129. številk«
Ljubljana, v petek 10. junija.
XX. leto, 1887.
Izhaja v^ak dan ne«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vs t r i j s ko-og erske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolba". UpravMštvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Govor poslanca Mihe Vošnjaka
v državnem zboru dne 20. maja 1887. (Dalje.)
Mislim, da ne bode dolgo, da se bodeta Bosna in Hercegovina v političnem oziru utelesili našej države.
Kar se tiče gospodarskega pridružen]a teh dveh dežel, neseni zadovoljen s postopanjem skupne vlade v tej zadevi.
To postopanje je nekaka posledica dualistične vladne sisteme. Toda dualistična vladavina ima to glavno napako, da ima navadno vzhodna državna polovica prednost pred našo.
Dober dokaz za to so naše železnice, oziroma železniške zveze z Bosno in Hercegovino.
Pred vsem drugim bi opozoril na predzgodo-vino teh železniških zvez.
Ozrimo se nekaj let nazaj. Mislim, da je bilo koncem šestdesetih let, ko se je začelo govoriti o Železniški družbi barona Hirscba, da zida orijentske železnice. Tedaj so nameravali, kakor vera iz pozitivnega vira, bosensko zvezo privesti iz Serajeva, skozi Banjaluko v Sisek in od tam naravnost po železnici Novi-Dunaj na Dunaj. Zategadelj se je v Turčiji najprej gradila bosenska železnica, toda žali-bog ni se zvezala z druzimi železnicami. Sedaj so se pa razmere premenile. Porivati nas je začel dualizem. Posledica temu je bila, da se je opustil prvotni načrt zveze s turškimi železnicami. Na Oger-skem rekli so odkritosrčno: dobiti moramo v roke zveze; promet iz turške države, kakeršna je bila tedaj, mora se napeljati v Pešto. Posledica temu je bila, da se zgradba proge iz Serajeva v Banjaluko ni dovršila in se ravno tako ni dovršila želez niča iz Novi v Sisek. Prišli smo v neprijeten položaj, ko smo leta 1879 morali zasesti deželi, da železnica Banjaluka-Novi ni imela zveze z druzimi železnicami ter se je potem v naglici zvezala s hrvatskimi železnicami.
Po dovršenej okupaciji so hitro sprevideli napako, da srce Bosne nema nobene zveze s Siskom; toda udali so se uplivu ogerske vlade in so napravili le zvezo s Savo in Dunavom, popolnem so opu stili zvezo z južno železnico v Sisku ali Karlovci.
Po mojem mnenji naredila se je pa pri grajenji bosenske Železnice Serajevo-Brod velika napaka, da se je vsprejel načrt, katerega je predla gala tedanja importovana železniška vladna kapaciteta, namreč načelo ozkih tirov in to je po mojem mnenji bistvena ovira, ko bi se le danes ali jutri vlada odločila, da zveze Serajevo naravnost z Banjaluko, da tako napravi neposredno trgovsko cesto iz Bosne na Dunaj.
Kar se tiče teh železnic, prosil bi, da bi Njega ekscelenca gospod trgovski minister, če tudi v tej zadevi ne more direktno uplivati, ker sta Bosna in Hercegovina pod skupnim ministerstvom, resno se oziral na to stvar in to tembolj, ker je večina te zbornice že večkrat izjavila željo, da bi se okrepčal Dunaj kar se tiče trgovskih Lvez z ori-jentom, dalje tudi zategadelj, da ogerska prestolnica ne bode nadkrilila prestolnico vse države, Dunaja, kar se je, kakeršne so sedaj razmere, jako bati, ker baš ogerska vlada energično deluje za varstvo tamošnjih koristij, dočim naša vlada, ne rečem, da je slaba, vsekakor preveč odjenjuje zahtevam Ogrov.
Ugovarjalo se mi bode, da je železnica od Serajeva do Banjaluke zgubila mnogo važnosti, ker se misli Bosna skozi Hercegovino z železnico z vezati z jadranskim morjem, katera zveza se že dela. To je res, toda ta železniška zveza bode malo koristila tostranskej državnej polovici, in nam mora biti pred vsem na tem ležeče, da napeljemo trgovino iz okupovanih dežel na Dunaj, kar je pa le mogoče, če se Banjaluka naravnost zveze z Dunajem, bodočim središčem bosenskej trgovini"
To vprašanje je tem nujnejše, ker je nepo sredna zveza s Solunom saino vprašanje kratkega časa, in potem se bodemo morali boriti z angleško konkurenco, ter se je angbška trgovina že sedaj trdno ugnezdilo v Solunu, pa tudi v Bosni in Hercegovini ter v deželah na jugu okupovau'h dežel.
Ko bo dodelana neposredna zveza iz Serajeva v Sisek, tedaj bode navstalo vprašanje, če se hočemo zadovoljiti s sedanjo zvezo iz Siseka čez Zi-danimost in Gradec, Zakanv, Kanisza in Šopronj na drugej strani?
S časom nam pač sedanja zveza ne bode zadostovala in gledati bomo morali, da si napravimo
nova pota z orijentsko trgovino skozi Sisek, to bi se doseglo na jednej strani, če bi sezidala tako imenovana dolenjska železnica, ki bi posredovala promet iz Karlovca v Ljubljano in s tem I severnimi državnimi železnicami, oziroma v južno Nemčijo; na drugej strani bode pa železniška zveza iz Celja v Unterdrauburg, za katero so že dolgo poganjamo, tem važnejša postala, ker je železnica iz VVolfsberga v Knittelfeld že toliko, kakor zagotovljena.
Pri tej priložnosti prosim, da bi se vlada ozrla na tako potrebno progo Celje-Unterdrauburg.
Kar se tiče železnic, rad bi še omenil jedne stvari, katere se pa dotaknem le z neko bojaznijo, ter so ugovori, katere bodem morda slišal, vsekako tudi nekoliko opravičeni.
Toda jaz mislim, da se vprašanje, katero bodem sedaj omenil, mora nazadnje začeti tudi razpravljati. Tendenca izvajanja nedeljskega počitka mora nazadnje tudi koristiti službujočim pri železnicah. Nobena služba na svetu rekel bi — nema tncih naporov in take odgovornosti, kakor služba pri železnicah, toda žal nemajo službujoči nikjer tako malo počitka, kakor baš pri železnicah.
Kako mislim izvajanje nedeljskega in prazni-škega počitka pri železnicah, hočem kratko pojasniti.
Jaz mislim, da naj bi se nedeljski in prazni-ški počitek omejil samo na prevažanje in premikanje blaga, in sicer bi se zakonito prepovedalo na jednej strani vsako premikanje blaga na kolodvorih, na drugej strani se pa tako imenovanemu vožnjemu osobju privoščilo malo nedeljskega počitka. Priporočal bi tedaj, da so ustavi promet tovornih vlakov in tovorna manipulacija ob nedeljah in praznikih.
Gospoda moja! Opozarjam na to, da je bilo občno v navadi, ko je že država imela v rokah obrat na železnici mej Dunajem in Trstom, da se je o tako imenovanih velicih praznikih: o božiči, o veliki noči in o binkoštih ustavil za dva dni tovorni promet. Seveda j<? bilo malo, a nekaj je ven-der bilo in osobje, zla ti ono pri tovornih vlakih imelo je G dnij v letu časa, da se odpočije od fizičnih naporov težavne službe, in priložnost, da zadosti verskim potrebam. Ko je družba prevzela preobrat,
LISTEK.
Mabel Vaughan.
iBoman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.)
(Dalje.)
Devetnajsto poglavje.
O deklica, preminjaje se v žensko
Ti nisi imela drugega obraza!
AH če ai podelila svoje belo čelo
Kot človek človeku,
Malika senca bila bi
Po njenem svitu zginila kot senca
Mabel se je vrnila v napravno sobo; usedla se je na stol pri odprtem oknu, roke nemarno sklenila, oči pa strmo uprla v sinje nebo ter se vsa zamislila.
„Tako, Dudlev me ima za popolnem novo-šegno gospo, za poavetnjakinjo," mislila je sama pri sebi. „Kdo razen njega je imel toliko prilike iz-poznavati me? Komu razen njega sem toli očitno in odkritosrčno zaupala svoje misli, svoje nade, svoje težnje? Ali me je mogel toli napačno razumeti? Ali me res ima za hladno, presodno, nizko bitje, ka-
tero, kot pravi, zaničuje? Kako krivično! Kako neusmiljeno ! Kaj sem jaz temu kriva, da se v svojem krogu novošegnega življenja gibljem? Ali ni le goli slučaj moje usode, ki me je sem postavil? Ali naj se moje misli, moji razlogi, moja dejanja merijo le z merilom lehkomiselnih mojih znancev in znanek? Jaz jih nisem izbrala, izbrali so mi jih le drugi; jaz le svojo nalogo igram v krogu, katerega mi je priroda odkazala."
„In ta krasna oblačila,u mislila je nestrpno po konci skočivši in slučajno pogledavši drago svilo in še dražje čipke, ki so bile preobile prek obleke prišite, „kaj mi je treba teh ličnih oblačil? Ali so mi kaj mari? Ali niso le gole spremljevalke mi v sedanjem stanu? Ta obraz in ta postava, katera svet lepa imenuje," in postala je pred zrcalom, „ali jaz hrepenim po lepoti, razen one lepote, katera me njegovim očem mično dela? On mora vedeti in on dobro ve, da se lahko vsi drugi nad menoj jeze, ne da bi se jaz za to menila, če se le on sam mi smehlja. On govori o žrtvi, in vender veruje, da bi jaz rajša pustila, da mi srce poči, kot da bi se odpovedala nadi na bliščečo hišno opravo. Oh, katero bila bi pač večja žrtva ? On pač ne pozna sile ženske ljubezni.   Vedela sem, da druge zaničuje, a
nikdar se mi še sanjalo ni, da bi v mene ne veroval."
„Oh, to je bila res grenka žalost, da jo je vrstil v isto vrsto z lehkomiselno in nečimerno tolpo, katero je vpričo nje tolikokrat zaničeval in grajal. Ubogo dete! Z vso gorečnostjo plemenitega svojega srca je bila zaupala možu, ki ni vedel, kaj je zaupanje. Igrala se je nepremišljeno z otrovanimi puščicami, a te so odletavale in jo v srce zadele. Ni čuda, da jo je nenadna rana toli skelela.
A nje plemenito zaupanje še ni bilo popolnem uničeno. Ko je nehal ta prvi boj z razžaljenim srcem, znala je z res žensko iznajdljivo ljubeznijo razža-ljenje zakrivati in olepšavati ter razžaljitelja opravičevati.
„Gospa Vanekarjeva črti gospoda Dudleya,u mislila je, „ter je nesumneno njegove besede po svoje zasukala („own colouring"). Mnogo se glasi toli različno, če se z nova pripoveduje. Vrhu tega je tudi rekla, da je reven. Tega jaz pač nikdar nisem mislila. Reven ne more biti in njegove zmožnosti in darovitosti se bi v vsakem stanu ne dale poplačati. A v primeri gospodu Marstonu je sedanje njegovo premoženje morebiti manjše." In Mabelino srce je postajalo milejše, ko je premišljevala, kako
riz in London, potem pa v Wieabaden,  kraljica pa naravnost1 'v \Yie3baden
Položaj na Kreti je še vedno kritičen. Grška vlada je zaradi tega v velikih skrbeh. Radi bi si (irki prisvojili ta otok, toda jim primanjkuje denarja in dobre vojske, da hi mogli polastiti se ga. Nemiri na Kieti koristili bi sedaj samo Angležem, ki l»i porabili priložnoBt, da s otok prisvoje, ki bi bil potem za Grke izgubljen.
i 1'iuicoski Vojni minister Ferron ne namerava samo reformovati vojske po Boulangerjem načrtu, ampak hoče jo Se v nekaterih druzih ozirih zboljšati. Od zbornice bode Zahteval 25 milijonov frankov kredita, da ie bode za jeden megec k vojaškim vajam poklicalo 250.000 mladeničev, kateri so začasno vojaščine oproščeni, ker žive svoje sta-riše. Da pa dobi francoska vojska boljših podčastnikov, katerih jako potrebuje, hoče jim zvišati plačo, zanje napraviti posebne jedilnice, za sprehajanje obleko iz častniškega sukna in meče. Podčastniki bodo potem rajši dalje časa ostali pri vojacih.
V Brescii bil je tabor, katerega se je udele žilo 2000 osob. Več govornikov je hudo obsojalo vnanjo politiko sedanje itulifniiske vlade. Tabor se je izrekel proti zvezi z Avstrijo in Nemčijo in znhteval da naj vlada pokliče vojake iz Afrike. Slišalo se je klicanje: ,,Živela Francija, živel Bou-langer!u
V Belgiji je sicer zopet mir, toda v krat kem je pričakovati novih izgredov delavcev. Povsod se delavci pripravljajo na nov upor, ki pa utegne biti nevarnejši, nego so bili dosedanji izgredi. Nevolja mej delavci se je pa še posebno povekšala, ker sta zbornica in senat zvišala carino od mesa in živine, da se bode sedaj živež podražil. Vlada pa tudi ničesar ne stori, da bi zboljšala stanje delavcev. Obetala je razne socijalne reforme, a sedaj je pa na vse pozabila.
\«'inšlii prestolonaslednik je baje jako nevarno bolen. Govori se, da najbrž ne bode ozdravel Dr. Mackenzie se je nekda izjavil, da ima prestolonaslednik raka ter bi bila vsaka operacija neuspešna. Najbrž bode umrl, prodno preteče jedno leto. Nekateri nemški listi pa pišejo, da bolezen ni tako nevarna Pa tudi nemški ce^ar boleha in je zate gndelj dvomljivo, če pride v Gastein.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe | kranjske.
(Konec.)
Podružnica Metliška konečno predlaga, kmetijska družba naj daje ljudskim šolam na Kranjskem, čepičev onih jabolčnih vrst, katere priporoča v društvenem liHtu „Kmetovalac*, kot dobre za razširjevanje. Tajnik Pire pravi, da je centralni odbor sklenil, da se bode tej želji po možnosti ustrezalo. Podružnica Postojinska nasvetuje, naj se prosi c. k. kmetijsko ministerstvo, da bode premovanje konj za okraje Postojina, Ilirska Bistrica in Vipava v Postojini. Poročevalec Pire nasvetuje, da naj se prošnja s priporočilom odstopi konjerejskemu odseku, kateri ima v tej zadevi staviti nasvete c. k. kmetijskemu ministerstvu. (Se vsprejme.)
Podružnica Postojinska predlaga, naj se priredi zopet letos prodaja plemenske govedi v Postojini in sicer naj se nakupi več junic, nego bi-*kov. Poročevalec Pire opomni, da se kraji vrste, letos je na vrsti Ljubljana, potem pride kr»j, ki se ima še določiti na Dolenjskem in za njim bode sledila Postojina.
Podružnica Ribniška predlaga, naj občni zbor sklene, da se prosi podpore od države in deželnega
zbora, s katero . naj se priredi živinsko premovanje v Ribnici. Poročevalec Pire opomni, da kmetiftko ministerstvo dovolj ;uje podpore le za velike regijo-nalne razstave, kat ere morajo obsezati več okrajev. Ker so pa nekater i okraji jako o idaljeni in bi se živinorejci ne mogli udeleževati, prosil je centralni odbor ic za poiport >, da se letos'*priredi živinska razstava v Bohlnji. i 'a drugo leto prosil bode pri deželnem zboru/da se priredi v Ribnici živinska razstava za ta okraj in za kočevski. Predlog se potem vsprejme.
Podružnica Vipava ka»*asvetuje: Kmetijska dru • žba naj dela na to, da dobijo živinorejci po znižani ceni toliko soli, kolikor je rabi posamezni živinorejec za živino svojo. Zast opnik podružnice Vipavske, g. Baje, utemeljuje ta predlog obširno in jako stvarno
Tajnik Pire opomni', da so sicer o tej zadevi jako velike zavire, a on podpira predlog, češ, kdor trka se mu odpre. Vipavske podružnice predlog se vsprejme.
Vipavska podružnica nasvetuje nadalje, da c. k. kmetijska družba potom c. kr. deželnega šolskega sveta deluje na to, da bi učitelji marljiveje delovali v šolskih vrtih, da bi ondi mogli dobivati posestniki cepiče žlahtnih dreves in ključe žlahtnih trt, da šolski vrti ne bodo samo zelniki in njive za turšico in krompir, kakor v okraji vipavskem. Poročevalec slika šolske vrte z malimi izjemami res kot jako žalostne.
Učitelj g. Ribnikar pravi, da se na Ljubljanski pripravnici praktično o sadjoreji ničesar ni naučil, kajti učitelj dotičnega predmeta (p rofeso r Linhart, dopisnik „Tagespošte" in„Neue Freie Presse". Op. por.) poučuje le teoretično. Še le 1. 1876 pri praktičnih predavanjih na deželni šoli na Slapu pridobil si je potrebno znanje. Učitelji bi gotovo radi izpolnjevali svojo dolžnost tudi v sadjarstvu, a če se v Ljubljanskem učiteljišči ničesar naučiti ne morejo, jim je to nemogoče. Ovirajo pa napravo šolskih vrtov tudi krajui šolski sveti in tudi nekateri okrajni šolski nadzorniki. Tako je njega (govornika) zaradi šolskega vrta, za katerega se mnogo trudi, počastil nadzornik z naslovom: MSchwiudler!K Govornik nasvetuje,- naj se kmetijsko ministerstvo naprosi, da na vadnici nastavi tacega učitelja, da se bodo pripravniki učili sadjarstva tudi praktično. (Dobro Dobro I)
Škofov kaplan g. Šiška misli, da bode kmetijsko ministerstvo kmalu odpomoglo, da pride nov učitelj kmetijstva na vadnico, a tajnik g. Pire prečita dotični odlok kmetijskega ministerstva na prošnjo raznih korporacij, v katerem se pravi, da ministerstvo pač na vadnici odločno zahteva praktičnega pouka v sadjarstvu, a novega učitelja ne bode.
Učitelj g. Ribnikar pripomni, da ako oBta-nejo sedanje razmere na c. kr. vadnici v Ljubljani, bode še dolgo čakati, predno se bodo učiteljski pripravniki praktično o kmetijstvu posebno pa sadjarstvu kaj naučili.
Potem se vsprejme jednoglasno predlog podružnice z dostavkom g. Ribnikar-ja.
Podružnica Vipavska nadalje nasvetuje, naj se od časa izredna živinska razstava dovoli za Vi*
izginila je humanna  naprava in jaz  mislim,   da je sedaj ni pri nobenej železnici v Avstriji (Konuc pri h.)
Pol i t ion i r a zg l&tl.
M i t r h H| e «1 d&fe I «*:
V Lj ub lj an i 10. junija.
Na C'e*kem so se začeli volilni shodi. Staro-in Hladocehi napadajo na volilnih shodih drug dru-zega. Prvi opravičujejo svojo neodločno politiko, po slednji pa povsod poudarjajo, da je baš prevelika prijeuljivost staročeških vodij kriva, da Cehi v državnem zboru ničesar ne dosežejo.
Na 0£er*k.om je že živahno volilno gibanje. Volilne shode sklicujejo poslanci raznih strank. Sekcijski načelnik vnanjega ministerstva Asboth kan-diduje v Szatkabanvi. V torek je bil v tem kraji sklical volilen shod in je v dolgem govoru volilcem največ pojasnjeval vnanjo politiko. Rekel je, da ruski car želi miru. Rusi so res v Bolgariji vladali, če tudi to ni bilo izrečeno v nobeni pogodbi, sedaj pa ne vladajo vet, to je kolikor toliko zasluga Kalno-kv-jeva. Po njegovih mislih bi bilo poprej ložje preprečiti, da bi se ruski upliv ne bil ukoreninil v Bolgariji, kakor ga je pa bilo pozneje izriniti. Tega pa ni kriv sedanji minister vnanjih zadev, ampak drugi, l<i so bili pred njim. Seveda da so tudi v Rusiji ljudje, ki žele vojne, kakor so nekateri pri nas tildi obsojevall mirno politike Kalnokv-jevo. po sebno dokler vojna nevarnost zares ni hita velika. Vlada sme SBačeti vojno le za naše koristi. (Je tudi simpatizujeino z Bolgari, vender naj le sami trpe posledice, ker so rušili mej narodne dogovore. Mi se bomo potegovali le za svoje in splošno evropske koristi. S tem bomo pa koristili tudi Bolgarom. Evropa še ni i', bolezni, to<ia najhujše je že prestane. Upati Sinemo; da so bode stvar mirno poravnala, zlasti da se v Bolgariji ničesar ne prigodi, kar bi rešitev otežilo. Potem je govoril govornik o raznih nevarnostih, ki prete madjarskej in rumun-skej narodnosti.
Vii4iiijc 4lsV.avi*.
„Daily Ne\vs" so izvedele, da se v kratkem mej velevlastmi začno pogajanja, da bi se sedanje lioigaar.Hlio regentstvo zunienilo s provizoričnim knezom. Za kneza nekda mislijo predlagati Aleko-pašo.
„Repubiique Franca i e" se poroča, da se bode v kratkem radikalno preme ni !a Mrlmka politika. Ristie pride zopet na krmilo. Ruski listi pa poročajo, da se kraljica Natalija ne vrne v Belgrad, dokler se ne premeni srbska politika. Že večkrat se je govorilo o preir.emhi vlade v Srbiji, toda vsakikrat se je pokazalo, da so bile to le želje ruskih prijateljev. Zato tudi sedaj še nič prav ne verjamemo temu poročilu. Garašaniu bode skušal tako dolgo obdržati se, dokler si bode mogel kolikor možno pomagati iz finančnih zadreg
Ker bolgarske zmešnjavi; še vedno neso poravnane, prisilp na je Tureiju še vedno gledati, da se dobro pripravi, ko bi se le začela vojna. General Ilistov paša ogledal je vse utrdbe okrog Dardanel, potem pa odpotoval v Smvrno, da ogleda vsa tamošnja utrjenja. Vojno ministerstvo naročilo je pri Mauserji v Nemčiji mnogo patron. Vse to kaže da turška vlada nič prav ne zaupa, da bi se ohranil mir. — Poročila iz Carigrada oporekavajo vest, da bi se bila res pripravljala kaka zarota proti turškemu sultanu. Samo dva častnika so disciplinarnim potoni odstranili, kar je prouzročilo govoric o zaroti Mogoče je pa tudi. da bi turška vlada rada dogodke v sultanovoj palači utajila in je zategadelj zanikava.
(»ršlia kraljeva rodbina odpotovala je v ino zemstvo. Kralj in prestolonaslednik potujeta v Pa-
grenko mora pač biti razumnemu možu, če malo svoje premoŽenje primerja s knežjim bogastvom svojega tekmeca. „Bila sem neprevidna in ueskrbna," mislila je, „ni čuda, če je zaradi tega užaljen, ker so se celo tujci varali." In na to se je Mabel spominjala na one doslej jej nepojasnene slučaje, ko se je bil gospod Dudlev pri dohodu gospoda Maratona proč obrnil, ali pa je s skeleče-rezkimi pod-smeSnicaini sodil nečimerni okus in lehkomišljeno vedenje ljubeznjivega in nedolžnega mladeniča.
„V bodoče moram na se bolj paziti," rekla je. »Previdna čem biti i zarad sebe in zarad tega, kar ljudje mislijo ; in nikdar več ne bode imel razloga, zbog tega se srditi."
„In mislil je, da sem jaz toli zaslepljena po nadi na bliščečo srećo; kaj je to res toli čudovito? Zaslepilo je to že dosta boljše devojke od mene. Kaj pa mi je toli mari V Kako more reči, da jaz priprostoBt ljubim in lišp in razkošje črtim? Videl me je le sredi tolpe prilizunov in v velikih dvora nah ? Ali si me lehko slika, kaka sem bila v otročji svojej domovini pri gospe Herbertovi? Ali si lebko misli, s koliko radostjo bi jaz otresla okove tega j)resiljenega napravljenega življenja ter opravljala le sladke dolžnosti,   ki   vso  prijetnost domačega
ognjišča naprav i pij o V   Krivična sem  bila sebi in j njemu. Kazala sem se njemu z napačnim značajem, in sedaj pričakujem, da naj me za resnično smatra. V bodoče spoznava naj me, kakeršna sem v resnici."
Po golem umovanji, pri katerem je srce, ne pa razum, razloge podajalo, prišla je bila Mabel naposled do sklepa, po katerem je, kot je mislila, še zmeraj svojej usodi gospodovala. Kazati jej je bilo treba le odkritosrčnost, priprostost in resničnost, prave in poglavitne lastnosti svojega značaja in ker je poznala Dudlevevo občutno nezaupnost, težavno jej pač ni moglo biti to nezaupnost premagati.
Bodoče potovanje, kot je mislila, ponuja jej zato neprecenljivo priliko. Rečeno je že bilo, s kako ljubeznivimi in čarobnimi nadami je pričakovala, da bi se mestnemu sužništvu odtegnila, da bi nekaj tednov v priprosti prirodi živela in se družila z možem, ki jej je bil najboljši razlagatelj prirode. A sedaj je to tolikokrat že zgovorjeno potovanje nenadoma zadobilo novo imenitnost, prav življenski pomen; postalo je prav prekret v nje življenji.
„Treba ni vsega tega lišpa," mislila je, ko je ves napotni in nespodobni Hšp hlastoma skladala in v stran spravljala. Živčno tresenje nje marljivih prstov se je popolnoma ujemalo z nepotrp-
nim bitjem mladega srca, ki je hrepenelo po priliki, da bi pokazalo, kako resnično in toplo ljubi. „Na potovanji mi ni treba toli lišpa, to me tolaži. Lahko izpozabim na vse običaje mestnega življenja ter vsaj za nekaj časa živim Bebi sami ter sem srečna tako, kakor mi je najljubše."
Kako pa se je s temi čuti zlagal mož, zbog katerega bi bilo to požrtvovalno mlado srce rado vse žrtvovalo? Ali se je s to radovoljno požrtvovalnostjo ujemala jednaka gorečnost?
Ob, gospa Vanekarjeva, toli kovarna in žlobudrava posvetnjakinja, izrekala je bila nekaj prav osornih resnic. Ta hladni, presodni, sebični Dudlev je res zaslužil ime hinavca; — kajti kedo je večji hinavec od onega, ki drugega nareja za strašljivca, pa je vender sam največa šleva! Dvoumi! je bil nad Mabelino nesebičnostjo in požrtvovalnostjo, izrekel je očitno, kako malo zaupa devojki, katero je ljubil. Ali je smel zanikati resnico, da je sam bil kriv iste slabosti, katero je drugim očital? A vse to je bilo le pol resnice; kajti še resničniše, hujše in usodopolniše je bilo, da prav nič ni zaupal sebi samemu, maliku, katerega je Dajbolj ljubil. (Dalje prib.)
pavo; kajti Postojina je preveč oddaljena od Vipave in imajo vsled tega Vipavci prevelike stroške in skoro da nikakeršnega zanimanja.
Tajnik Pire opomni, da je Vipava od mesta živinske razstave res oddaljena, ali treba bode, kakor za Ribnico, isto tako za Vipavo izprositi zato od deželnegu zbora podpore, kajti država za take krajne razstave podpore ne daje.
G. Baje podpira predlog Vipavske podružnice, g. Zelen pa nasvetuje, naj bi se razstava napravila na Razdrtem.
Deželni predsednik baron Winkler pravi, da ne ugovarja nikakor nasvetom, a opomniti mu je da se bode vsem tem željam ustreglo, ko bode po vladi izdelani, že prej omenjeni postavni načrt pra-voveljaven. Potem prečita deželni predsednik dotične določbe postavnega načrta, na kar se predlog Vipavske podružnice vsprejme, predlog g. Zelena pa odkloni.
Podružnica Vipavska predlaga nadalje, naj kmetijska družba deluje na to, da se kak učenec pošlje iz Vipavskega okraja v obrtno šolo, da se nauči pletarstva, ter potem pletarstvo uvede v Vipavi. G. Baje predlog gorko podpira.
Cesarski svetnik g. Murni k opomni, da se je centralni odbor s to prošnjo pečal, a uvažal, da se ima po dopisih ministerstva do raznih obla^tev v Ljubljani kmalu ustanoviti obrtna šola za pletarstvo in tudi za druge obrtne stroke v Ljubljani. Tedaj se bode po podpori dežele lahko ustreglo prošnji Vipavske podružnice. Predlog Vipavske podružnice se potem vsprejme.
Vipavska podružnica konečno nasvetuje, da se postava o zadevi hroščev razširi tudi na »trtjone" (Rhinhitis betuleti; Rebenstecher), kakor je to v Dalmaciji.
Gosp- Baje naglasa, da bi b lo to jako važno, kajti ta mrčes dela vinogradnikom mnogo škode.
Tajnik g. Pire pravi, da je vsa postava o zatiranji hroščev le na papirji, ker se ne izvršuje.
Gosp. Baje opomni, da je to res žalostna istina, a še žalostneje je to, da se ne izpeljava postava za varstvo tičev, kateri so skoro zginili, bdi pa največji pokončevalci škodljivih mrčesev. Kar tičev ne uničijo hude zime, polove njih po Goriškem, kjer celo senici ne prizanašajo.
Deželni predsednik baron Winkler pravi, da se je kot bivši okrajni glavar Tolminski jako trudil, da bi župane pripravil do tega, da bi -gleda" na izvrševanje postave, a zaman, in tudi sedanji župani ne bodo mnogo storili.
Gosp. Lenaršič obžaluje, da tudi državni organi ne store svoje dolžnosti, kajti na sadnem drevji ob državnih cestah je polno goseničnih gnezd. Predlog Vipavske podružnice se vsprejme.
Vodja g. Po v še stavi in utemeljuje samostalni predlog, naj se centralnemu odboru naroči, da ustanovi posredovališče za prodajo sadja, kakeršno za sadje in hmelj na Štajerskem že jako uspešno deluje.
Gosp. Borštnik pravi, da pritrdi vsakemu predlogu, ki ima pospeševati sadjarstvo, a dokler bode zajec gospodar sadnih dre.-es, kakor doslej, pomagali ne bodo ni šolski vrti, niti občinske drevesnice itd. in sploh vse drugo nič. Pri glasovanji vsprejme se predlog gosp. vodjo P o vše ta jednoglasno.
S tem bil je dnevni red končan in gosp. deželni predsednik baron VVinkler izjavi, da ga jako veseli skupna podoba današnjega zbora slavno znane kmetijske družbe. Nikdar še, odkar on prisustvuje kmetijske družbe obravnavani, se še neso člani v tolikem število zbrali in nikdar še ni bilo toliko koristnih in važnih nasvetov. Kakor se mu vidi, prišel je čisto nov duh delavnosti v družbo, kateri naj bi vztrajal, kateri naj bi postal stalen, kajti prospeh kmetijstva je tudi prospeh in blagor dežele. (Dobro! Dobro 1]
Predsednik grof Thurn se zahvaljuje dru-Štvenikom, da so v tolikem številu došli, izraža Bvoje veselje, da so podružnice začele živahno delovati. Mnogo dela pa jih še čaka, a govornik upa da bodo vztrajale. Posebno zahvalo izreka vladnemu zastopniku baronu "VVinklerju za izvrstne nasvete (Dobro! Dobro!) Koncem govora pravi, da se kmetovalec vsikdar radostnim in hvaležnim srcem spominja presvetlega cesarja, kateri je bil in ostane največji zaščitnik kmetijstva. Zato mu zakliče trikrat: Živio Fran Josip I. Slava mu! (Zbor vsklikne naudušeno trikrat Živio in Slava.)
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je občini Lehen za zgradbo šole 300 gld., občini Dobrna za šolski vrt 100 gld.
— (Včerajšnje procesije) bile so jako slovesne, vreme krasno. V Trnovem bila je procesija ob 5. uri zjutraj. Prvikrat se je včeraj nosil novi cerkveni prapor, za katerega napravo ima mestni odb. g. Trtnik posebno zaslugo. Procesije udeležili so se g. župan in več mestnih odbornikov. — Procesije pri sv. Petru udeležile so se vse pod-fare s svojimi venci in trojbojnimi trakovi okrašenimi zastavami, na stotine žensk iz okolice večinoma s pečo na glavi in vojaška godba domačega peš polka št. 17. V stolni cerkvi pričele so procesijo druge iare Ljubljanske, potem so se uvrstili učenci ljudskih in dijaki srednjih šol, katoliško rokodelsko društvo z zastavo, župan Grasselli z mnogimi mestnimi odborniki in magistratnimi uradniki, tigo vinske zbornice predsednik g. Kušar z več svetniki, deželne sodnije predsednik g. Koče var z de Zelne sodnije svetniki, finančnega ravnateljstva in prokurature uradniki, dež. glavar g. grof Thurn in deželna odbornika gg. Murnik in dr. Vošnjak, potem duhovščina. Procesijo je vodil knezoškof dr. Misija, za njim pa hodil deželni predsednik baron VVinkler in uradniki deželne vlade. Vojaška godba in kompanija domačega pešpolka spremljali sta sprevod. Na Kongresnem trgu zbrano je bilo vse tukajšnje vojaštvo in veteranski kor z zastavo. Škof podelil je vojaštvu blagoslov. Pri blagoslovih streljala je vojaška kompanija in topovi na Gradu. Ljudstva po vseh ulicah polno, red izboren.
— (Izlet „Sokola" in pevskega zbora Ljubljanske čitalnice v Litijo in Šmar-tin) ne bo, kakor smo poročali 12. t. m., ampak ker so v ta dan procesije, šele v nedeljo 19. t. m. Udeleženci odpeljejo se zjutraj z mešanim vlakom v Litijo, kjer bode pri gospej Koblarj e vi skupni zajutrek. Ob 9. uri bo sv. maša, pri kateri bo pel Čitalniški pevski zbor. — Obed naročen je v Obla kovi gostilni. Popoludne izlet v Šmartin in Wngen-šperk. Zvečer zabava v Litiji, ob lf$, uri odhod ▼ Ljubljano z mešanim vlakom. Nadejamo se, da se bodo tega izleta ne le pi^vci in Sokoli v mnogobrojnom številu udeležili, temuč tudi drugi narodnjaki in narodnjakinje, saj je Litija jako prijeten kraj, gostilne izvrstne in tudi vožnja stane malo, z mešan-cem tja in nazaj samo 98 kr.
— (Izlet v Kamnik) napravijo v nedeljo dne 12. t. m. sodnijski uradniki c. kr. deželne sod • nije, državnega pravdništva in mest. del. okr. sodnije. Odhod ob 6. uri zjutraj.
— (S Hrvatskega) dobivamo same nepovoljne vesti. V zadnji številki „Obzora" čitamo dopis iz Karlovca z dne 6. t. m.: Jurij Kamenar zaprt, zaradi ran dali so ga v bolnico v Karlovci. Vozečega se iz Petrovine v Draganu:, napali so ga na cesti Draganiški beležnik, pisar Kovače vič, gozda r Demetrović, krčmar Bule in velika tolpa b puškami oboroženih kmetov in mu prizadeli mnogo udarcev in ran. Neki pošteni kmetje rešili so ga iz rok na hujskane druhali. Ob 12. uri po noči odpeljali so žandarmi Kamenara v Karlovce, kjer so ga izročili okrajnemu oblastvu. Predstojnik Holjac del ga je v zapor, v katerem ni bilo niti postelje, niti stola, tako, da je moral Kamenar vso noč stati. Drugo jutro, ko ga je zdravnik pregledal, dali so ga v bolnico, kjer je pod ostro pazko bolniškega osobja. Ta ob kratkem povedani dogodek slika nam vso grozo hrvatskih odnošajev. Priznavati moramo, da vsega tega skoro verjeti jnesmo mogli, a soglasne vesti v nekonfiskovanih listih so nas, žal, uverilc, da je vse to res.
— (Tatu Diamanta) odpeljali so pretekli torek žandarmi v kaznilnico Karlau pri Gradci, kjer bode odsedel prisojeuih mu 10 let.
— (Velika nesreča.) V Šmartinu pri Li-tiji pogorele včeraj popolnoma 4 hiše z gospodarskimi poslopji, 6 svinj in jedno tele. Vsled eksplozije smodnika je jedna ženska takoj bila mrtva, sedem osob' je smrtno ranjenih, več pa osmojenih in opečenih. Obširneje v jutršnjem dopisu.
— (Dijsška kuhinja v samostanu č. g g. oo. mi nor. na Ptuj i) je razdelila meseca maja t. 1. 522 kosile v vrednosti 78 gld 30 kr. av. v. Počenši z 20. septembrom m. i. je že podarila ubogim dijakom 4.090 kosile, stroškov pa imela 613 gld. 50 kr. Z nova so v dobrodelni namen žrtovali: „Slovenci v Ljubnem" 5 gld.; č. g. Janko
Munda, bogoslovee v Mariboru, nabral mej bogo-alovci 5 gld.; g. dr. Fran Gross, c. kr. sod. pristav v Ljubljani, 4 gld. 50 kr. „Neimenovan" 1 gld. Vsem blagim dariteljem in ljubiteljem učeče se mladine prearčna hvala! Bog plati!
— („Pedagogiško društvo« na Krškem) je ravnokar izdalo in založilo „Občno vzgojeslovje" (Mih. Gabršek). Cena knjigi je 80 kr. (po pošti 5 kr. več). Nadejamo se, da bode slovensko občinstvo — uzlasti učiteljstvo — prav marljivo segalo po tej novi in koristni knjigi, ki je prva v tej stroki. — Naročnina naj se pošlje odboru  „Pedagogiškega društva na Krško.
Telegrami „SlovensKdrtui Narodu'':
Szegedin 10. junija. Dela za obrambo pred povodnijo uspešneje napredujejo. Vasi Lele in Foldeok preplavljeni, mesti Make in Vasar-helv ne več v nevarnosti.
London 10. junija. V dolenji zbornici naznanila vlada predlog, da se bode o vseh dostavkih o irskem kazenskem zakonu, kolikor jih do 17. junija zvečer ne bode rešenih, brez debate glasovalo.
Peterburg 10 junija. V Vernuvi (?) v Aziji bil dne 9. junija okolu 5. ure zjutraj hud potres, ki je skoro vsa mestna poslopja, mej temi vladno hišo, gimnazijo, bolnico in cerkve deloma porušil, deloma poškodoval. Kolikor se dozdaj ve, poginilo je 120 ljudij, mej njimi največ otrok. Guverner general Friede, njegova soproga in otroci ranjeni. Na glavni stražnici 15 arostantov ubitih, 125 ranjenih. Prebivalci zbežali na prosto. Potresi se ponavljajo.
Narodno-gospodarske stvari.
Ureditev gospodarskih razmer mej Avstrijo in Ogersko.
(Konce.)
Več novega je tudi v zakonu o carinskej in rrgovinskej zvezi. Svobodni pristanišči Tržaško in Reško naj se najkasneje do 31. decembra 1888 pri« klopita v avstro-ogersko carinsko polje. Vladi bosta složno ukrenili, kako se ima to dovršiti in kedaj v rečenem času Najzanimiveje, kar se v carinskej in trgovnskej zvezi ust mavlja, je pa to, da sta naša in ogerska vlada zavezani, postaviti takoj komisijo, ki ima „namen, posvetovati se o tistih prvih naredbah, katere so potrebne, da se more pričeti v državi plače vanje z gotovino, kadar bodo v to ugodno finančno stanje. Veljava, ki ima s pridobljeno valuto stopiti v življenje, je že krščena, imenovala se bode ..avstro-ogerska veljava". Od takrat, ko se snide takšna komisija, pa do tedaj, ko bode dosežen nje namen, bode preteklo veliko vode, ali kaže se vsaj dobra volja nainestu prejšnjega stojicizma in fatalizma. Leta in leta bodo bržkone prešla, predno bode od te bilke kaj sadu, a zakaj bi to bilo nam nemogoče, če je mogoče bilo Italiji? Upanje je, da če preje ne bode se vsaj pri prihodnje) nagodbi resno baviti z vzpostavo valuta, seveda je prvf pogoj to, da bode država imela mir, kakor ga je imela zadnjih dvajset let z malo izjemo, bosensko okupacijo. Nova Avstrija, Bosna in Hercegovina sta tudi ušteti v zakone o nagodbi: carinska tergoviu-ska zveza velja tudi za ti južni pokrajini, takisto privilegij avstro-ogerske banke, katera sedaj ima pravico, da svoje privilegije, s 1. januvarjem 1888 počenši, zvršuje tudi v posedenih deželah. Ce bode banka tukaj postavila podružnice, potem le-te ne bodo podrejene niti avstrijskemu uiti ogerskemu ravnateljstvu, nego naravnost generalnemu sovetu.
Poprej, kakor imenovana zakona o nagodbi, namreč že 1. t. m. je v moč stopil zadnji zakon, novi avstro-ogerski carinski tarif. Vprašanje o carini na žito je v njem tako rešeno, da je carina primerna sedanjemu nemškemu tarifu, namreč zvišana. V novem tarifu pa so še druge zvišane carine, katere nam dražijo vsakdanja živila. Tako je carina na švicarski sir in sir sploh poskočila od 10 gld. na 20 gld, pri svili od 22 na 50 gld., pri samodelskih cvetlicah od 170 ua 250 gld., pri krznarskih rečeh od 40 gld. na 80 gld., pri pohištvu od 3 na 5 gld., pri pohištvu z blazinami od 20 na 30 gld., pri steklenih rečeh od 50 na 75 gld., pri žigicah celo od 15 gld. ua 7 gld. itd. Vidi se, da premembe pri carinskem tarifu prav globoko zasekavajo in sicer v najvažniša proizvodna polja. Glasovito vprašanje zastran petrolja, katero bi bilo kmalu celo nagodbo onemogočilo, ni rešeno toliko v carinskem tarifu samem, kolikor pa v navodilu, ki so ga dobili carinski uradovi. Po tem mora biti uradovom carinskim sveto načelo, da se po 2, oziroma po 2 4 gld. plačuje carine le od tacega rudnega olja, katero je treba čistiti in destilovati, da se potem lahko rabi za razsvetljavo. Pod tem do-ločkom trpi zlasti rusko samodelsko olje, katero bode odslej zapadalo zvišanej carini 10 goldinarjev v zlatu.
To so, kar se tiče jedra,  najpoglavitniše določbe naše nove gospodarske ustave,  katera urav-
nava promet bankovcev, carine in tako osobito upliva na kalkulacijo avstrijskih obrtnikov. Če bi na nas ne pritiskala gospodarska politika vnanjih drŽav, ki se osobito kaže v čedalje viših carinah, bi se seda] lahko reklo, da je za prihodnjih deset let dan nekak temelj, na katerem se lahko uredi naša trgovina in naše gospodarsko življenje sploh; ali dru gače se že danes more trditi, da se nam bode ba viti s carin8ko-političniini vprašanji, še predno poteče pričenjajoče se desetletje nagodbe, morda prav kmalu.
„LJUBLJANSKI ZVON"
(192—54)
»toji
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
gld.
kr.
43. i^liMA
dobrovoljnih darov za napravo zastave „slo-venskega delavskega pevskega drnštva Slavec" v Ljubljani.
Nadalje so darovali:
Gospod Fischer Gustav....... 1
„      Pirnat Tom.......... 1
„      Ribič Jož.......... —
Pajhel........... —
»      Nežič Mijo......... —
„      Srčnik Fr.......... —
„      Poženu J.......... —
„      Bayer Al.......... —
„ Urbančič.........
„      Šare Fr..........
„      Zdešar Lor.........
„      Fabijan J.........
„      Hren Fran......... 10
„      Golja«........... 2
„      dr. Tavčar Ivan....... 50
Podlesutk......... 1
„ Braun ..........
„      Dolenc Oroslav........ 5
„      Dereani Al.......... 1
„      Tribuč Jos.......... 3
Slavno bralno društvo v Dolu..... 10
Gospod Mehle........... 8
„      Praunseis Ferko....... 1
,      Vidmar Jos. nabral...... 1
,      Grilec Ivan......... 5
„      Jeločnik Miha nabral..... 1
„      Auer Jurij......... 8
,      KirbiS........... 1
Nagy........... 1
,      KunčiČ Jurij......... 5
Veleč. g. Karan J., župnik....... 2
„     , Kalan, kaplan........ 1
Gospod Marout Plaž......... 1
„      Marout Fran........ —
„      Janša Jarnej    ........ —
„      Pehani........... 1
„      dr. Munda.......                                  . 2
Gospa Zupančičeva......... 5
- Podkrajškova........
- h 50
- n 50
- n 50
- n 50
- . 50
- n 50
- n 50 1 n -
1 » —
- . 50
—   . 50
30
50 50
—   ■ 50
Utitrli si* t i J ubijani:
8. junija:  Anton Marn, c. kr. umirovljeni računski oficijal, 77 let, Hrenove ulice št. 3, za otrpnenjem plač.
9. junija: Marija Janker, deiavčeva žena, 4r> let, Sv. Petra cesta št. 70, za jetiko.
10. junija: Marija Dacbs, šivilja, 26 let, Kravja dolinu št. 1, za jetiko.
V deželnej bolnici: 5. junija: Liza Berčič, gostija, 64 let, za plučnico.
Meteorologi eno poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
rt g	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73920 mm. 738 28 mm. 739-12 mm.	12-6* C 240-C 17 2 C	brezv. si. svz. brezv.	megla d. jas. jas.	0-00 mm.
9. junija.'	7. zjutraj 2. pop. .9. zvečer	739 80 mm. 738'K6mm. 787*80m.	17-8" C 260° C 19 4° C	si. vzh. al. vzh. si. vzh.	d. jas. jas. jas.	0-00 mra.
30c
Srednja temperatura 179° in 21-1°, za 02° pod in nad uormalom.
— gld.
-D-CLiiaJsfesi borza
dne 10. junija t. 1. v Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
i'apirna rentu.....gld. 81*85
Srebrna renta.....„    83*—
Zlata renta......„ 11310
6* o marčna renta .... „ 97*20 Akcije narodne banke   .   .     „  8r5*—
Kreditne akcije.....„ 286*80
London........ „  127 —
Srehro........„    —•—
Napol......... „ io-o8
C kr. cekini......„ 5*99
Nemške marke ..... „ 62-35 4<7   državne srečke iz I. 1854   250 gld.
129 gld. 163 „
Državne srečke iz 1. 1864 100
Ogerska zlata renta 4%....." . 102
Ogerska papirna renta :>'....... 88
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105
Dunava reg. arečke 5°/, .  .    loo gld. 117
Zemlj. obč. avstr. 4'/, \ zlati zast. Usti . 127
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100
Kreditne srečke.....100 gld. 176
Rudolfove srečke.....10   r 18
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 105
Trainmwiiy-društ. velj. 170 gld. a. v..   . 231
danes
81-85
83-10 11315
9715 885-— 286— 1269>
1008 5 99
62-32»/, — Kr 75 B 80
35 „ 50
50 75 75 75 75
Vozni red c. kr. priv. južne železnice.
veljaven od l. junija 1887.
Z Dunaja v Tmst.
Postaje
Jadernl vlak Brzovlak
Dunaj....... Odhod    6-45 zvečer
Mttrzzuschlag..... „      tO/16 „
Orade«........, 1214
Maribor....... n i 1*86
Pragarsko...... „        203 „
Celje........ „ j 8*01 „
Laški Trg...... „ —
Zidani Most..... „       3*37 zjutraj
Litija........ „ —
Ljubljana...... „       4*58 „
Postojina...... „ j 6*27 „
Št. Peter....... „ l| 6*68 „
Divača....... ,,        7-22 „
Nabrežina...... „       8*16 „
Trst........ Prihod   3.41 .
V— „ [10*95 po noči 12*S6 2-27
Poštni vlak Mešani vlak   Osobni vlak
_ I__I
353 409 4-44
5 29
6 14 7-55 8*19 853 9*39
10*05
zjutraj 8 50 1-55 popol. 6
, i 820 — 9—
,    : 10-30
, 10*46 „ 11*40
zvečer | 1*29
»     ! 3-37
. 4 08 „
„     I 4*46 n
■     ! 5*54 ,
po noči 6*30 zvečer
zvečer po noč zjutraj
dopol.
popol.
l-*> 5-30 , 9 20 '11-30 12-11 ; 1*41 1-57 I 232 330 0 10 i 7*50 8*22 902 10 14 lO-.^O
pop«l.
5 55 zjutraj zvečer 1050 dopol. po noči  2*32 popol.
335 „
6--- zvečer
6 23 „ 711 , 8*32 „
zjutraj 110*20 „
1'58 po noči
248 n 3 59
dopol.    5*40 zjutraj 630
5-30 zjutraj
5- 56
6- 44 n 8-16 „
9 46 zj. Prih
las Trsta na 1 >mu»J.
Postaj e
Jadernl vlak \ Brzovlak
Poštni vlak
Mešani vlak
Trst........Odhod.
Nabrežina ...... „
Divača ....... „
ot. Peter...... „
Postojina   ...... „
Ljublja na...... „
Litija........ „
Zidani Most   ..... „
Laški trg...... „
^elje........
Pragarsko......
Maribor....... ,,
Gradec ....... „
Murzzuschlag..... „
Dunaj....... Prihod
8- 30
9- 18 1009 1046 11-04 1229
1*48
I 2-22 i 3-28 ! 3*55 519 7-27 10-30
zvečer
h
po noči
7 — 7-34
8 29 904 9-24
10 52 11-31 12*40 103 1*20
zjutraj
dopol.
popoi.
zjutraj
M
dopol.
j — 2*50 „ 4*25 „ 6-55 zvečer
10-15
110- — 10-51
111- 56 ! 12-56 j 1-21
3.07 3-57 j 4n,9 5-22 i 5-42 713 7-58 10-25 1*47 6 —
dopol.
popol.
zvečer ti
po noči
6- 3')
7- 21
8- 35
9- 30 958
12-43
1- 38
2- 45 309 3*29 5-02 552 8-17
11*47 zjutraj   4*—
zvečer 7*10 8*44 11*08 „ 12*37 119
po noči 5-— 617 7*50 „ 8*25 8-54
zjutraj 11 15 12-30 4*40
dopol. j 9*40 popol.
zvečer po noči
B
zjutraj
n n ii
dopol. »i
popol.
1}
zv. Prih.
Osobni vlak
5*45 popol.
7- 11 zvečer
8- 46 „
9- 25
9-50 zv. Prih,
Tužnoga srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni soprog, oziroma očo in brat, gospod
LEOPOLD DEKLEVA,
odlikovan s srebrnim križcem  s krono za zasluge,  predsednik okrajnega  cestnega odbora, nadžupan, posestnik itd.,
po dolgi in hudi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes 9. junija ob */|l-po noči, v 51. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnega bode v soboto ob '/t 10« uri dopoludne.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Buje, dne 9. junija 1887.
Karolina, rojena Debevee, soproga. Leopold, JoMip.
sinova. Mari I n,
hči.
Janez, Andrej. Franjo, Mukso.
biatjo. Xeža Valenele,
sestra. (430)
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
Ivan ZHiogar.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-žitnik. — Ml. 8°, 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Kisla voda, kopališče Radence ■
'2*tjjT*ir**j~' <v7vw 8 8V0!io Jttk° obilo „natro-lithion-f/e/V.J kislino". Narodovi poskusi so
Vsled ^5Ž/e*     Jš   *%JS^    dokazali, da jo ogljeno obilnega  "TVjV.^^ /^V^v.     kisli .Lithion« pri ogljenokislikaT^S^v, + <Sfit natrona, lithiona ^Sfe*'^
je radvanjska kisla voda kot Bpeciftkum pri: P roti mi. kamnji v želodci, me    ^ *
protir.u najbolji«
*v        ^^5^*^ zuravi-lo.
hurji, ledvicah, zlati žili, bramo- ^4wS3/ rici, brahoru, zlatenici, želodčnih bo-leznih, katara. Kopelji, jhMjjjtUj reslatmcija c«no.
/..il'-j.i • V. IMinilr. v Ljubljani, 1». MollillKer via ({eppa r Tratu, A. nnz7.oli v Gorioi, l»r. Ernst Kunipf, lekar v lloljaku, — v Oolji in Mariboru v vsaki apecerijaki tru »vini. (319-*)
Vsprejmetu takoj dobro izurjenega 18—24 let starega
komi
v svojo prodajalnico z mešanim blagom. P nudue direktno. Vipava, dne 3. junija 1887.
(415—2)_ Andrej Ditrich.
Košnja ..Mesarice66
in travnika pod Rožnikom
se bo oddajala na travniku „Mesarica" 18 delov (partov) prihodnji ponc«1c>yck «lne 13. Ju-iiifii ol» 9. url KjiitrtaJ.
(428—2)___J. Rode-Dogan.
Eoks & Drops,
metinke (melisence)
in vse druge trgovinske in fine sladčice
izdeluje
FRANC ŠUMI,
Kongresni trg št. 13 (pri Fisoherji) v Ljubljani. (292 —4)
BUDIMSKA
I m Kot gotovo uplivajoče čistilno
H H    sredstvo   priporočajo najslavnejši
WL   zdravniki  pri  trebušnih boleznih, zastnjanjl krvi, zlatej žili, boleznih r ▼na jetrih in ledicah ter škrofuloz-
uih boleznih, mrzlici, protinu, spuščajih, zapiranji itd. Prodaja se v vaeh špecerijskih in prodajalnicah mineralnih" voda, kakor  tudi v lekarnah in droguerijah.
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
(807—r»)
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani.
prodajata najboljše in najcenejše lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—93)
1 TTTDT TAVA    Za frančiškansko cerkvijo, v hlfii T TTT"DT T A TJ A |^ JjJUlJljJAnA. gowpoda J. Vilkar-ju hlfi. štev. 4. IIJ UDLlJiilm. ^
Izdstelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".