tudi grad- Kako je viden padec meteiVTb? med zemeljskimi kamninami ka v glavo. Na srečo so mete- grafekimi mikroskopi, elek- nike žisijenja. V praksi meteo- Po pričevanju ljudi g? spienv še najhiolj podobni magmat- orit predhodno še dodatno tronskimi mikroskopi, masni- riti pomenijo dostavo vzorcev Ijajo hr\ip, pok, svetloba, ne^ skim lomrdnam, vsebujejo pa upočasnili listi bananovca." ten s Čutijo kot potres tudi minerale, ki lih na Zemlji mi spektrometri ... Meteorite dnigih svetov na Zemljo - so običajno hraiujo muzeji v dr- torej alternativa izjemno za- "Večina oâvidcev pri padcu ne naidemo. Veliko meteori- Kakšna je laliko starost mete- žavah. kjer je meteori: padeL V htevnim in dragim misijam z meteontov dejansko vidi le tov vsebuje majhne mineralne orita? zelo svetel meteor. Neposre- kroglice, imenovane hondru- Slovenijl je to prav gotovo Pri- vesoljskimi sondami, Id lahko "Starosti meteorito\'so lahko rodoslovni muzej Slovenije, obiščejo le eno telo Osončja, den padec sam^ meteorita le, po katerih se razlikujejo od zdo različne. Teoretično bi lah- saj gre za narodno naravno de- Nekatere zvreti meteoritov so na tla j C praktično nemogoče vseh zemeljskih kamnin- Sku- ko.bil meteorit, ki bi prišd iz diŠČino tudi za prihodnje ge- izjemno občutijive na pogoje upočasnili listi ^^ ^^^ meteorje, ob ka- pina posebno primitivnih me- medzvezdnega prostora, sta- nerad je. Vzorce meteorita do- na Zemljinem povrSju - viso- terih pride do pada meteori« teoritov se sploh ni spremeni- rejši od Osončja, vendar bi bili bijotudiraziskovalneinstitud- ko temperaturo, visoko vlago, bananovca. ta, pogosto spremljajo zakas- la vse od samega nastanka taki meteoriti nepopisno redki neli zvoki, podobni gmienju osončja, vsebujejo tudi zelo za- Sicer so najstarejši meteoriti ali preboju zvočnega zidu. To- pletene oiganske spojine in bi zelo primitivne sestave in ne je, ki so spedfično usmerjene v raziskave meteoritov." oksidadio in bic^eno aktivnost, zato je zelo pomembno, da se jih najde kar se da hitro vrstni zvcid so eden od poka- lahko bili vir gradnikov ži\ije- kažejo sledi izrazitih geoloških V Sloveniji so doslej našli in da se z njimi ravna po po- zateljev možnega pacca mete- nja na Zemlji. Obstojajo tudi procesov, stari so toliko kot samo en meteorit, pred loi stopklh, ki zagota\djajo, da ne orita- Jakost zvoka je odvisna kovinski meteoriti, ki so v Osončje, torej 4,5 milijarde let letomvAvčah. Kakodragoce* pride do nepopra\djtvih spre- od velikosti in oddaljenosti, večini sestavijeni iz želeaa in Orugi meteoriti so mlaj§i Ti so ne najdbe so to za znanstve- memb in poškodb." GG + petek, 17. julija 2009 Pogovor Obiskovalcem tudi anin bi radi v v v prenočišča "Agrarne skupnosti ponujajo obiskovalcem planin na planâarijah kislo mleko, sir in skuto, v prihodnje bi jim rade ponudile tudi prenočevanje," pr^vi Dušan Jović, ki je v Bohinju kmetijski svetovalec že šestindvajset let in dobro pozna razmere na bohinjskih planinah. Dušan Jovic Cveto Zaplotkik So že vse planine vrnjene -- agrarnim skupnostim ? Koliko tK^iinj&ldh planin )e še VeÛna agrarnih skupnosti je "živih", |e v zadnfih desetih ie- že dobila naaj odvzete plani- tíh kaldna 'umrla"? ne in dnigo premoženje, dve "Do leta 1963 je bilo v Bohi- agrarni skupnosti, to sta Konju §e šestinštirideset "živih" hinjska Če$njica, Jereka, Pod-planin, to je planin, na katerih jelje, Koprivnik, ki je po danse je prek poletja pasla živina, stvu največja v Bohinju, ter Ko je država z zalconom pre- Bohinjska Bistrica pa postop-povedala gozdno pašo, se je ka §e nista zaključili. Ker je za število začelo zmanjševati, k vse vrnjene deleže treba spetemu pa so delonia prispevale Ijati dedne postopke«, bodo ver- tudi oddaljenost planin in jetno Še precej dolgo trajali po- splošne razmere v kmetijstva stopki za vpis lastništva v zem- Danes je v Bohinju Še triln- IjiSko knjigo. To je po mojem dvajset "živih" planin, v za- mnenju največja slabost zako- dnjih desetih letih niso opu» na o vrnitvi premoženja agrar- stili paše na nobeni, agrarne nim skupnostim, saj s tem so- skupncsti pd vlagajo velike lastniki planin in drvigega pro- napore v to, da preprečujejo moženja agrarnih skupnosti zaraščanje. Pred kratkim je postajajo tudi ljudje, ki niso bilo. na primer, čiščenje zara> kmetje in nimajo posluha za Kmetijski svetovalec Dušan jovič sti na planini Dedno polje." kmetovanje. Marsikje je vračanje ovirala tudi odmera zem- bili nekdaj v njihovi lasti. De- z agr^tom. Odpadne vode so klasični način • v bakrenem Se je letos paáa zaiadi debele Ijišča. m katerem stojijo ob- nar pa oplemenitijo še z last* problem na vsdi planinalv še kodu in s kurjenjem na drva. snežne odeje v hribih začela kasneje kot obiâjno? jekti, zgrajeni večinoma po nim delom, podržavljenju premoženja najbolje so to doslej reSîli na Edina sprememba je ta. da planinahVelopoljeinKonjšči- ogenj za segrevanje kotia vino na paSo približno deset ku je lastnica teh zemljišč kot àsu? kjer načrtujejo Še ureditev pro- tople vode za potrebe planSa- "V Bohinju je ŠC dsVCt plttfliyi, "Agrarne skupnosti so daie ži- agrarnih skupnosti. V postop- Kaj so naredile v zadnjem ca, kjer so urwiili greznico in uporabljajo tudi za pripravo na katerih mleko predelujejo v sir dni pozneje» vendar bodo še zadnja znana upra>^javica po- • "V zadnjih treh letih so na Vo- vizorične biološke čistilne na* rije. Na teh planšarijah Še vedno lahko dosegle osemde- stala zadruga, Id je s tem pri« g]u obnovili sirarno, vključno prave. Vse planine smo lani vedno širijo po starih recep- setpašnihdni, kar jepc^oj za dobila pomembno premo- s prostori za pastirja, na plani- preko kmetijsko gozdarske turah, vendar delajo le sire s pridobitev subvendje za pla- ženjsko korist oz. celo večjo ni Blato urejajo nekdanjo si- zbornice ^jučli v skupni pro- krajšimčasomzorenja,tojev ninsko pašo. Paša se je na niž- kot kakžna agrarna skupnost ramo v bivališče za pastirja, jekt čiščenja odpadnih voda, v tipu trapista ali gaude. Ce bi, in druse izdelke. ležečh pianinah začela 6. Lastniki teh objektov morajo na Krstenid so pol^ obnove okviru katerega pri&kujemo na primer, na planini Laz, pr- juniia, na višje ležečih pa šele zdaj stavbno zemljišče kupiti objekta pridobiti s čiščenjem dižavni in evrop^ denar. Če vič sirili ob koncu junija, bi Na teh planinah okrog'25. (unija " so lani predelali od TflHrijgp (tiiHi ^ani sgrar- zaraisH petnajst hektarjev nam tega denarja ne bo iispelo obiskovalcem lahko ponudili nih skupnosti)." Kc^o thine je na tkaninah? dodatnih pašnih površin, na pridobiti, bodo v to morale v prvi bohinjski sir v tipu Vdem polju so uredili bivalne prihodnje investirati same ementala šele ob koncu av- V mlečne izdelke ^^ ^^^ ^^ desetimi, v agramih skupnostih je vse prostore, molzišče in grezni- agrarne skupnosti" gusta." dvajsetimi (etir manj kmelov in vse več ne- co, na Zajamnikih obnovitve- vine, od t^ je 130 krav molznic Čreda je približno za tri- tudi pri gospodarjenju s planinami? sla planini so uredili sanitari- paša? siiarsko pot. ki povezuje pla* je, na Praprotnid in Konjščid "Ta problem največkrat nasta- nine in kmetije s predelavo okoli 1^0 tisoč P^^ velike ži- kmetov. Ali se to že odraža na dela Še potekajo, na Bitenj- )e še vedno problem gozdna Pred letí ste v Bohinju uredili litrov mleka, s planine Javomik in z deset odstotkov ve^a kot leta "Trenutno tega vpliva še ni so pred dvema letoma uredili ne na Goreljku, kjer je pašnik mleka. Se je dobro prijela? 2000. predvsem na račun po- čutiti, ni pa izključeno, da se še prostore za pastirja, na pla- premajhen za Število živali na "Pot je dobro obiskana, po- rastaštevilakravdojiljinkonj. to v prihodnje ne bo godilo." nini Suha so zagotovili štiri paši" V mlekarski krizi je namreč dueh planŠaiV p^cej kmetij opustilo prirejo Koliko na gospodarjenje vpH« napa j aliěča za živino mleka in se odloČilo za rejo vadejst>x>,dasoplaninevTri< Kaj načrtujejo v bližnji pri- na Goreyku pa loav dqiij, y pa jih skupaj s gjavskem narodnem parku? mleko vozijo tudi v dolino/' Koliko se je na planinah ohra n3o sirarstvo? hodniki dobijo na teh planinah in kmetijah kislo mleko, skuto, sir, zdaj pa razmišljamo Še o tem, da bi jim agrar- hodností? V Bohinju je še devet planin, ne skupnosti v stanovih in teleti dajejo na pašo. Na plani- "Pri osnoviû dejavnosti, to je "Na Sum pripravljajo načrte na katerih mleko predelujejo drugih objektih omogočile ni Javomik je bilo, na primer, pri paši in preddavi mleka, se za obnovo nekdanje sirarne, v sir in druge izdelke. To so tudi prenočevanje. Na neka- Še leta 2000 petdeset molž* to ne pozna, različni pc^edi so na planini-Laz na j bi uredili še planine Goreljek, Zajamniki, terih planšarijah so takšna rÚQ. zdaj jih je le Še trideset." morda le glede urejanja dosto- prostor za agregat in sanitari- Praprotnica. Uskovnica, Ko- skupna ležišča in pograde Že pa do planin. V agramih skup- je, na planini Blato naj bi do- njščica Krštenica, Velo polje, uredili, v ponudbo pa bi lah- Ali še velja, da so bohinjski nostih pravijo, da je s slabo do- končali bivališče za pastirja. Laz in Bitenjska planira. Na ko vključili tudi ležišča v zasebnih stanovih. Na Voglu so v okviru obnove že uredili hkvi piek pdetja slK>raj p raz- stopno planino težko gc^poda- na Dednem polju bodo večja teh planinah so lani predelali ni io dâ je domala vsa živina riti, hlo^ti pa se zavedajo, da investidja sanitarije na plarûnah? vsaka pot * ne da bi uvedli po- v mlečne izdelke okoli 1^0 tisoč Utrov mi^. s planine )a- osemnajst ležišč, na Ded- "Kmetije, ki redijo krave doji- sebni prometni režim - pome- Kaj so ^vni problemi planin: vomik in z dveh planšarij na nem polju bi lahko prespalo Ije, dajo na pašo skoraj vso ži- ni tudi priložnost za različne vino. Tiste, ki se ukvarjajo s motorizrane oláskovak»." dostop, oskito z vodo in elektriko, odpadne vode .J "južne bohinjske planine Goreljku pa mleko vozijo tudi šest do osem ljudi, na Velem v dolino." polju do Sest ljudi.., Pohod- niki bi tako spoznali življenje prirejo mleka, imajo molzni« ce doma. mlado živino pa od- Ali a^ame skupnosti veliko (Suha. Poljana, Zaliscem, i^Dlilœ je ^sirarstvu še tradkd' in delo na planšarij i, lastniki ženejo v planine. Mleko odda- vla^ jo v urejanje planin ? Osredki, Vc^) imajo proble- je in koliko pridiha sedanjosti? stanov pa bi z dodatnim za- ja še okrog šestdeset kmetij, "Ves denar, ki ga dobijo od mezvodo. Kar zadeva dostop. 'Vse sirarne, ki so jih na pla- služkom lažje vzdrževali ob- pred nOelQrsko krizo jih je subvencij, od poseka lesa in iz je najtežji na planinah Laz in ninah v zadnjih letih obnovili jekte. Da bi ležišča lahko ie- bdo več kot dvesto." drugih virov, vlagajo nazaj v Suha. Z elddriko ni težav, na v okviru projekta, pri katerem galno ponujali, bi morali pLuiiiiC - v čiščenje pašnikov, planinali jo pridobivajo iz je sodeloval Kmetijsko goz- spremeniti nekatere predpi- V zadnjem d&etklju se spre» urejanje objektov, ograje in omrežja ali s pomočjo soričnih darski zavod Kranj, zagotav- se o dopolnilnih dejavnostih minja tudi lastništvo pla^. poti, za nakup objektov, ki so celic, pri molži si pomagajo še Ijajo predelavo mleka na star, na kmetijah." 14 CG + petek, 17. julija 2009 \ Na rohu ROKlfEVA ZGODBA O ODRAÍ^ČANJU (2) Ni vsaka mama zaklad Milena Miklavčič usode poklical sem očeta in ga pro- sem imel občutek, da me za- sem se privlekel do vrat, kjer sil, naj doma naredi red. nemaria, potem pa mi je ku- me je našel poštar, ki je ta- Ne vem, kaj sta imela z pil kolo. DobiJ sem krila, saj koj poklical rešilni avto. V mamo, toda Světlana je ostâ' sem v Štirinajstih dneh, ko bolnišnici so ugotovili, da la in to je bilo vse, kar sem si želel. Brez nje bi bilo moje življenje še večji kaos, kot je bUo ..." A mama ni kar pozabila na to, da jo je Roki tožaril. Našla je cel kup izgovorov, da mu ie prepovedala hoditi na sem bil pri njem, pfekdesa-ril domala celo Prekmurje. Našel sem si tudi prijatelje, povabili so me celo k neki glasbeni skupini, kjer sem poskušal igrati na kitaro, a sem bil zanje prevelika "ta* tarnata". Veselil sem s€ ne- treninge gorskega teka, prav delje, ko je ali imel zame čas tako pa ga je postavija pred in sva zjutraj skupaj malo imam zlomljeni dve rebri, zaradi česar sem se potem Še lep Čas kiemžil od bole- 6n. Naredili so tudi zapisnik. žal pa nisem imel moči, da bi po pravici povedal, kdo me je pretepel. Pa tudi Če bi, mi ne bi verjeli, kajti že popoldan je v bolnišnico privihrala mama, me teatralno dejstvo, da naj se kar poslovi poležala, potem pa me je objela m jokala kot dež ob od igranja kitare, ker ima pri vzel s seboj na kavo, ki jo je fiziki in kemiji slabe ocene. "Kar sploh ni bilo res!" ogorčeno povzdigne glas Roki. "Teste sem pisal tri, a mi je do boljše ocene manjkala le točka, kar je iiflteljica hM zabeležila. Toda mama se spil s svojimi delavci v bližnji kavarni. Tam sem tiho občemel v njihovi družbi in vlekel na ušesa vse, o čemer so klepetali. Vesel sem bil, ker sem Čiitil, Ha spoštujejo. To mi je bilo novo in mi je želela maščevati in to zelo ljubo, saj ga je mama pogledu name. Stiskal sem ustnice in obračal glavo stran, ko serr. posluš al nj eno jadikovanje. Medicinska sestra, ki mi je pozneje, ko sem bil spel sam, prinesla protibolečinsko rahiřto, ms je pogladila po roki in dejala, da sem lahko srečen, ker je tudi storila. " zmeraj samo zmerjala in imam tako skrbno mamo. Na srečo je imel njen na poniževala. Oče me je tudi Niti besedice nisem zinil» le novo prebujeni materinski vse sorte spraševal, marsikaj nepremično sem jo gledal v čut le kratko sapo. Prej kot v ga je zanimalo. Ponosen je oâ toliko časa, da se je zme- tednu dni se je življenje spet vrnilo v stare tirnice. Ona je bil name, ker sem bil športnik in "kitarslci osvajalec dla in odšla. Na srečo je mama svojo vlogo "Žrtve" odhajala in prihajala ob naj- deklet". Vsaj tako je on po- odigrala in ves teden, kar bolj nenavadnih urah. Roki- imenoval moje posvečanje sem bil še v bolnišnici, je ni ju seje oddahnilo, saj je spet glasbi..." bilo več na spregled ..." imel svoj mir, Id ga jc zaradi Ko sc jc Rold vračal domov. Kar pa jc bilo najhuje, jc materine "ljubezni" zelo po- mu je dal kuverto z denar- mama v bolnišnici namigni- grešal. jem, ki jo je moral izročili la, da je bil Roki na počit- Oče mi je obljubil, da me mami. Zabičal mu je, da bo med počitnicami vzel s seboj, na teren in komaj pazi nanjo. Kljub temu pa je, očitno premajhna vsota, sem čakal, da pride ta dan. mami dvignila pokrovko. Pogrešal sem ga, saj se mi je Planila je nad Rokija in ga zdelo, da raje najde tisoč izgovorov, da se mu le ni bilo treba vračati pod domaČo streho. Takrat je delal v bližini Murske Sobote, v nekem hotelu so obnavljali kopalnice. Ker je bil Šef, je imel svojo sobo, kamor je namestil tudi mene. Žal je "Ko me je nehala pretepati, odhajal takrat, ko sem Se mi je ukazala, naj grem k ^ spal, in zvečer, ko se je vra- Světláni ter ji povem, da naj ' čal, se je, ne da bi šel pod spoka iz hiše. A nisem šel. tuS, zvrnil na posteljo in naj-Takrat je bilo prvič, da sem večkrat takoj zaspal. Sprva prekršil nenapisano pravilo: sem bil zelo razočaran, ker začela lasati, čeŠ da je denar nicah pri očetu in da sumi, da mu jc on naredil kaj hudega. "Ali si lahko mislite, v kakšnem precepu sem bil? Da bi dovolil, da blati oČeUř! Ne. izgubil ali zapravil za cigare- tega nisem nogel. Da pa bi te. Bolj kot se je otrok branil, ' mimo gledal in poshišal, bolj je padalo po njem. kako glumi...?! Tega tudi ne!" Kljub temu da je bil za svoja leta veiik fant, ji je.uspelo, da ga je zbila na tla in ga nekajkrat pošteno brcnila, Potem ga je pustila, zagrabila denar in izginila v svojo sobo. "Ne spominjam se, kako sem dočakal jutro. Imel sem grozne boleâne, komaj sem dihal. S poslednjimi močmi St nadaljuje Stres naš vsakdanji Damjana Šmid Ne morem se znebiti misli, so navajeni, da se dogaja šele moj pogled da si polovico stresa nakop-Ijemo sami in na umeten način sprožamo "dogajanje za* radi dogajanja". Za nekatere ljudi se zdi, da brez stresnih situadj sploh ne morejo več živeti. Tako komaj čakajo, da dobijo nov dražljaj, \6 jih poziva v boj. Takšne ljui prepoznamo po večni naglici, po kopici pomembnih stvari, ki jih morajo urediti (ne gle- takrat, ko je naglica. Svoje telo ženejo do zadnjih zmogljivosti in tako je prav srčno-žilni sistem tisti, ki začne zaNTaČati takšen način življenja. Telo se odziva na naše Çodatke, ki mu jih dajemo. Ce ob najmanjšem problemu vpijemo "akcija, akcija, akcija ...", potem se navadi na stalen nivo stresnih hormonov in telesu viša priprav- naložimo še več. Tako pride do stalnega izčrpavanja, ki ga lelo obvlada le tako, da nas prisili v bolezen. Pri najhujši obliki izčrpanosti smo tako fizično in psihično povsem nemočni in potrebujemo veliko Časa, da si opomo-remo- Znaki, ki nas opozarjajo, da moramo malceupo-Časniti svoj način življenja, so sledeči: stalna napetost, živčnost, želodčne težave, de na to, kdaj jih srečamo), Ijenost na napad- V resnici nespečnost, hujšanje ali pri-po hitri hoji, nestrpnem go- pa je polovica napadov po- dobivanje teže, pogosta utiu' vorjenju, po treh mobitelih, ter.ciranih ali izmišljenih, jenost, težave s koncentraci- ki vsi naenkrat zvonijo ter po telo pa je kot vojak na straži vodilni misli, da je škoda in nikdar zares ne počiva. Poleg namišljenih napadov časa za spanje in počitek. Delajo učinkovito, ko so pod pritiskom in vse ostalo jim je dolgočasno. Zato pogosto nas telo začne opozarjati, se odlašajo z obveznostmi, ker ne ustavimo, ampak si ga jo in spominom, težave z dihanjem, napadi tesnobe, bolečine v vratu, hrbtenici, ne- pa si ljudje za stres nakoplje- gadvne misli, nezainteresi- mc tudi preobilico dela in ko ranost za spolnost, glavoboli. pesimizem in negativne misli, vrtoglavica,... # SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Subic Sodba pedofilskemu župniku pravnomočna Višje sodišče v Mariboru je po poročanju časnika Dnevnik potrdilo sodbo ptujskega okrožn^ sodišča, Id je ormoškega duhovnika Albina Žnidariča zaradi treh kaznivih dejanj spolnega napada na otroka kaznovalo s petimi leti in pol zapora. Sodišče je 58-letnemu Žnidariču izreklo tudi varnostni ukrep, po katerem pri opravljanju svojega poklica še pet let ne bo smel imeti neposrednih stikov z otroki oz. osebami, mlajšimi od 15 let. Žrtve župnikovih zlorab naj bi bili v vseh primerih deđd z območja Ormoža oziroma iz ormoške župnije. Ker je ena od domnevnih žrtev 5S-letn^a člana križniškega reda tudi duševno hudo moten mladoletnik, je bil župnik obtožen tudi zlorabe slabotne osebe. Po aretaciji ormoškega župnika se je ptujskemu tožilstvu javilo šc več domnevnih žrtev» Id naj bi jih Žnidarič spolno zlorabil, še preden je prišel službovat v Ormož. Ker so ti primeri že zastarali, se o njih sodišče ne inore več opredeljevati. V primeru Orion nič nezakonitega V Ljubljani se je prejšnji teden izteklo sojenje v primeru Orion. Ljubljansko okrajno sodišče je direktorja Oriona Branka Lužarja, njegovo nekdanjo sodelavko Vesno Uzar, nekdanjega notarja Borisa Lepšo in notarko Nevenko Tory oprostilo obtožbe zaradi kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin, oproščeni sta bili tudi pravni osebi Orion LTD v stečaju in Orion LTD Invest. Kot je pojasnilo sodišče, v pogodbah ni našlo noben^a lažnega podatka, da v njih ni vpisana višina obrestne meie, prav tako pa ni bilo v neskladju s tedanjo zakonodajo oziroma kaznivo dejanje. Sodba ni pravnomočna, tožilstvo pa je že napovedalo pritožbo. Lužarju sicer tožilstvo očita, da je v letih od 200t do 2003 kot direktor družb Orion in Orion Invest podpisal pooblastila, na podlagi katerih so pooblaščenci družb iz skupine Orion v posojilne praodbe posojiloiemald vpisovali lažne podatke o višini danih posojil oz. so ponarejene Ustine podpisovali. Minidi teden ena smrtna žrtev Na slovenskih cestah se je prejšnji teden zgodilo 126 prometnih nesreč, v njih pa je ena oseba umrla, 184 pa se jih je poškodovalo. Zadnji konec tedna so se zgodile štiri prometne nesreče, v katerih so se poškodovale štiri osebe. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost ter nepravilna stran in smer vožnje, so sporočili z Generalne policijske uprave. Na slovenskih cestah je letos umrlo 96 oseb, dvanajst manj kot v enakem obdobju lani. GG + petek, 17, julija 2009 15 Knjige in ljudje Knjige in knj^oljubi (3) Sonnenschein Miha Naglič ski fotograf ki bi rad kupil govih dokumen- Tedeschi sta pripadali film. Sledi kntka, a strastna tov.) Ker pa je vedel» da bo Avstro-Ogrsid, državi iz eno- 'En sam trenutek le dovolj» romaDca» katere nasledek je deportirana tnosti nasprotij. "Daljna je- da se odklene skrivnost živ- tudi 31. oktobra 1944 rojeni Haya» je očetovsko poskrbel dra monarhije, njeni plesi, Treblinld S-ugrabitvi« valčki in njene kočije, njen je dojenčke Schnaps in njene Sacher tor-la so mu jih te, njeni slikarji in njena im-pa jih je ši- perialna družina, vse to počal s pištolo.) Mati» ki posta- stane provind blizu in ljubo» ne profesorica matematike, takoj ko se italijanizira» kroa- câ Daža Dnidič (rojena 1946 tem odžel v prekomando in sina ves Čas po vojni ne- tizira, bohemizira; die gliick- V Zagrebu) za moto svqega mama ne ve, daje biJ on tisti, utrudno in sistematično išče, liche grosse Familie, oh. romana Sonnenschein, In ki je organizLal ugrabitev in a bi ga nenašla, če se ji ne bi happy days." O, sončni dne- Ijenja, ključ vseh skrivnosti Antonio. Tega 13. aprila 1945 pa je edinole Zgodovina, to ugrabijo na goriški ulici iz večno ponavljanje in to lepo otroSkega vozička» medtem sam ubijal tako ime groze." Te besede» kate- ko mati poštarju podpisuje metali v zrak, t rih avtor je Jorge Luis Bor- prejem neke pošiljke, ges» postavi hrvaška pisatelji- Dečkov oče Kurt je že pred res; opisov in občutij groze v premestitev crtroka v eno od iskanju naproti podal vi. Potem pa so prišli temni tem delu res ne manjka» pa postojank programa Lebens- sin, ki jo išče od dne (20.4. dnevi groze. Tak je bil tisti. še dobro dokumentirani so, bom; ta je med drugim omo-tako dobro, da je podnaslov gočal preverjenim arijskim od krušne matere ko je z Dunaja v Treblinko ekj pripeljal še eden od številnih ''dokumentarni roman" nov* družinam, da so lahko po- prava. Roman se konča, tik vlakov. "H Kurtu Franzu je sem upravičen, gre za posre- svojile otroke. Tako sta za- preden čeni splet fikdje in fakcije. konca Traubc, katerih sin je 2006 \ Eden od trenu^ov» ki zado- padel pri Slallngradu, posvo- najdeta stuiejo, da se odklene skriv- jiJa Antonia In ta je dobil ime začetku julija stopila starejša ženska, izvle-tudi dejansko kla neki dokument in rekla, jaz sem sestra Sigmunda Freuda, razporedite me v nost žrvijenja» pa je gotovo ti- Hans Traube. Haya tudi ni sti, ko Martha Traube sinu vedela, kdo je v resnid Kurt Daša Dmdić, Hansu na smrtni postelji za- Franz. Sam jijenaložil, da je Sonnenschein ' dokumentarni roman, prevod in spremna upa, da ni njegova prava pred prihodom v Gorico de- mali: "O, Hans, Hans, nekoč lal na Poljskem, "v nekem ti je bilo ime Antonio." Rodil parku na robu čudovitega se je namreč kot Antonio gozda» v biiZini majhne ro- beseda Djurdja Tedeschi v Gorid. Njegova mantične železniške postaje» SiTSOglavec, založba prava mama je Haya Tedesc- kjer je bil tudi živalski vrt s Modrijan, Ljubljana, imate vlak za Dunaj. Pustite hi, potomka judovsko-itali- fazani in zajd..." Ne pove pa 2009, 416 strani, kakšno pišamo, je rekla, ne- pis^taljlca Daša DrndIČ močna sem m stara, je rekla, Ta ženska je imela okrog osemdeset let. Franz se je resno poglobil v branje dokumenta» potem je rekel, da, gospa, to je napaka. Poglejte» tole je vozni red. Čez dve wň jansko'slovenske rodbine v ji. da ie bilo temu romantič- 2,0 evra italijansko-s loven s ko-nem« nemu kraju ime Treblinka, ^ ' škem mestu (Gorizia/Cori- da je bil zadnji komandant ca/GOrz). Njcuu judovsko istoimenskega taborišča, kjer dokumente, denar in nakit. vse lepo pustite tukaj, je re-kd Kurt Franz, in se pojdite oprhat, je rekel. Ko se vmete, vas bo čdkčJd vozovnica Zd poreklo izdajala priimka Te- je osebno in sadistično pobil Nakazani happy end pa prav Dunaj in vse vaše stvari." desdii in Baai, drugi priimki 139 taboriščnikov in sodelo- nič ne olepšz Zgodovine, Freudova sestra se je nato njenih prednikov pa so spet vai pri umoru najmanj ^00 več kot očitni: Krapez, Bra« tisoč )udov. Ko so morali "tega lepega imena groze". Človek šé danes ne more ra- oprhaJa pod plinom in se na Dunaj vrnila v duhu. Tako je šic. Kaplan, FinziUsodni Poljsko zapustiti, so jih pre- zumeti, zakaj je Zgodovina to, ko se združita ironija trenutek za Hayo je tisti» ko v mestili v Italijo, od koder so hotela» da je do najhujšega Zgodovine in Človeški cini- njihovo družinsko trgovino po5pravili še dobrih 9000 genodda nad ]udi prišlo rav- zem. Sonnenschein Saše vstopi S5-Untersturmfuhrer judov. (Poimenski seznam no v legendami Mitteleuro- Dmdič je mojstrska upodo- očetu gorenjska (tržiškega) rodu, tudi eden od "junakov General Odllo Lotark) Clobocnik (1904-45)» voinl 2k>Činec, po Kurt Franz, strastni amater- le-teh je sestavni del romana, pi. Tudi Gorica in rodbina bitev tega d(rajanja. romana Sonnenschein, na sliki (desni) v taborišču Sobibor Siovend v zamejstvu (151) Draga mladih: Ustvarjalnost za prihodnost Jože Košnjek med sosedi Letošnje srečanje Draga mla- inovativnosti. Na pogovorih nostjo in talentiranostjo. Ta dih, na katerem mladi inte- so sodelovali tudi gostje. Le- razlika v naših Šolah ni dovolj lektuald iz Slovenije» zamej- tos so v Koper povabili glas- jasna. Načrtovalec jadrric Ja- stva in zdomstva razpravljajo benico Tinkaro Kovač» inova- pec lakopin je mladim sveto- 0 svojih in širših družbenih torja Petra Flor^čiča, igral- val, naj bodo v življenju aktiv- problemih, je bilo konec pre- ca Gregorja Čušina» znan- ni bi komur.ikativni. NevoŠ^ teklega tedna v primorskem družbenem centru Rotunda stN'enika Jureta Leskovca in đjivost naj presegajo s pove- graditelja jadmic !apca Jako* zevanjem in sodelovanjem. v Kopru. Pred osamosvojitvi- plna. O ustvarjalnosti in ino- Na 19. Dragi mladih so sprejo in demokratičnimi spre- vativnosti so pripovedovali jeli deklaracijo, v kateri so po- | membami v Sloveniji so bila na osnovi izkušenj v poklic- udarili pomen ustvarjalnosti srečanja v Dragi na Trža- nem in z^ebnem življenju, in inovativnosti, ki ju je tudi | Škem. Po Dragi, v kateri so Tinkara Kovač je poudariala £\Topska komisija izbraJa za se enkrat na leto srečevali pomenznanjaintrdegadela. vodilno misel leta 2009. oporečniki prejšnjemu reži- Peter Florjandč je mladim "Mladi predstavljamo največ- Pogovor o ustvarjalnosti na Dragi mladih. Od leve: znanstvenik mu v Sloveniji, med njimi svetoval, naj bodo pozorni na tudi intelektualci iz izseljen- dc^ajanja okrog sebe» saj se stva, ki v Sloveniji niso bili inovacija začne z opazova» ji potencial na področju ustvdf j aliiosll iii iiiovaiivno- sti. Potrebno bi bilo nenehno jure Leskovec, pevka Tinkara Kovač, voditelj p^ovora Alen Satihovk» izumitelj Peter Florjančič in igralec Gregor ĆuŠh. zaželeni, so dobila zborova- njem. Za Jureta leskovca sta spodbujanje vladnih in nev- več pozornosti zgolj kratko- ji za ustvarjalnost in inovativ- nja tudi ime. Po osamosvojit» ustvarjalnost m inovativnost ladnih orgaûizadj» da s po- ročnim dljcm in parcialnim nost. Projekti težijo k hitre- način življenja. Poleg trdega močjo akademskih in razis- interesom, je oviran dwžbe- mu pridobivanju denarja in čanja v drugem kraju v Slo- dela, poguma in vztrajnosti kovalnih strokovnjakov obli- ni razvoj. V izobraževanju se uresničevanju kratkoročnih vi organizirajo vsako leto sre veni j i ali v zamejstvu. je nujna vera v stvari, ki jih kujejo programe za spodbu- namenja preveč pozornosti dijev, ne pa k zagota\"ijanju Tema letošnje Drage mladih počneš. Gregor Ćušin je opo- janje ustvarjalnosti in inova- pridobivanju faktogra&kega trajnostnega razvoja," so šc je bil pomen ustvarjalnosti in zoril na razliko med prid- tivnosti. Ker se namenja pre- znanja, premalo pa motivad- zapisali v deklaradji. 16 GC + petek, 17. julija 2009 razgled Odklop Miha Naguč Mihovanja Mogoče seveda je. a ni odvis- zakaj, mi niso vedeli odgovorio le od nas samih» od naSe riti; dodajali pa so, da je poli-svobodne odločitve. Sicer pa tika kurba in da smo Sloven-si večina ljudi česa takega ci dobri gostje. Ko smo se najbrž oiti ne želi. Marsiko- vračali, sem na avtocesti pre-mu tega ne bi dopustili nje- kini! medijski molk. prižgal govi najbližji. Marsikdo se radio in izvedel za spektaku- odlo5 za kompromis, za del- lamo aretadjo hrvaškega dr- iii udklop. Tako sem nedav- žavljana, H naj bi nameraval no, v dveh tednih, ki sem jih izvesti atentat na slovenske- preživel na enem od jadran- ga predsednika vlade. Ob tej sldh otokov, ravnal tudi sam. novid sem se zamislil in za- Komprotnis je bil že v tem, vedel, da bi se lahko v posîab- da tja nisem šel sam, ampak šanih razmerah kaj hudega z družino, kakor je tudi lepo godilo tudi nam. V napetih m prav. Na telefonske klice, razmerah je prvi sunek doto jih je bib že tako aH tako za volj> da sproži plaz. Ko se en-čuda malo, sem odgovarjal le, kiat začne, se ne moreš več če mi je bila številka pozna- kar tako odklopiti, lahko se le na. Televizije nisem gledal braniš, skrivaš ali bežiš. To niti minuto, radio v avtu je bil pa ni več dopustno in še zaprt Sera velik odvisnik od manj dopustnižko. časopisov in revij, a to pot Možnost odklopa je torej ve- vseh petnajst dni rusem kupil lik dar, izkorisdmo g3. dokler niti enega izvoda! Neznani je mogoče. In komur je mo- ljudje so me v glavnem pusti- goče. Se bojim, da (nas) je li na miru in tudi sam nisem tudi v naèsm, "razvitem" svc- po nepotrebnem nikogar na- tu, takšnih vse manj. Po dru- dlegorâl Ravnal sem torej po gi strani pa takšna možnost zlatem pravilu: ne stori dru- ni vezana le na pogum in de- gim tega, česar ne želiš, da bi nar. Odklop ni dan le tistim, drugi storili tebi. Namesto si' ki nekam odpotuj^o in za ceršnjih človeških in medij- krajši čas spremenijo svoj naških povezav smo vsi dopu- 6n življenja. Mnogi na tem stovald skupaj in vsak pose- svetu že živijo odklopljeno Se je med dopustom dopust- bej okrepili stike z naravo, se (mlajši bi rekli "odžtekano"). no odklopiti.^ Prekiniti vse predajali morju, moiskim ve« Pri nas so, denimo, takšni Slike in povezave z ljudmi, s trovom in zemeljskim daro- ljudje z drugačnijn življenj- katerimi jih v tem Času ne vom, sončnemu žaru bolj skim sledom, alterrativd in želiš imeti? Se odpovedati malo, zato pa tembolj števil- iTiarginald. V Indiji in v slu» odvisnosti od medijev, ne nim odtenkom svetJobe mih (revnih mestnih četrtih) gledati televizije, ne posluša- Glavne novice iz našega do- je takšna večina ljudi; Usti, ki ti radia, ne brati Časopisov in mačega in iz velikega sveta nič nimajo, imajo tudi potreb revij? In se namesto običaj- so nas seveda kljub vsemu bolj malo. Odklop rabimo nih človeških in medijskih dosegle. Po telefonu so nam ljudje, ki se kar naprej za ne-navezav odloâti za pc^oblje- sporočali, da je v našem kra- dm ženemo, se od tega utru- ni stik le s svobodno izbrani- ju kar naprej deževalo, da je dimo in zato potrebujemo vsaj občasno spremembo. A dokler imamo na izbiro ve- rni osebami. Se bolj predati ie malo manjkalo do poplav naravi, uživati na soncu in v in da je ena od rojakln) uto- send, se odpovedati umetni nila v narasli vodi. Glavna getiranje v slumu na oni tet svetlobi, se naužid dste vode politična novica pa je bila ta, pehanje za denarjem in main nadihati svežega zraka, da je nenadoma odstopil hi- teriainimi dobrinami na tej hoditi po zemlji z bosirni no- vaški premier Ivo Sanader. strani, ostajamo po večini pri gamj... Ko sem domačine vprašal, slednjem. Vaš razgled Podnebne spremembe s segrevanjem ozračja grozijo, da se bodo kmalu stalili celo največji ledeniki, ledenik, ki ga je skupina slovenskih pohodnikov obiskala na južnem Tirolskem, pa kar vztraja. In kako prijetno osveži v julijskih dneh, ko sonce pripeka 2 vso močjo, zfasti še od športnih naporov dodatno razgret« hribolazc«. D. Ž. i dou Kako veeeeNk baloni In kako vesele mavrične barve vabijo poglede mimoidočih. A le za trenutek, nato se milni mehurček razblini in od nje^ ne ostane nič več. Še dobro, da lahko fotogra^kf spomin ta živahni trenutek îztrga pozabi in z njim znova în znova razveseljuje ljudi, ki jim tudi tako drobni dogodki lepšajo iîvljenjel D. Ž. 1 Few: Tma Deki Sumljive okoliščine Marieta Smolnikar sedmica V novinarstvu (udarnih) Um obeh policij", kctje skupno poli- aktualne izkušnje skkpam. da pri poskusu aUntata na slo- bi bilo za Slovenijo, katastro-za pisanje nikdar ne zmanjka, cijsko akciio pohvalil Oliver Cr- bi - v koliicor bi âo za žiUjenje venskega vladnega predsedn i- faln 0. A mpak, kol rečen o, NiU v ča%u iako imenovanih bič, vriilec dolžnosti giavnega bodisi slovenske^ bodisi hrva- ka Boruta Pahorja, najbolj upam, da je to samo teoretiČ- kislih kumarič ne. Kû sopolitíki direktorja hrvaíke policue. Škega političnega vrha • bila hodevočid^stvo.dajedone- no fantaziranje. in árwgi "zvezdniki " z eno nogo Kajpada je - od ponosa žarel meja v Piranskem zalivu že ljubega, da ne rečem warw- Po Še to. Dobro i n pohvalno že na dopustu, redmc. na Kfa- tudi njegov ljubljanski kolega zdavnaj ioločerux. Ampak, to gain tuA sramotrxega politič- je. da so pretekli petek v Dobo- uritiusu, udarijo pogojno rečeno Janko Goriek. Med drugim se psihopati. Zirtoi/c za ruzbuije- je pohvalil: ' Na tak r.ačin smo samo take, mimogrede in v raz- midek. nega dogodka priíio tik za vi prijeli pravega atentatofja tem, koje iz neznanega vzro- na slovenskega vladnega pred' nje poskrbel Josip Zagajski, po še enkrat dokazali, da s pro^- Je Tnogoče izjavo prvcpi moža ka odstopil nekdanji hrvaški sednika. Se pravi, da niso are- narodni pripadnosti Hrvat. Se onalnim in strokovnim pristo- slovenske policije razumeti kot vladni predsednik Ivo Sana- tirali grešnega kozla, kot so to pravi, řwá sosed. Imenovani se pom lahko rešujemo tudi naj- kritiko sícvensk^ in hrvaške- der. Nadvse zanimivo. Na- storili slovenski policisti pred je lotil kar našega vladnega bolj zapletena stanja, nerede ga driavn^a vrha, češ da se lo- vadni (slovenski) državljani leti, to je takrat, ko je sloven- predsednika Boruta Pahona. na politične razmere." tevajo reševanja odprtih oziro- lahko samo upamo, da ljudje, ske varuhe reda in miru vodil Na srečo so ga varuhi reda in Slovínskíw in hrvaškim polici- ma spornih in občutliivih poli- ki (predvidorrut) vodijo politi- Igor Bavčar, in ko seje dogo miru še pravi čas razkrinkali in ustavili. Tudi zaradi "velike stom, varwstnikcm in kar jih iičnih tem neprofesionalno in ko banskih dvorov iz ozadja dil politični umor Ivana je še bUo zraven odkrivanja za- nestrokovno? Ne verjamem, in so nekdanjemu hrvaškemu Krambergerja, kandidata za zrelosti (slovenske in hrvaške rote, čestitam. policye, op. M. S.) pri reševanju Nauk poskusa atentata na slo' problemov, predvsem v koordi- vensk^ vladnega predsednika Tako očitno si prvi mož sloven- vladnemu predsedniku (pred- predsednika mlade slovenske ske policije s politiko pač m bi mazal roL vidoma) "svetovali" odstop, ne države. Takrat je slovenska vodijo oziroma ne nadzoruje- policija stvari, žal, nedvomno naciji policistov iz Zagreba in Boruta Pahoija torej je: kjer sta Po drugi strani pa je tako, da Jo tudi vladne ekipe z Oregpr-Krškega ter uradov direktorjev • ždja in volja, je tudi uspeh. Iz me pri vsej zadevi, se pravi, čičeve ulice 20 v Ljubljani. To namerno zapeljala v slepo ulico. GORENJSKI GLAS petek, 17, julija aooo EKONOMIJA stejan^a rgi @g-glas.si 17 Elektro Gorenjska mora plačati 800.000 evrov globe Vrhovno sodišče je potrdilo globo Urada za varstvo konkurence, ki je ugotovilo usklajeno delovanje distributerjev eleictrične energije. BoJttan Bogataj kar rabim, s katerim si lahko ..............................................................................gospodinjstva z nekaj truda Kranj • Pred letom in pol je pocenijo elektriko za 5,2 od- Urad za vaistvo konkurence, stotka (vsak mesec sporočajo ki ga vodi Jani Soršak. petim dejansko porabo). Z drugimi elektrodistributerjem zaradi besedami: gorenjski distri- usklajenemu z v i š e v <(ii j y eeii buter električne energije je električne energije konec leta svojim odjemalcem cmogo- 2007 naložil plačilo desetih čil oprostilo plačila dodatka milijonov evrov.globe • od za visoko porabo, neplačeva- osemsto tisoč do 2»6 milijo- nje storitve vodenja računa, na evrov na podjetje. Vseh hkrati pa so obljubili, da do pet podjetij, med njimi tudi konca prihodnjega leta ne Elektro Gorenjska, sc je na bodo spreminjali ccnc. Za odločbo pritožilo, nhovno nov paket se je do 1. julija od- sodiSče pa ie pred kratkim ločilo komaj 4200 odjemal- njihovo tožbo zavrnilo. cev od približno 75 tisoč odje- Spomnimo» da so elektro- malcev Elektro Gorenjska. distributerji lansko jesen znova podražili električno Z drugimi besedami, tudi zadnja, jesenska podražitev sodišča oreieii in lo bodo Elektro Gorenjska oziroma predsednik uprave Jože Knavs vprašanja odgovarja da so sodbo vrhovnega energijo oziroma so izumili električni» ener^je, Id so jo iz- nove, za nekatere zelo spo- vedli v Elektro Gorenjska, je kuje, da bodo elektrodistribu» žeta Knavsa vprašali za nji- me postavke na računu, kot bila, tako kot je zdaj ugotovilo terji gjobe plačali. hove nadaljnje korake, kaj sta poseben dodatek za viso- tudi vrhovno sodiáče za po- "Pooblaščena odvetniška globa v višini osemsto tisoč ko porabo in stroSek vodenja dražitev konec leta 2007, pov- pisarna Eiektia Gorenjska je evrov pomeni za njihovo poračuna. Februarja letos, po sem nepotrebna in neupravi- v petek, 10. julija, prejela so- slovanje, prosili smo tudi za vstopu novega igralca na trg čena. Ob tem dodajmo, da je dbo Vrhovnega sciiišča- So- njegov komentar odločbe va- prodaje električne energije sodba v zvezi s tožbo proti od- dbo bomo v naslednjih dneh ruha konkurence in sodbe gospodinjstvom Gen-i, pa ločbi urada za varstvo konku- natančno proučili. Na podla- sodišča. Nismo izvedeli niti naenloat ugotovili, da^e cene renče praMiomoČna in do- gi ugotovitev bomo sprejeli besede niti o tem, ali bo Elek- mogoče tudi nižati. končna. Vpleteni po besedah nadaljnje odločitve," je edi- tro Gorenjska preplačano Elektro Gorenjska jc go- direktorja Sorska siccr lahko no, kar so nam sporočili z ekktrično energijo poravnal spodinjskim odjemalcem zahtevajo revizijo, vendar ni Elektro Gorenjska, čeprav pri naslednjem računu go-ponudil nov paket Porabim, nujno, da to odobrena Priča- smo predsednika uprave Jo^ spodinjstvom. Prebujanje hotelske ponudbe Po zaprtju hotela jelen je Kranju ostal le še en mestni hotel. Z vložki skupine CBD naj bi gorenjsko središče s Hotelom Creino dobilo prvovrstno hotelsko ponudbo. bořnan Bogataj Kranj - Skupina GBD je leta 2001 postala solastnica Hotel je ves ta čas obratoval, še danes pa obnova ni končana. Na vrsti so še kletni prostori in okolica, hotel bo dobil kranjskega hotela Creina. tudi novo celostno grafično *'Z3 nakup smo se odločili z podobo. zavedanjÉm, dA br»dc ta nor- Horel Creina slr^r v t^m malno poslovanje potrebni času ne prinaša dobiđca, na- veiikd finančni vložki," danes sprotno, zahteval bo še veliko pravi Ani Kjemenčič, izvršna finančnega vložka. "Razmiš- direktoria GBD Skupine iz ljamo o centru dobrega po- Kranja, ki takratno odločitev čutja ter večnamenskem označi za lokal patriotsko: prireditveno-kongresnem ^^^^ ^rema je v notranjosti skoraj v celoti prenovljen, zaŠč^na "Smo domačini, lokacija je prostoru v kombinaciji s ču-izjemna, predstavljali smo si, dovito teraso, ki gleda na da bomo lahko obnovili tudi Savo in Smarjetno goro," po- zem, pri ustvarjanju podjet- izkoristil hotel, tudi zuna- jasnjuje direktorica. Na ta ništvu prijaznega okolja in njost, kar bi bilo zelo zani- zunanjost in dali Kranju nov in moderen hotcL" način naj bi v mestni hote) cživlianja kranjskega mest- mivo, vendar trenutno pa- Sledilo je razočaranje, saj privabili poslovneže, želijo si nega jedra, prek katerega bi v so ugotovili, da sta zunanja tudi več turistov, dnevnih in mesto in tudi Hotel Creina fasada in parkirišče zaščitena prehodnih gostov, tudi tistih, privabili obiskovalce. dec prometa pri cvetličarjih večino odvrača od tovrstnih investicij, " pojasnjuje Ani kot kultumi spomenik. "Od ki bi iz Kranja spoznavali le- "2al danes zaradi gospo- Klemenčič. Zato pa v. Skupi- nakupa vsa leta ^^agamo sko- pote Slovenije. Hotel Creina darske situacije čas ni naklo- ni GBD vlagajo v izobraževa- raj celoten dobiček GBD Go- v tem trenutku ne dosega njen oživljanju turizma, nje zaposlenih, prek katere- renjske bormo posredniške praga rentabilnosti. Kdaj ga Dlje časa že privabljamo na- ga želijo ustvariti prvovrsten družbe v obnovo hotela, od bo, je odvisno od splošnega jemnika za del pritličja, za- hotel 2 odlično ponudbo. strehe, ki je puščala, sanacije razvoja turizma, od okreva« mislili smo si, da bi ga za- Tako domači gosti že pozna» betonskih delov, inštalacij in nja kranjskega gospodarstva, polnili s cvetličarno, v del pa jo kulinarično ponudbo, ko» izoladjedoobnove vseh sob, morda od pomoči Mestne bi radi uvrstili frizerski ali silo obiskovalci lahko nacod- nove restavracije in kuhinje," občine Kranj pri krepitvi de- kozmetični salon. Najemnik jo tudi prek svetovnega spie- pojasnjuje Klemenčičeva. javnosti, ki spodbujajo turi- bi lahko za razstavni prostor ta. Težave Jelovice z zemljišči Jelovici v Preddvoru ne uspe kupiti dodatnih zemljišč, zato razmišlja o selitvi proizvodnje. Boíttah Bogataj vojni center s svojo celovito ....................................... ponudbo, dogovarjajo se, da Ško^a Loka, Preddvor • Pod- bi na tena mestu postavili jetje Jelovica Hiše, ki deluje v tudi prvi prodajni center hiš sklopu skupine Jelovica, je vSloveniji, ki biserazprosti* tudi v težkih časih veliko via- ral na več kot petdeset tisoč gala v razvoj in tako celo po- kvadratnih merfi površin, večala obseg proizvodnje. Z Ocenjujejo, da bi s tem pri- novimi naložbami pa vodstvo dobili okoli sto novih delo- želi da bi poslali del vodilnih vnih mest Z odhodom pod- proizvajalcev energetsko jetja iz Preddvora pa bi ta varčnih hiš v Evropi. "V spo- občina prav toliko obstoječih mem denadonalizanjskem delovnih mest izgubila. postopku je bila Jelovica pred Žaga, ki ni v lasti Jelovice, desetletjem ob zemljišča ob danes že stoji, januarja bi proizvodni hali, zato jih že lahko podjetje ostalo celo dve leti skupaj z dovozno po- brez dostopa za tovorna vo- tjo.dvoiiščeminžagoželimo žila do lastnih objektov, odkupiti nazaj. To nam, Benčina upa, da bo do dogo- kljubpomoâ župana Milana vora kljub vsemu prišlo Zadnikar^a, ni uspelo, zato (časa je le do konca leta), moramo poiskati primemej- zato o variantah selitve pro- Šo lokacijo za naš razvoj," izvodnje hiš za zdaj ne žeii pravi Gregor Benčina, pred- ugibati. Jclovica sicer na leto sednik upravnega odbora. izdela okoli 250 hiš, kar dva- V Preddvoru bi Jeiovicasi- najsi tisoč pa jih jepostavlje-cer postavila prodajno raz- nih po vsem svetu. LJUH|ana Dogovor gostirtcev z zbornico Sindikat delavcev gostinstva řn turizma ter GZS - Turistično gostinska zbornica in ZDS - Sekcija za turizem m gostinstvo so ta teden le podpisali aneks h kolektivni pogodbi turizma in gostinstva o dvigu najnižjih osnovnih plač in višrni regresa za letni dopust za leto 2009. Po aneksu, ki velja od začetka meseca, bodo najnižje osnovne plače višje za tri odstotke, regres za letni dopust pa 730 evrov. Podjetja lahko v primeru nelikvidnosti drugi obrok regresa v višini 50 evrov rz- olačaiado 1. novembra letos. B. B. Becun|e Skimar potrebuje novih sedem milijonov SkupšČirta Skimarja bo konec avgusta predvidoma odločala tudi o r^ovi do kapitalizacij i družbe, lo je sicer v zadnjih dveh letih od lastnikov prejela že dvajset milijonov evrov. Z nameravano do kapital i zaci jo naj bi pokrili izgubo Elan Marine (6,5 milijona evrov), ki tekoče posluje z dobičkom. Po predvidevanjih nadzornikov naj bi tako program Marine kot program Ski čez dve leti poslovala z dobičkom. Na zadnji seji nadzornega sveta sta se predstavila tudi kandidata za izvršnega direktorja, oba sta tujca. Stojan Nikolič, predsednik nadzornega sveta pravi, da je z njuno vizijo zadovoljen, do- korčna odločitev o imenovanju pa bo znana na prihodnji seji nadzornikov. B. B. VABILO K ODDAjl NEZAVEZUJOČE PISNE PONUDBE ZA NA|EM PROIZVODNEGA OBRATA LOŠKIH TOVARN HLADILNIKOV D.D. V STEČAjU ITH D.D. v ST£ČA)U vabi zainteresirsne k odddji ponudbe za nájem proizvodnih prostorov tova m« z opremo kot funkcionalne celote ah posameznega sklopa. Prednost irrtajo ponudbe za fur^kctonalno celoto. Predmet najema: proizvodni orostori glavne hale ZS (s prizidkom, ko vir^skim nadstreškom in staro halo) v skupni površini 14837 iri^, skla> dH£a (vnetljivih tekočin, mazjta, lopa in pokriti plato za NS) v skupni povrimi m^, pomožni prostori (garderobe» lakirnica» Črpalnica kotlovnica, pokriti pUto» kuhinja z menzo, čistilna naprava, TP) v skupni površini 2.00$ m^. upravni prostori (staMba uprave» RC novi del, raz stavni salon In vezni trakt) v skupni povrSIni 2.449 ^^ i*^ oprema zs proizvodnjo hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za gospodinjstvi po seznamu (osnovna sredstva se nahajajo v nepremičninah, ki so predmet najema, brez motornih vozil) Čas najertia: predvidoma od 01.08.2009 zt obdobje 6. mesecev oziro m) do prodaje premoženja, Če je premoženje prodano pred iztekom 6 mesecev. • Zainteresirani za najem dobijo gradivo in vse potrebne Informacije m teL 03/ 330 54 T4 med >3,00 n i6.oo uro. NezavezujoCe ponudbe mor^'o biti posiane najkasneje do 2.7.07.2009 na r^aslov LTH ó.d. - v stečaju, p.p. 602, 5102 Nova Gorica s pripisom " najem premoženja stečajnega dolžnika kot funkcionalne celote Naročnik po tem oglasu ni zavezan skler>iti najemne pogodbe s katerimkoli ponudnikom. Upravitelj Dušan Taljat Si % I ci f f t ff f ř f i8 KMETIJSTVO cvcto^zaplotnik s-si GORENJSKI GLAS petek, 17. julija 2000 Izplačila potekajo po načrtih ARSKTRP bo tudi letos lahko zagotovila akontacije izplačil za nekatere ukrepe, predvsem pa bodo skušali blažiti posledice upada odkupnih cen mleka. Matiaž Grigorič Ljubljana • Na Agendji RS za kmetijske t^ in razvoj podeželja so predstavili rezultate dela v prvem letošnjem polletju in potek izplačil Í2 naslova kmetijsldh ukrepov, Kot je povedal Hirplrtor agenrije Benedikt leraako» so v letošnjih prvih šestih mesedh izplačali 2314 milijona evrov sredstev, največ, 18} milijonov, za zahtevke zbirnih za leto 200S, za katere pa so se izplačila začela že lani. ko je bilo izplačanih 31 milijonov Benedikt Jeranko evTOv. Agencija uspešno in in nezaključenih dednih po- brez zamud izvaja tudi ukre- stopkovterposlcdičnoneure- pe za razvoj podeželja, za ka- jenih transakcijskih računov tere je biJo letos izplačanih in nezaključenih postopkov 20,5 milijona evrov in mnoge iz preteklih let Največ težav ukrepe s področja kmetijskih je prav z neuidenimi trans- trgov. Jeranko je izpostavil tudi učinkovitost črpanja akcijskimi računi, saj nekateri vlagatelji v vlogo napišejo sredstev iz evropskih finanč- številko računa, ki ni njihova nih sklado\, saj je âgendja v nekateri pd računa celo nima prvih šestih mesecih letoš- jo odprtega. Agencija je za njega leta vBruselj podala za- h^ke za lani izplačala v pov htevke za črpanje 150,8 mili- prečju dva meseca prej ko jona evrov evropsldh sred- zahtevke za leto 2007 stev, medtem ko trenutni le- Uspešno je bila zaključena tošnji priliv znaša 130 milijo- tudi kampanja zbirnih vlog nov evrov. za leto 2009, zbirne ^oge je Največ izdanih odločb in letos oddalo 60.843 riosilcev izplačanih sredstev je bilo za kmetijskih gospodarstev. ukrepe skupne kmetijske po- Direktor agencije je pred« litike za leto 2008 {okolje z stavil tudi izvajanje kontrol omejenimi dejavniki, drobni- na terenu; letos je predvide- ca, izplačilo plačilnih pravic, nih okrog 14.500, kar je kmetijsko okoljsld ukrepi in manj kot lam, saj je prišlo do govedo). Agendja je izdala nekaterih sprememb v pred- več kot 164 tisoč odločb, neiz> pisih in sistemu izvajanja, na danih pa je ostalo le še dobrih agendji pasi tudi prizadeva- tisoč- Slednje še niso bile iz- jo. da bi posamezne kontrole dane zaradi umrlih nosilcev 6m bolj združili. Agendja tudi letos sodeluje pri izvajanju ukrepa dobave hrane iz intervendjskih zalc^ v korÍ5t najbolj ogroženih oseb v Skupnosti. Humanitarni organizadji Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas bosta socialno ogroženim osebam v Sloveniji razdelila 370 ton pšenične moke, 4S1 ton testenin. 712 ton sladkorja, 3S0 ton bnišenega riža in milijona litrov trajnega mleka. Polovica hrane je bila humanitarnima organizadjama dobavljena v aprilu in juniju, dmga dobava hrane pa bo konec septembra in v oktobru. kran) Odkup mleka se je spet povečal Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije je bilo v letošnjem maju odkupljenega za slabe tri odstotke več mleka kot v predhodnem mesecu, hkrati pa prav tako za slabe tri odstotk« manj mleka kot v lanskem maju. Skupna količina mleka, odkupljenega s kmetijskih gospodarstev v Sloveniji v maju, je btla glede na lanski maj manjša skoraj za tri odstotke, glede na letošnji april pa je bila za prav toliko večja. Glede na lanski maj sta se zmanjšala delež maščob In delež beljakovin v mleku. Zbirni podatki za prvih pet mesecev letošnjega leta izitazujejo, da je bila vsebnost beljakovin v mleku večja kot v prvih petih mesedR (eta 700^. M. C. Ženske kosi e / VI • moški Lep nedeljski dan je na Praznik koscev in grabljic privabil številne tekmovalce in obiskovalce boèrian Bogataj čič iz Koprivnika. Skupno je ....................................... nastopilo devet kosic in prav Nova Oselica • Člani Turi- toliko grabljivcev. Štirje obis- stičnega društva Sovodenj so kovald so se pomerili tudi v 7 nedeljo že 38. pripravili et- vlaganju trave ined late prire- nografeko prireditev pokoš- jen^ kozolca. Veter pa je še njice, drugič zapored pa so tekmovanje nekoliko obrnili: pred komisijo pokazal, kje ni bilo dobro naloženo, ženske so prijele za koso, Člani Čebelarskega društva moški za grablje. Zanimivo Sovodenj so z besedo in prak- tekmovanje v Novi Oselid si tičnim prikazom predmetov, je ogledalo zelo veliko obis- pripomočkov in izdelkov zelo kovalcev, Id so tako izkoristi- nazorno poučili gledalce o čeli sončen nedeljski popoldan, belarstvu v preteklosti in da- Največji pokal v košnji si je nes, o sodobnem čebelarje- prislužila Jana Brence z Vrs- nju v bližini okolid m o avto- nika, dru^ je bila Olga Šubic htoni Čebeli kranjski sivki. S iz Žirovske^ Vrha, tretja pa kratkim igranim prizorom Letošnji praznik košnje so organizatorji znova obrnili na Danica Kosmač iz Mrzlega Ob zaključku šolskega leta so gUvo - ženske so kosile, moSki gabili. Vrha. Moškim so tokrat iz- navdušili igrala turističnega vrstno tekle grabije, s katerimi društva, pa mdi pesmi pevk kmečkih strojev Agromeha- ki je ves popoldán in večer si je Jani Subie iz Stare Oseli- Grabljic so pritegnile pozor- nike Krani. Z dvema, ki sta odnašal toploto sonca, so se ce prislužil pokal za prvo me- nost navzočih. namenjena za hribovit teren, obiskovalci v Novi Oselid za- što, drum je bil Jure Brenœ z ObiskovaldsosîzTanima- so prikazali tudi košnjo in držaJi in plesali še pozno v Vrsnika, tretji pa Nace Miklav- njem ogledali tudi razstavo obračanje trave. Kljub hladu, noČ. Letina bo sorazmerno dobra Za zapoznelo letošnjo žetev ječmena je krivo slabo vreme. [anez Kuhar Šenčurja, Cerkelj in na Sor- ..............................................................................š^em poiju. Za letošnjo leti- Kranj • Prve dni julija so pri- no na Gorenjskem pravijo, čeli žeti ječmen tudi na Go- da je dobra, povprečen pride- renjskem. Slabo vreme je za lek pa se giblje okrog 4,5 nekaj dni ustavilo žetev. Ob tone na heter. Tisti kmetje, lepem vremenu bi bil jeČ- Id so pravočasno izvedli vse men požet v dobrem tednu agrotehnične ukrepe, so pridni, tako pa žetev poteka tudi delali tudi do pet ton ječme-v tem tédnu. Nei^odno vre- na na hektar, tisti pa, ki so me pa je povzročalo prezore- zamudili pri gnojenju in oje, kar je vplivalo na večje niso škropili proti plevelom, osipanje ob žetvi, pri nekate- so dosegli manjši pridelek, rih sortah pa tudi pred žetvi- in sicer od tri do 3,5 tone na jo, še zlasti tam, kjer je konec hektar. Na fotografiji žetev maja padala toča. Požetega ječmena na polju Petra Kepi- bo letos okrog tisoč hektarjev iz Cerkelj. Letos je s kom- ječmena. Precej ozimnega bajnom štiri hektarje ječme-iečmena so že poželi prve na požel Boštjan Fon s Spod-dni julija na poljih v okolid njega Brnika. ' • • '"-'-v ■ C v pokoju več časa za branje Presenetite sodelavca, ki odhaja v pokoji v kolektivu mu lahko podarite naročnino na Gorenjski glas. Na vašo željo vas bo obiskal novinar in pripravil prispevek o sodelavcu, ki bo s skupinsko fotografijo ob/avljen v Gorenjskem glasa Novi naroCnik dobi tudi darilo Gorenjskega glasa. Za več informacij pokličite: 04/201 4241 ali pišite na: narocnine@g-glas.$i. Polletna nanDčnina z 20 % popustom znaša 57,24 € Gorenjski Glas » 1 f t » 9 f i GORENJSKI GLAS petek, 17. julija aooo info ® g-gJťW .5* 19 Planinski kotiček: Pršivec(i76i m) gora Ni votla gora, le prepredena je z razpokami in brezni, da je njena notranjost pravi labirint. Cora, ki požira vodo, ki luč sveta spet ugleda ob izbruhu Covica. Razglednik, ki ga je vredno obiskati, ko je vreme jasno. Jelena Jushn kla, da tlakovana. Na rob pla- Hebat nas zmoti potoček, Na vrhu nas bo pričalcala note vas bodo vodile tri dolge malenkost višje zamočvirjen vpisna knjiga in čudovit raz- Bohinj s Pršivca; Zgornja in Spodnja dolina Danaènji cilj je ravno pra- serpentine in tam strmina ve viSine, da je čudovit raz- tudi popusti. Pot se obme teren, kjer je tudi v suhih mesecih vlažno. Sledi strm gled- Pršivec si iz oči v oči gleda z Rjavo skalo, kamor glednik. Njegova južna stran proti zahodu in kmalu boste vzpon, nato pa pot poteka po pripelje vzpenjača na Vogel, se prepadno konča v Bohii^'- opazili odcep proti spomeni- gozdnem robu, kjer lahko Spodnje bohinjske gore se skem jezeru, na severni stra- ku, posvečenemu padlim že- opazujemo gladino Bohinj- nam pred očmi tazgmejo ni pa ga od pravega visoko- lezničarjem. Razgled s te skega jezera. Na desni strani kot ogrlica in vsaka gora je gorja loči planšarska idila točke je čudovit Neoznače- z nami vzporedno teče cesta, biser, ki sestavlja to naravno JUžnurtkih planin. Na PrŠivec na, a dobro shojena potka ki se vse iz doline mimo Vo- pregrado med Gorenjsko in se bomo povzpeli čez Vogar. vas bo popeljala naprej, do garja povzpne do sem gor. Primorsko. Pršivec je pred- Vzpon se začne v vasi Staia prvih travnikov in do Kosije Fužina oz. na parkirišču nad vega doma na planini Vogar planini Blato. Najprej sledite poti, vse tja do razcepa, ki lini. Ampak ceste se poslužuje- dverje, vhod v Julijske Alpe, rao ie, če gorsko kolesarimo, ki nam na severu dihajo za vasjo, ob cesti, ki pelje proti Nadaljujemo po tlakovani avtomobile pa pustimo v do- ovratnik; Debeli vrh. Ogradi, Stogi, za njimi triglavsko markacijam proti dolini desno pelje do planine pri Strmina začne postopoma kraljestvo, zahodno veriga Voje, kjer vas pri Hudiče- Jezeru,levo paVodičnega naraščati. Sledenje markaci- TiČ^ric in Zelnaric, Velikn vem mostu, kjer je tudi tabla vrha in Pršivca, Kmalu je jam mora biti pazljivo, saj na Špičje, Krnska skupina itd. Korita Mostnice, markacije vnovičen razcep: naša pot na PrŠivcu ni ravno priporodji- Lahko se vrnete po poti usmerijo na zgornjo, levo Pršivec gre levo. Čaka nas vo, da se izgubimo in zaide- vzpona, ali pa pot zaokrožile. pot. Kmalu pridete do asfalti- kratek vzpon, potem pa mo. Kraški svet ie namreč Z vrha Pršivca se spustije do rane ceste, ki jo prečite in se bomo presenečeni hodiB po skrivnosten, poln brezen in planine ViŠevnik. Vmes gre- začnete vzpenjati. Naj vas gozdni poti, nenapomi, brez razpok Pot je strma in z vsa» ste mimo Majske jame, opozorim, da je pot strma, vzpona, Kot da bi Šli na Prši- kim višinskim metrom le brezna, ki je raziskano do kamnita, skoraj bi lahko re- vec na sprehod. Pod planino pridobiva na strmini. Gozd globine 592 metrov. S plani* je že zdavnaj izginil, okoli ne ViŠevnik nadaljujete do nas so le še macesni in vi- planine Jezero, odkoder kre- hčirniki, ki klfubujejo naravi nele-po kolovozu proti plani- in njeni mogočnosti. V po- ni Blato, a morate biti pozor- diasti je resje in neštete ko- ni, saj vas markacije in sme- renine; gledamo pod noge. rokaz po približno pol ure V zgornjem delu je pot spe- hoje usmerijo desno v gozd. Ijana po travi, med kame- Steza se priključi cesti, a le njem. Pod čevlji se nam bo za malenkosten čas, nato pa mlcla črna zemlja in po dcŽ- sc spusti na vogarske paSni- ju je vzpon vsekakor zahtev- ke. Od tam pa le še v dolino. Pogled na vrh Pršivca. Do tja je §e 15 minut nejši, saj je možnost zdrsa Pršivec je čudovit prime- precej večja. Tik pod vTínim rek visokogorskega Krasa, grebenom bomo poplezali saj razdrapan teren, poraš- po razvejanih koreninah Čen z macesni in podrast- dreves, ob pristopa na vršno jem, buri domišljijo ob pošleme, pa bomo pravi vrh za- gledu na Številne škraplje, gledali še daleč pred seboj. A prelome, vrtače in brezna, to je leoptična prevara, saj ni tako oddaljen, kot je videti. Nadmorska višina: 1761 m ludi po slemenu pot poteka Višinska razlika: 1200 m po travi tn po skalah, zato je Tiajanje: 7 • 8 ur previdnost nujno potrebna. Zahtevnost irirkifà Pršivec z ene od razglednih točk na poti III I \i íÚJiDiS iT'i-.nti J- èynih., * « P r fi*. v Cena 20 evrov, la naročnike 15 evrov+poštnina Naročje: po telefonu ft.M/201«4241 >11 po «I. poHfe narocnÍn«9f-glac4Í Gorenjski Glas Jedi za poletne dni KUHARSKI RECEPTI Perutninska sdata z zelenjavo osušimo in narežemo na re- Borovničeva ali jagodna Kostna juha z jetrnim želji pa lahko dodamo neko- zance. Zeleno olupimo, krema opcrcno In narežemo na re- rižem liko paradižnikove mezge. V SesUn'ine. So dag mostnih gO' tem letnem času dodamo Sestavine: 1 pečeni piščanec, ^ance. Tudi papriko opere- pol kg borovnic ali ^^ , mozgova kost, 1,50 sveži paradižnik, Juhi doda- A po' g'û^« cvtXQČt, por, pol go- mo in narežemo na rezar»- 2 rumenjaků, 12 dog / ^^^zelenjave mo lahko malo jušhe kocke, JAHEZ bTTtuKEii ^^f ^^ ^orenček očistimo in na- s/adkorja, 2 dl mleka. 2 dag gomolj zelene, peUrii- začinimo jo po okusu. Vre ke, korenček, osminka kisle ribamo. Por In zeleno na hi- moke, varnim slad- ^^^ korenina, kolčekpora, ko- na) počasi v pokriti posodi 2 zmetane, 2 jogurta, sok ene li- ^^^ prevremo v vreli vodi. rtione. sol, poper, 7 šopek se- ^jglo smetano zmešamo z Priprava: Borovnice ali jago seklanih svežih zelišč. jogurtorrl, limonovim so- de pretlačimo, r^ato umeša Priprcwtj: Cvetačo razdelimo kom, s soljo in poprom. Ze- mo rumenjake s sladkor na majhne cvetke in skuha- lišča operemo, jih odcedi- jem, dodamo škrobno mo v slanem kropu, ki smo mu dodali malo mleka, da mo in drobno sesekljamo ter zmeSamo med omako. moko, mleko, jagodno al burovničevo kašo in rum Priprava: Kosti prevremo v koli ne mešamo, ker bo po- vreli vodi, jih odcedimo in stala kalna, damo kuhat v hladno vodo, Jetrni riž: V kotličku iz jajc, ko voda zavre, dodamo ju5- moke in olja naredimo te- no zelenjavo in začimbe, sto, vanj stresemo zmleta Mozgovi kosti poberemo jetra, praženo čebulo, če- meso odluščimo od kosti, da se solata marinira. Sola- no kremo damo v kozarec, mozeg, ga v posodi prepra- sen, začimbe (ščep majaro- nato pa .narežemo na majh- to dekorativno naložimo na jo dekoriramo s stepeno žimo, dodamo naribano juš- na, poper, malo timijana, ne rezance. Porj porežemo krožnik in prelijemo s pri- sladko smetano in obloži- no zelenjavo in na kolobarje sol). Masi lahko dodamo ostane cvetača bele barve. S Vse sestavine zmešamo in Kremo kuhamo nad og piščanca vzamemo kožo, pustimo stati kakšno uro, njem, da se strdi. Pripravlje cen sveže paprike), čebula, sol, - 3 ure. Kuhano juho precedi- poper v zrnju, muškatni ore- mo skozi krpo za precejanje šček, malo žafrana, peteriilj juh. Juhe med kuhanjem ni zelene iiste, ga operemo, pravljeno omako, mo z gozdnimi sadeži. narezano čebulo in por, po malo jedilnega škroba. 4 .1 f t 20 PISMA / KAŽIPOT " GORENJSKI GUS petek, 17. julija 2009 Pravica graditi 2 zcm^; - s postopkom za dclcčitw pri- ptuiajočega zemljišča k objektu Podjt^c Pinmt, d, 0. o., lœî preOoffxidji brez zakrní pod-lastnik neprrmičnme na Mmko^ log, (aU nc znajo aii noč^o pravi uiki u Kranju jc prečno d^ viino brati zakona, vido najbo^ TT^rt^ v^ «ercruc v oiýmn ^^^ zahtMjo, da H pristojno mlastiio last- obvestila "Odgovor na izjave sod^br Pinvesta" podpisane^ s strani rnnotrtí^, t/. Pinm.d.0.0.. Petra Colnaija: Rísni^dastw: in 2 navedenim postopkom one^ m(xpčajo razpolaatme Íasínď^ ^ podjetji Pinvest, d. 0. o.Je na- ^ lastno nepremičnino in s tem sfoiHlo «d predlagatelje obnove ^^^ j ^^ ^^ postopka opomin pred tožbo s yOkapošovnaScodaMjobone- pozivom na od^r!!! (nepláči- fe^ mord poravnati: lo) v roku 8 dni: - prtdiasite^ obno^ ne raz - navedba avtaja besedila Cd-nana, da naj bi Erazem Pintar poioff^o 2 mkahimm stai^ ustno napíwdal umik pozidave MG Kranj, staî^ MO Kranj je ^a Stin metre, pa je čista laž in b pQC^efe t:}í?2(lQ Hi CG Posebni 40% popust za naročnike! Napeta, zabavna In vćdSih n>dKkeno strair», a poučna zgodba, k-Je ne boste mogli odložfti. Spoa^aite 5e z glavnima junakoma in odkfili boste mo^^irsko skrivnosti Knjižica obsega 36 strani. Gorenjski Glas Naročanj« po telefonu: 04/201-42-41 ali po e-poit<: narocnine^-glas.si 9€ LOTO Rezultati 56. kroga • 15. julija 2009 4.9. 50,34,35 i" 2 Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 4213 e-mall: malíogldsi#g-glds.si Lotko: 257708 Loto PLUS: 1,3.10,16.28,30, 33 in 35 M die oglase sprejemamo: za objavo v petek' v sredo do 13.30 In za objavo v torek do petka do 14.00! Delovni čás: od ponedeÇca do ka neprdunjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, scbote, nedelje in prazniki zapito. Predvideni sklad 57. kroga za Sedmtco: 220.000 EUR nepremičnine Predvideni sklad 57. kroga za Lotka: 50.000 EUR Predvideni sklad 57. kroga za PLUS: 80.000 EUR domplan Dun i|jbr> d d. >4,4000K APARTMAJI PRODAM APARTMA v Istri, Novigrad ■ Mareda, m2 In 36 m2, 200 m od moi», p^ died na moije, ^ 040/840-29i> B00492fi FESST, d. o. o., nepremi^nirsle družba, Kon:»$ka c 2, Kranj, Telefon: 236 73 73 Fa)C236 73 ;o E-poSta: nfb^^st.ii Mvw.fes5t.si BRUNARICO 4 X 4 m z 2 m nadstreška. Prirtiemo za vikend ali vrtro uto.. «041/515-139 VIKEND z vinoQ'Sdom, v Uižini Tr^ nieca, « 04t/760-293 ooui?? POSESTI PfiODAM TRAVNIK $ cmiJtHi. tel., eisKtr., arv ïfirw vortnvňfl 1 Û00-4.000m2. K O. 070;250-5e4 POSLOVNI PROSTORI ODDAM V NAJEM Oddam poslovni prostor, ICO m2, 80 m2,40 in2, « 040/531- 667 V NAJEM prostor. 200 fn2. višine 3.30 m 2â eMad'&àe ali mimo obrt, 031/328-375 GARAŽE ODDAM GARAŽO pri pošb na Orazgoél'i ul. 8 v Kran;u, dobrermj najemniku, C 2 5-31-502 motorna vozila AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PRODAJA, PREPIS labUančh vozil, gotovinsho plac^ilo, Avto Kranj, d. o. o., Krani, Savska 34, Kranj, n 04/20-11-413. 041/707-Î45. 031/ 231-358 KIA Csed in Opel Corso 1.4 BXW, cena po dogovorj. it 040/43'-634 MMlU RENAULT 5. cena 100 . 94, v voznem ,«040/731-135 6004197 RENAULT Sc«n^ 1.9 OCi. I. 02, vsa dodatna oprema, odličen, 4.S0Û EUR, v 031/374-706 «00417e VOLKSWAGEN Golf 1.0 SDI, 1.2003. 137.000 km. 5 srat. klima, lepo ohranjen, V 041/22T-33Ô booí\4í VOLKSWAGEN Pofo 1.0.1 98, cena podogovoru. «031/323-371 VOLKSWAGEN Polo 1.2. I 2002. Ô1 000 km, 3 V. 1. lastnica, klima. 4.700 EUR. tr 041/297-S86 B004176 MOTORNA KOLESA PRODAM KITAJSKI skuter z većjimi koesi 50 cc?^. šMaMni. primaren za starejše, nor, « 040/262-485 M0413Í _I_ AVTODELI IN OPREMA PRODAM LETNE pnevmatike z a I um i nijasti ml plstiićl 175/65/R14, vožene eno sezono. « 031/367-942 STRESNI kovček prtljažnik za karavana m vadbeno klop, ft 040/737-134 VLEdNO KijuKo za gumo KleOer &sa-149 f II. novo letno tř 0004147 tehnika PRODAM TELEVIZOR Gorenje, ekran 70, je v brezhibnem stanju, po zek) nizKj ceni, 04l/97l-i;au stroji in orodja PRODAM KROŽNA žaga ali rBzalnlk za tlakovce. kameni, keramiko ...SDOrrůkom obde- lovanca, profesionalna 220 V • 3000 cftr./min., 9 040/352-095 SEKULAR za žaganje drv, malo rab- ifii SnSKALEC za pločevinke, 30 EUR, «041/255-636 «wtsr ŽAGO oepilko. « 04/67-44-802 ŽAMAR za žamanje desk in sečlistnl .«041/637-100 gradbeni material GRADBENI MATERIAL PftODAM 30 LAT za ^dbeni oder, boL 4-8 m sliupaj s prečkami in krajci za 100 EUR, «040/364-721 «041 s$ DESKE, zračno sušene, Oeb. 20 mm, 2m2. «041/75&>972 eooái/B PONTE cca. 240 kos, banking 2 m2. kâbel 4 X 35 ali cca. 75 m., « KUPlit ODKUPUJEMO hlodovino in celutozni les iglavcev, « 041/758-932 eoûseii PODARIM 9004900 ZIDAK, ocisûen, « 04/53-31-081 STAVBNO POHIŠTVO PRODAM BELA NOTRANJA vrata Jelovtoa. več dimenzij ter 10 I plinsko iekisnko, « 041 /858-320 LIPOVA notranja krila, 4 kom. dobro onranjena. cena 60 EUR, « 031/203-996 9004lâG ŽALUZiJE nove. lesene in mini ste per za noQS, « 040/3S4-028 PODARIM OKNO 180 X 90 cm, « 920 -21- aoMiaa KURIVO PRODAM DRVA metrika ab razžagana, možna dostava, «041/718^19 ooo3»8 BUKOVA drva, moiraka, 12 m3. 0^0/307-770 9004195 DRVA meáana: bukev, gaber. >avor, jesen, hrast, možnost razreza ir> dostave, cena 40 £UR, DRVA možnost enačila na obroke, me- tr&ka ali rasagarui. možnost Costave, « s0c392r DRVA, samo listavci: breza, jesen, jelša. česnia. buke/, « 031/631^1 stanovanjska oprema POHIŠTVO PRODAM FRANCOSKO posteljo vel. HO X 200, « 051/644-319 KUHINJSKO opremo, še 9 eoMis« GOSPODINJSKI APARATI PRODAM PRALNf stroj In hladilnik, 9 494 Î78- 9004KB OSTALO PRODAM ODEJO aH nadvtožek iz ciste runske volne 140x200 cm. vzglavruk 70 x 90 cm in vzglavnik 40 x 50 cm, iigcdno, «040/322-589 «KMIBT glasbila PRODAM DIAT0NIĆN0 harmoniko 37*3, oglasih C6F, z^o ligodno. « 041/451- 603 «»42Si šport, rekreacija PRODAM ŽENSKO, dekliéko. 27 cdsko kolo Rog maraton luxus, 10 prestav, vsa oprema, « 041/858-149 e004t46 ŠOTOR Bfjnner Vison za 4œebe, « EASY SHAPER, «031/241-951 9004174 FANTOVSKO k^lo znamke Sarocco, lepo ohranjeno, cena 60 EUR in tiskal-nk, V 031/491-190 «Ml?« turizem ODDAM apartrna za 4 osebe v Novigradu, blizu morja, « 040/554-100 »004177 umetnine, nakit PRODAM GOBELIN, velixoďk 60 x 50 cm, zalo ugodno, « 041/952-648 «Où?« starine PRODAM SLIKE na plalni^, pobožne. Star«, 76 x £1, ohranjene od s1)ka/}a Luizi Uorga- nija, «040/757-776 wmííí oblačila in obutev PRODAM POROČNO OBLEKO, št. 40, zelo lepo, enkral oblečeno, za simbolično ceno, «041/540-817 sco4»& otroška oprema PRODAM 2 X OTROŠKA Dosteljtca in Sxtnkoto Scmvinn, « 041-654-111 0CO4131 4 I I 22 MALI OGLASI, ZAHVALE ~ GOREN)SKI CL\S petek, 17. julija 2009 medicinski pripomočki SONČNA oć^, okuGstvćm Dregiedi2a oćala In kontaktne Idée. Pc^usl za uDoKo;ence in áluúente ob nakuDu oàal. OctiKd AíeK&andrd. Qlanďa Kranj, ft 04/23^123. Opfika Said rzič. 04/59-22-Ô02 zívali in rastline PRODAH KUŽKA. 9-tedensKe9a paptilooćKa, vrhi unsk« vzretd, ideaiiega za stanoh^a-nje, 0 031/669-509 PASJE middičd pasme smin pinč. O 04/5a-0l-575, 041/456-557 PSJ, CerTiarOinci, madtói, dřsíokfvní, C9p(i«r)j, prirn«rnl m oddajo, 9 RODOVNIŠKEGA psa. pasme pear-son Ofisel tanef. V 041 /669-452 •00*17« VSAK OAN sveže r^no cvet^ gladi-oi. prodam ludl svežo rdeio peso. Smole, Luže 22a, 9 04/2&-3S-5e5. 041/789-606 . MCMSie kmetijstvo KliCnJSKI STROJI PRODAM CSPiLčC drv na sveder in leseni ' pai- kelf za knynp.f.« 04/59-56-262 MONTAŽNO hradihco 8 m3 in va/ilni aparat za inox, alumnii, 9 031/360- i i I » i } 3 SERVISIRANJE TRAKTORJEV JOHN DEERE in drugih znamk ZETOR. DEOTZ. IMT ter ostale KMETIJSKE MEHANIZACUE AKCIJA • POLNJENJE KLIM VSEH VRST V02IL Tel.: 04 25 19 788 NAKLADALKO za seno 17 ni3, o 040/529.544 «očmi« PAJEK SIP. kosilnico BCS 127 crr m samonakladalKo SIP 19 m3, 9 031/ 491-028 ffoc^i? PUHALNIK TajKjn z motorjem in ces^. 04; 51-41-015 SAMCNAKLADAUKO SIP, 17 m3. lesene strar^ice, doOro ohranjer« 041/608-210 SAMONAKLAOALNA PR0-17< no^a. niTkn IPTÍV^ in trAt^ni r^rahli^ílník SIP 220, tř 041/681-0'!9 B00«M1 SILAŽNO nakladalno Mengele • <3d- ranl 430 s 34 noži, lepo o^c^leno. 9 031/604^38 »C«'!«« KUPIH PAJEKSlPzvrtljfvim Kolesi, tračni otK raćdliiKSlP 200 all 220. O 041/559- 336 TRAKrOR IWT 04t/6B(>684 ali O TRAKTO R Ur»ae, 051/639 777 na3»ft3 PRIDELKI PRODAM ČEŠNJE IN SUVE, kvalitetne dor^a- 6e. dnevno sveže rabrane, U90dn0 po^dajamo. kmetija Prirtc, Hudo 1 iprl Kovoř)y). Tržič, tř 041/747-623 0QO«ioe OOUAĆE žganíe, « 04/25-71-60^ 9004134 OOMAČE žganje iz neákropijenega sadja, tr 04 /5l •22-654 «oo«63 JEČMENOVO slamo v okroglih balah, « 031/76^^0 JEOILNI krompir. IT 041 /564-046 MD«3?fl KRMNI Kn^mpir, 9 041/43K49 -21-0S7, 9004t4Q KUMARICE zd vlaganje. 970 PIRO, letošnji pridelek, O 031/505-067 tcc*Ť9s PŠENICO in ječmen. Itn 041/855- MMálAA PŠENIČNO slamo na zmu, 9 041/276-4í.5 m ovas v RDEČO 099O. koreni«, o«Mi* na dostava na dom. tř 041/206-7-13 »004202 VSAK DAN. svue borovnice, nabrar« naroka, lepe debele, po 6EUR dober liter, «031/621-656 Rupm 10 OKROGLIH ba slame, « 031 VZREJNE ŽIVALI PBOPAli ČB BIKCA, 031/584-881 leden dni. tř •ÙÛ41ÉÛ čd BI i in kupim zeioa orjaàM lleec za pleme. Cerklje. 9 031/521-307 MHi» JARKICE vve, čn^, grahaste. rdeče peteline, H raie 5, Smlednik, tř 01 /36-27-029 »00*937 KOZE, dobre mlekarice brez, 9 04/25-71-€28 mladiči ali Borui3s TELÍCE simentaika. 9 mes. breje. Lončar. Zalog pri Cerkljah 36. 9 04/25-26-272, 040/526-272 TELICI «imêftt^ki v 9, meeecu irt 4. mesecu bfejosti. tř 041 /971 -594 eooiia TELICO simentalko, osem mesecev brejo In sM^ v sedmem mesecu brej- pec N^onika. s. p.. Valešovo 56a, Cer- Klte, 9 040/330-060 SIMPATIČNO dekle, odgovorno, arednjh let, za delo v srtezbi zapoefi« mo. Sobota, nedelja prosto. Kavni k> ticek Cuk, Kidričeva 47, Kranj, tř 04/20-26-779 doo*?u V PE KRANJ piiuč^o in zaposlimo te* iefonlsla/ko. delo od ponedeljka do pelka od 8. do 14. ijre, Fantom inter-nationaî, d. o. o., Ul. M. Grevenbrcich 13, Ceřje, tř05i/435-í45 ZAPOSLIMO trgovskega potnika-co, www.pascoiix.si, Sinerg podjetje za tr^. in storitve, d. o. O., Kolo<^r$ka 041 /696-370 IŠČEMO Oskrbnika sa klubko kočo na Krvavcu, ASK Partizanska 37, Kranj, 041/796-929, tř 040/743- 407 ' «004073 ZAPOSLIMO delavca za mont^o blavbiitt^ puiiišlvd lu tetenu, ^iiricx» Primož Zupan, s, p., Svetei^eva ul, 13, Šenčur, tř 041/871-097 Moaiic iSČEMO vestno dekte iz Kranja ali oko^ce s koncâDO SŠFZK - smer kozmetični tehnik za delo prek študentskega servisa v Stud u Sonce v Kranju. pisne proânje na Tag trade, d. 0.0., H> temaža 55, 4205 Predc^or iiĆEM IŠČEM DELO, čiščenje, pomoč sta-re)èim osebam, gospodinjska dela. cskollca Knnjâ. 9 051/605-303 IŽČEM DELO, nega bolnika In pomoč ph gcspodinjstvu, sprems^o na do-puâ ^i izlete. 9 040/756-409 IŠČEM DELO, pcmoč vrlih {j 031/586-130 zasebni stiki 4SLETNIK, športrvk po duši, išče sorodno dušo za skupna športru drjze- V 070/896-831 s»4ieo IZDELUJEM kam n ite škarpe in tlakujem d/ohšče, AzemTafilaj. s. p., Z9. Bitnje 101 a. Ženica. 9 040/995- e004C7I IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje, zidava, montaža novih, popravita starih, nudimo dimne obloge, dinne kape. Novak & Co, d.n.o.. Ljubljanska 89, Domžale. 9 031/422-800 OBREZOVANJE živih mej, okrasnega n sadnega drevja, košnja trave, odvoz obrezanega matenala, postavljanje vrt- nfh «ira), strojno vrtanje, Vincencii Sobic s p., Z9. Bitnje 141. Žabnioa, 9 051 /413-373 MC420 SUKOPLESKARSKE storitve izvajam, Primež Zupan. s. p. Gdniška c. 99. Kranj,'« 031/868^93 8C1N123 TLAK) VAN JE dvorěč, polaçanje robnikov, izdelava betonskih in kamnitih škarp, Milutin Biiel^čs.p., StruzevoSS, Kranj,«041/711-842 . DEKLETA, pokličite in se zastonj spoznavajte s štev^nimi fant) iz vse države za ishrena razmerja, 9 031 /807-373 moSki êâOe žensko, Ki pogreša pnie-ien klepet v nerevi. 9 031 /534-946 McMies ŽENITNA posredovalnfa:d Zaupanje te-Oefisko poveže ogromno ljudi vseh sta- i e vse države. R)klíčíte in se spo- ,«031/836-378 wcw razno PRODAM : < KnmnoBBštuD Kašpar s.p. Haklo • Na zalogi nagrobni spomeniki! Ugodne cene, hitra dobova in montoža. t: 041/786 264 wwvf.kamnosestvo.kaspor.si, e: bmnosestvo.lcaspcr^gmail.coni APAI^T za prečiščevanje pitne vode, 9 041/448-149 TELEVIZOR, (3njndi9 ekjan 76 in Panasonic ekran 37 ter zimske gume Eksir»? 165-7014,9 04/20-28-536 WWW.GORENJSKICLAS.SI ZAHVALA Oitah grcMjto jc spoznanje, to resnica, niso so nje. da te nazaj vcČ ne bo, ter si za vedno vzsl $/ovo. Dobrota tvojega srca, nib^r nt ho pozabljena. V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naŠ dragi mot, oče, âta Stane Vončina Isireno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in sve^e, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala nekdanjim sodelavcem Pošte Kian). Prisrčna hvala sosedu Kalanu za pomoČ v tcikih trenutkih. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala, V tihi boledoi žena Minka, hčerka Alenka in sin Aleš V SPOMIN Mineva leto dni, odkar ni več med nami našega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata In strica Francija Ruparja iz Bodovelj zy. 7.1937 • 20. 7, 2008 Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Srceje omđga/o, dih jt zasUil, a spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA V 85. Iptii )f oH§h k vernemu počitku naša draga mama, mama, prababica, sestra in taSČa Marija Mihovec rojcoa Vodnik, po domače Broianova Mara tz šulne Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem 7ň vso pomoí. izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje. Najlepša hvaia dr. Mariji Zaman in dr. Barbari Stalovski, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, g. Francu Hafiierju za poslovilne besede, članom Zveze borcev, gasilcem, pevcem ter pogrebni službi Navček. Posebna zahvala dobri sosedi Nežki za vso pomoč. Hvala vsem, Id ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti, Žalujoči: sin Ivan z dnižino, hčerlca Nu£a z družino in sestra PavKa I GORENJSKI GLAS p€tek, Yj. julija 2009 ZAHVALE info (g)£-gífls.s j 23 v SPOMIN v ponedeljek, 13. julija, je minilo leto, odkar nas je zapustil dra gi ala in staii ata Vincenc Sreberntak IT StrA^i^řa Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, molite zanj in mu prižigale svečke na njegovem grobu. Pogrešamo te, Vsi tvoji najbližji StražiSČe, it. juli)a 2009 V SPOMIN Jutri, 18. julija, bodo minila tri leta, odkar sva se zadnjič poslovila, Drago Maštrap a še vedno prihajam k tebi, v tišini srcu govorim, a vse zaman. Zahvaljujem se vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate sve^e. Žena Rozi SPOROČILO O SMRTI Mnogo prezgodaj nas iç zapustila sodelavka Vlasta Prešern rojena 1969 Ohtanili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci Geodetsice uprave Republike Slovenije SPOROČrLO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka Ana Kos roj. 1. S. 19Z4 Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Sodelavci Odeje Škofia Lob SPOROČILO O SMRTI Svojo Življenjsko pot je sklenil nal upokojeni sodelavec Iz družbe Veyance Technologies Europe Alojz Mavric rojeo 1950 Od njega smo se poslovili v četrtek, 16. julija 2009, ob 16. uri na pokopališču na Jezerskem Ohranili ga bomo v lepem spominu. I Kolektiv Veyance Tehnologies Europe OSMRTNICA Svojo življenjsko pot je sklenil naž upokojeni sodelavec iz Sava Medical in storitve v Pavel Stirn ropen 1944 Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 17. julija 2009, ob 16. uri na pokopališču v Predosljah. Ohrardli ga bomo v lepem spominu. Kolektiv Sava ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega Aleksandra Ravnikarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. I Ivala vsem za izraženo sožaljc, tolažeče besede in pomoi. Zelo ga pogrešamo. Vsi njegovi SPOROČILO O SMRTI Tiho je živela in v tUkinij« odšla. Sporočamo žalostno novico, da se je poslovila draga mama josipina Stritoe rojena 28.12.1934 Od nje smo se poslovili v krogu družine na radovljiškem pokopališču Žahiiod: hči Marianca in sin Franjo z družinama OSMRTNICA ZAHVALA Sporočamo vam žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil na š sodelavec Aleksander Bernard Od njega se bomo poslovili v petek, 17. julija 2009, ob 17. liri na pokopališču v Bimjah. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ' V 98. Utu nas je zapustila naša draga mama Alojzija Primožič 12 Koprivnixa 33 idkrcno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom» prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, ge. Mariji Kav6č za poslovilne besede, pevcem za lepo petje» trobentaču za Tišino in članom Zveze borcev. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat hvala. Kolektiv podjetja KAMM. d. o. o. Žalujoči vsi njeni Koprrvnik, Fužine, Trebija> junija 2009 24 GOREN)SKI GLAS petek, 17. julija 2009 Ankêta Začetek ugodnejših nakupov Renata G lo b očn i k V ponedeljek so sc tudi uradno začele posezonske razprodaje. Nekateri trgovci so svoje blago po znlžar^ih cenah ponujali že prej. Zanimalo nas je, kaj o razproda« jah menijo kupci. Ffilft Tin« OeU Boris Leskovar, Kranj: "Razprodaj se verjetno ne bom udeležil, ker so moje potrebe bolj majhrw». Sicer pa verjamem, da )e tak čas dobro kupovati. Kar potrebuješ, dobiš po ugodnejši ceni. Nataša Ude, Kranj: "Prejšnja leta sem kupovala v Času razprodaj» letos pa bo prvÍČ, da se jih fie bom udeležila. Po naših žepih je udarila recesija, poleg tega so bili nekateri izdelki znižani 2e prej." Liri BitiČI, Kranj: "Kupujem takrat, ko kaj po* trebujem. Razprodaj se zaenkrat Še nisi^m udeležila in tudi ne vem, ali se jih bom. Nekje so stvari res cenejše, ne pa povsod." Petra Plevel, Valešovo: Nada P^a, Ml^ pri Kranju: 'Zaenkrat ie nisem nič ku- j "Na razprodajah sem bila v pila, sem pa že šla po trgo- | Ljubljani in sem našla, kar vinah. bbira je kar dobra, : sem hotela. Cene so bile do- čeprav ponekod na začetku j kaj ugodne, pa tudi ponud- dajo na police slabše blago, \ ba je bila dobra. Ponavadi boljša oblačila pa šele na : grem vedno pogledat, ali je koncu." kaj zanimivega." SO VSI eno Varovanci Varstveno delovnega centra Kranj imajo radi šport, zato so tradicionalne atletske igre popestrili s košarko, v Škofji Loki pa se jim je pod košarkar Siniša Drobniak. om "Mi smo eno" pridružil tudi kranjski Vilma Stanovnik I . Ško^a Loka > Toliko spodbujanja, aplavza in Čestitk, kot so si jih minuli torek na svojih sedaj že tradicionalnih športnih igrah prislužili varovanci Varstveno delovnega centra Kranj, na športnih Igriščih ne vidimo prav po* gosto. Čeprav so seveda mé- ' rili in šteli tudi rezultate, pa ti Še daleč niso bili najpomembnejši. Vsi, ki so prišli v cilj teka, vsi, ki so spretno metali in vodili žogo» vsi so bili zmagovalci in vsi so bili ponosni nad dosežki. "V naáem zavodu, kjer skrbimo za odrasle teiesno in duševno prizadete osebe, res veliko pozornosti namenjamo tiidi gibanju. Gibanje aktivira možgane, z njim pa Kranjski košarkar Siniša Drobnjak (na sliki levo) se je ob letošnjih športnih igrah pridružil naše varovance usmerjamo varovancem VDC Kranj in njihovim gostom iz Kopra, tudi v zdrav način življenja. Ob tem je seveda pomemb- no tudi druženje in s tem Nachbarja," ie povedala di- Nad trudom telesno in du- lesno in duševno prizadeti so tiidi zanje višja kakovost živ« rektorica VDC Kranj Miija- ševno prizadetih športnikov mnogokrat porinjeni na rob Ijpnja. Tako smo letos naše mČesen,pravtakopajebÍla pa je bil navduSen tudi kianj- družbe, mi pa pod geslom športne igre pripravili že OS' nad sodelovanjem navduSe- ski košarkar Siniša Drol> "Mi smo eno!" skušamo pre- mič, tokrat v Škofji Loki. Va- na direktorica VDC Koper njak, ki Boštjanu Nachbarju mostiti te razlike. TaJco smo rovand se jih vsako leto zelo Andreja jurca: "Pri nas je kot tehnični vodja pomaga jih povabili v kamp v Koper. veselijo in zanje so res velik 160 varovancev v osmih ench pn vodenju košarkarskega tudi danes pa skupaj uživa- dogodek. Letos smo medse tah od Portoroža do Ilirske kampa v Kopru, po končani mo v športa, kar je dokaz, da povabili tudi varovance iz Bistrice. Danes smo na Go- aktivni karieri pa je trener de- lo druženje bogati oboje," je VDC Koper, saj je bilo deset naših varovancev in dva renjsko pripeljali sedem va- klet v kranjskem košarkar- povedal Siniša Drobnjak. ki rovancev, ki so zeio navduše- skem klubu. "Tako Boštjan je občudoval veliko voljo in mentorja pred kratkim v go- ni nad druženjem in igra- kot jaz sva se z veseljem loti- željo po dokazovanju prav steh pri Koprčanih v košar- njem poviatne košarkarske îa projekta sodelovanja z Var- vseh, Id so tekmovali tako v karskem taboru Boštjana tekme. '' stveno debvnimi ccntri. Tc- atletiki kot košarki. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo sončno in vroče, proii večeru lahko v gorah nastane kakšna vročinska nevihta. Jutri bo spreTienljivo oblačno s plohami in nevihtami. V nedeljo bo spet večinoma sončno. Aeencila RS u okolj». Ur?d Zà mft«ofi>locti« PETEK vstopnine za motoristřne bo, poskrblfêno boza-kam pira nje pa tudi za pijačo in jedi z žara. V. S. " ' * ^ Kamnik V nedeljo Dan kamniških planin Kamniški planinci, ki so v Planinskem društvu Kamnik or« ganizirani že 116 let, vabijo v nedeljo, 19. julija, na tradi- ciurialfii Dan kamntSkih planin, ki bo letos potekal pH Co|- zovi koči na Kokrškem sedlu. Prijetno druženje prr eni od dveh planinskih koč, za katere skrbijo kamniški planinci, se bo začelo ob n. uri, organizatorji pa so pripravili bogat kulturni in zabavni program. J. P. Skof^a Loka Trinajst srečnih in uspešnih V ponedeljek so tudi v Gimnaziji Škofja Loka povabili v šolo svoje zlate maturante in jim izročili simbolične nagrade. Letos je med maturanti trinajst najuspešnejših, na zrelost- nem izpitu so od 30 do 33 točk dosegli: Veronika Arčon Pekla), Kristina Hom«c, j o va n ka j o Katarina Bog^j, Di* jana Ćorković, Jaka Demšar, Taja Corjan, Katja jezeriek, Nina Košjr, Hema Krek, Eva Luznar, |aka Šinkovec ir Tina iubic. Slednja je tudi udeleženka letošnje olimpijade iz biologije, ki ravno ta čas poteka na Japonskem. Loška gim* nazija ima še enega udeleženca olimpijade, in sicer se Klemen Stegu udeležuje mednarodnega tekmovanja v lingvisti- ki. Slovesno bodo škofjeloškim gimnazijcem maturitetna spričevala podelili koncc septembra. D. Ž. ptfí^.sá roAf.liíyo RADIO KRANJ d.o.o. Stntarieve uL 6. KRANJ (M) (OA) 2022-222 (OSI ) 303-505 FAX- <04> 201 <04) 2ei Booflu. ûûmm/ mÁSKin www.raclio-kraiiJ.si