Polfnln« pffcfana v gotovini (.GtO LVIVI. V Uubllanl, v nedello, dne 18 mala 1930 St. 3 Oin Naročnina Dnevno izdnjn a knllmto JsguUiU« meieCDO £5 Din polletno 150 Din celoletno 3UO Din za inozemstvo meteCno 40 Dtn ne(1r'[8ka Izdala celoletno v Jugo-Blavlfl 1Z0 Dtn, za Inozemstvo 140 D COVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov ! stolp, pellt-vrsta malt oglasi po 150 in 2 0,ve0|l oolasl nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 in 4 Din, v uredni-SUomilelu vrstica po 10 Din o Pri večiem p nnrociiu copust Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljKo in dneva do prazniku Ure.anUli o /e v Kopitarjevi ulici it. 6:111 llokoplsl se nc vračajo, nelrankirdna pisma se ne. sprejemalo Uredništvu telefon št. 2050. upravnlštva št. 2092 Delavska družina V krščanstvu tvori družina najvažnejšo In najskrbneje negovano celioo. Zato je družina v splošnem dobro uspevala, dokler je imelo krščanstvo vpliv na javno in gospodarsko življenje. Izprememba je nastopila v tem pogledu, ko je zavojevai gospodarstvo in družbo nov, proti krščanski kapitalistični sistem. Kapitalistično gospodarstvo ne pozna nikakih etičnih ozirov, ker je njegova gonilna sila pridobivanje gospodarskih dobrin z vsemi sredstvi ne-glede na interese splošnosti. Posledice tega sistema so dvojne. V onih krogih, katerim je življenje naklonilo bogastvo, je ubilo zmisel za duševne vrednote. Sčasoma je postal edini njihov cilj uživanje. Spo-redno s tem je nastalo nerazpoloženje in nenaklonjenost napram družinam s številnimi otroci. Vgnczdil se je v te kroge in po njih tudi v srednje meščanske sloje sistem dveh, treh otrok. Tudi družine, ki se sicer priznavajo in štejejo za krščanske, niso ušle temu vplivu. Slojem, ki pa imajo še zmisel za naravno in božjo nalogo družine, torej ki so šc naravno in nravno zdrave, je pa in šc otežuje ta kapitalistični gospodarski in družabni sistem vzdrževanje številne družine. V svojih posledicah je — to moremo trditi z vsem prepričanjem — celo zasadil sekiro na korenino družin teh slojev. V prvi vrsti so prizadete radi tega po-polažaja proletarske družine. Te nimajo ni-kakega premoženja, njihova ckzistenca zavisi le od mezd. Ni vredno dokazovati, da so povprečne delavske mezde take, da včasih ne zadostujejo niti za preživljanje samca, kaj šele za preživljanje veččlanskc družine. So slučaji, da ima petčlanska delavska družina celotnih mesečnih dohodkov komaj nekaj nad 700 Din. Zalibog niso to poedini slučaji! Če je tako, ni čudno, da ima prav siren-sko vabljivost propaganda marksističnih agitatorjev s parolo: »Ne rodimo otrok!« Dokazujejo, da je roditi otroke v takem položaju celo zločin. Bela kuga žanje že precej tudi med delavskimi družinami. Če bo šlo tako naprej, bo čez nekaj let tudi delavska družina v razsulu. To bi bila največja nesreča za človeštvo. Današnji družbi manjka nravne obnove. Tako obnovo pa morejo izvršiti le visoko nrav-ni in popolnoma izkristalizirani značaji. Te pa moremo dobiti edino iz družin. Zgodovina krščanstva uči, dc so bili borci 7«. krščanstvo iz vrst, ki jih najlažje primerjamo sedanjemu delavskemu stanu. Škof dr. Hammels je javno ugotovil, da ni izključeno, da bo nositelj nove družabne obnove ravno delavstvo. Taka obnova pa predpostavlja, da bo delavstvo nezlomljivo, dejansko krščansko ljudstvo, prepojeno z brezpogojno odpovedjo in požrtvovalnostjo. Vse to pa more priti ven edino iz družine. In ta družina je na robu propada. Najbolj žalostno je pa to, da se katoličani niti ne zmenimo za te pojave, nekako malo-dušno jemljemo ta opustošenja na znanje. Tolažimo se, da že mora tako biti, da ni izhoda. Če imajo katoličani kako važno nalogo, potem je gotovo boj za nravne družine. V tem oziru nas čaka velika odgovornost. Ali mora res tako biti? Ali res ni sredstev, da bi se obvarovala delavčeva družina tudi v sedanjih razmerah pred razsulom? Čez noč se gotovo ne dajo izpremeniti te razmere, sigurno pa s sistematičnim delom. V čem naj bi obstojalo to delo? Katoličani bi se morali otresti mrtvila, katero nas vklepa. Potom časopisja in knjig ter potom osebnega delovanja bi se moral zbuditi zmisel za družine, za njeno naravno in nravno važnost za človeštvo. Iz vsega delovanja bi morala odsevati iskrenost in prav apostolski duh. Beseda ali črka brez tega duha ne oživlja in dviga, ampak ubija. Zaeno s tem bi morali katoliški podjetniki in katoliška podjetja tudi prispevati po svoje za dvig delavske družine. Resnica je, da je sedanji gospodarski položaj težak. Toda tako težak pa zopet ni, da sc ne bi mogla ustvarjati v posameznih podjetjih sredstva, iz katerih bi dobivale delavske družine, ki imajo veliko otrok, stalne doklade. Takoj po prevratu so bile v nekaterih podjetjih v navadi poleg plač tudi družinske doklade. Toda radi agitacije od delavske strani, češ, da nc gre, da bi delali neoženjeni za oženjenega in da se naj plača lc delo, so podjetniki z veseljem ukinili te doklade. Mogle bi sc pa izpeljati zopet na drug način. Ustanovile se naj bi lako zvane izravnalne blagajne. V le blagajne bi prispevalo de- t/pravu je vHopltaijevi ui.š>,6 Ce kovni račun: Ljubljana štev. 10.650 tn 1U.3I9 xa Inserate, Sarajevoši.7563, Zagreb št. 39.011, Praga In Dunaj št. 2-1.797 Nemčija - jeziček na tehtnici političnega položaja v Evropi Intervju našega dopisnika z nekim izvenevropskim diplomatom Ženeva, 17. maja. Dobil som pooblastilo, da smem priobčili nekaj misli iz razgovora, ki sem ga iuiei l iLipijuialičiio osebuosljo neke izvenevropsice države, ki jo o sedanjem političnem položaju zelo dobro poučena »Kako označujete vit — tako seui vprašal — »sedauji niojueut v političnem dvoboju med obema latinskima državama v Evropi?« »Kako bi ga točno označile — je moj ljubeznivi sobesednik dejal — »tega zaenkrat ne vem; ua vsak način je tako interesauten iu takšnega odločilnega pomena za bodoeuost, da tak ni bil do-zdaj noben drug politični moment po sklepu ver-zajskega mira. Jaz bi rekel, da je ta moment naložil Nemčiji vlogo poštenega rnešetarja med latinskima sestrama, lo je zame takorekoč facit vsega, kar sem te dni doživel v Ženevi.< »Dali je res tako poskočila veljava Nemčije?« »In šo kako, spoštovani gospodi Naj se sporazum med Francijo in Italijo posreči ali ne — Nemci bodo lahko želi sadove v enem in drugem slučaju, če bodo previdni in potrpežljivi pa če se bodo znali v danein momentu premagovati, da ne bodo za svojo mešetarijo zahtevali prevelike me-šetarine,« je moj sobosednik smehljaje se končal svoj stavek. »Vem,c sem odvrnil, >na kaj mislite. Italija snubi z vsem žarom Nemčijo, da bi mogla v skrajnem slučaju Franciji in njenim alijansam postaviti nasproti antanto Rim-Dimaj-Berlin. Na drugi strani se trudita gospoda Briand in Tardieu, da bi Nemčijo od možnosti take nevarne zveze odvrnila. Italijani lansirajo sami v svet vest, da so pripravljeni Avstriji vrniti južni Tirol, če ne vsega, pa vsaj nekaj; dočim se na drugi strani kolporlira vest, da bi bila Poljska po nasvetu Francije pripravljena h koncesijam Nemčiji v -zadevi takozvanega visel-skega koridorja.« »Dragi, to 60 fantazije, ki v takih slučajih bujno vzcveto iz z elektriko nabitega ozračja. Res, da se je g. Curtius te dni kaj živahno razgovarjal tako z gg. Briandom in Grandijem kakor z g. Za-leskirn, pa cel6 v razgovorih Brianda in Grandija s Ilendersonom je igral nemški minister za zunanje zadeve svojo vlogo. Pa verjemite, da se ne ena ne druga stran ni dotaknila tako težkih vprašanj, kakor ste jih vi omenili, najmenj pa g. Curtius. On dobro ve, kako zdaj g. Poincarč in vsi nacionalistični krogi dan na dan Franciji slikajo na steno bavbava italo-nemške alianse, ki da bo s pomočjo Ogrske, Bolgarije iu Turčije pa s tiho asistenco Rusije sprožila vprašanje popolne revizije poverzajskega statusa v Evropi. Zato ni tako nepreviden, da bi oteževal s sprožitvijo takih kočljivih problemov dobrih odnošajev z gg. Briandom in Tardieujem, ki hočeta v kompliciranem vprašanju saarskega ozemlja pa tudi v drugih važnih in realuo dosegljivih zadevah priti Nemčiji čim-delj nasproti. Gotovo streme Nemci kakor vse premagane države za izvestniini spremembami sedanjega stanja v Evropi; in da potovanji g. Schobra v Berliu in Rim nista bili čisto nedolžni, to vsi dobro vemo. Toda Nemci niso tako slabi diplomati, da se ne bi zaenkrat zadovoljili z vrabcem v roki, ineslo da segajo po golobu na strehi.« »Kaj bo torej storila Nemčija?« »Rekel sem vam že, da bo igrala vlogo spretnega, pametnega in vsestranskega lojalnega rnešetarja, za kar ji pošten, a ne pretiran honorar ne bo izostal.« »Kako pa sodite o možnosti, da se Francija in Italija sporazumeta?« »0 tem nočem povedati svojega subjektivnega mnenja, ki je lahko zmotno. Zdi se mi, da je za Francijo skoro nemogoča žrtev, da bi pustila Italiji, da takorekoč prereže njeno ogromno afriško kolo-viialno cesarstvo. Koncesije pa, ki bi jih v tem Tziru mogla v maksimalni meri dati, bi bile malenkost za ekspanzivno politiko fašizma.« »Pa kdo ima v tej veliki tekmi več šans za vspeh.« »Jaz mislim, da Francija; seveda pa nočem bili porok v takih usednih vprašanjih, v katerih igrajo glavno vlogo vedno imponderabilije.« »In zakaj?« »Ker Francija ni samo politično, ampak tudi gospodarsko najbolj sijajno organizirana država Evrope. Nikjer ne gresta politika in kapital tako roko v roki ko v Franciji. Kdor bo imel več kapitala in kdor bo z njim bolj mogel prepresti srednjo in vzhodno Evropo pa Turčijo, ta bo zmagaL V tem oziru pa mislim, da Italija ne bo mogla s svojo latinsko sestro konkurirati z vspehom. Tukaj bo resen konkurent Francije samo Nemčija, zlasti na Balkanu. Politično bo zato Francija skušala odslej čimbolj navezati nase Avstrijo in Ogrsko, ki sta svoje vrste mostova k Nemčiji, in se bo prizadevala te dve mali državi grupirati okoJi male antante. Italija seveda bo delala v nasprotni smeri, pri čemer bo seveda morala snubiti najbolj zopet Nemčijo.« »Kaj pa Anglija?« »I kaj,« se je nasmehnil moj sobesednik. »Tej ije vse prav. Za enkrat mislim, da ni preveč žalostna, ko opazuje, kako Francija in Italija napenjata vse svoje sile, da druga drugo prekosita. To je čisto po angleškem računu »izbalansiranja sik na kontinentu, pri katerem angleški meščan lahko mirno vživa naprej sadove svojih kupčij po svetu.« In sva se nqjprijazneje poslovila. Kar se spomnim Briandovega načrta Evropske federacije, pa se ustavim in prašam: »rozabil sem na Evropsko Unijo gospoda Brianda; kaj pa o tem mislite?.' »To je uprav genijalna poteza, gospod moj, in radoveden sem, kako bo g Mussolini na to odgovoril.« Briandova spomenica o Evropski Uniji Osnuje naj se Evropski Svet, Evropski Narodni Zbor in Evropsko Tajništvo — Predsednik naj se izvoli vsako leto — Rusija in Turčija iz Unije izključeni Berlin, 17. maja. g. Francoski poslanik de Marguerie je danes izročil državnemu tajniku Schubertu 16 strani dolgo spomenico francoskega zunanjega ministra Brianda o evropski federaciji in sporočil želje Brianda, da bi do 15. julija t. 1. dobil odgovor na svoje predloge. Briand razlaga v začetku spom. razloge, ki so ga privedli do tega, da je stopil pred Evropo s svojim predlogom o evropski Uniji, kakor on svoj načrt imenuje v naslovu spomenice in potem večkrat v besedilu. Nato sledi poglavje o organizaciji Evrope, kakor si jo je zamislil, to je o Evropskem Svetu, potem o Evropskem Narodnem Zboru in končno o Tajništvu Evropsko Zveze. Da poudari nujnost svojih predlogov, priključuje g. Briand vsakemu poglavju obsežno obrazložitev motivov. Pravi predlog pa nima, kakor se je do sedaj smatralo, obliko vprašalne pole, temveč se v posameznih poglavjih sklicuje na razvojne možnosti v smislu združitve evropsko industrije, skupnosti evropskega gospodarstva, va-lutarnih interesov itd. Kot prvi korak k uresničenju svojega načrta si misli Briand sklenitev začasne pogodbe, ki priznava potrebo Evropske Unije. Nadaljnji korak bi bila potem ustanovitev Evropskega Sveta, Evropskega Narodnega Zbora in stalnega Tajništva. Delokrogi teh posameznih organizacij so začasno označeni samo nejasno. Začasno bi bila njihova naloga ta, da se mehanizem Evropske Unije spravi v tek, preden bi se započelo skupno praktično delo na gotovih poljih. Vlade se naprošajo, da na spomenico odgovorijo brezpogojno do 15. julija. To pa zato ker misli g. Briand svoje poročilo, oziroma predlog o osnovanju Evropske Unije predložiti plenunru Sveta Društva narodov na septembrskem zasedanju. Izve se hidi, da Briandov načrt ne za- BUBTJ .-i - Jiiftiviiiii. «iinumu MrMKVKK**■ lavstvo in podjetja določen prispevek, ki ne bi bil pretežak, vendar bi pa nabrali dovolj sredstev, da bi sc mogle primerno podpirati delavske družine. Sicer bi bil tudi proti takim prispevkom odpor. Vendar bi se sčasoma odstranil, zlasti, ker prevzemajo oženjeni večja bremena, kakor samci. Drži, da so ta bremena prostovoljna, vendar so pa tudi splošnosti v korist. Ako bi stopili katoliški podjetniki na to pot bi vršili eminentno katoliško misijo. To je ie ena misel. Bilo bi pa šc več možnosti. da se reši delavska družina. Zlasti s pomočjo države. . Toda računati moramo z razmerami, kakršne so, in začeli. mišlja Evropske Unije v obliki Združenih držav S. Amerike, ampak predlaga, da naj bi imela ta Unija vsakoletne perijodične konferenco. London, 17. maja. n. Ženevski dopisnik »Daily Heraldac poroča o Briandovem memo-randu za ustvaritev Evropske Unije, katerega vsebina bo splošno znana šele jutri, da obsega 16 tiskanih strani s predgovorom, štirimi poglavji in zaključno besedo. Briand predlaga, da bi se evropske države po vzorcu Društva narodov združile v federativno skupnost. Ta načrt nikakor ni naperjen proti Društvu narodov ali namenjen za to, da bi ga nadomestil. Tudi ni naperjen proti nobeni državni ali skupini držav izven Evrope, ali izven Društva narodov, ali proti suverenosti kakršnekoli države. Ne zasleduje take unije, ki bi bila slična Severnoameriškim Združenim državam, temveč samo ustvaritev Evropskega reprezentančnega Zbora, Evropskega Sveta in stalnega Tajništva, katerega sedež bi bil najbrže v Ženevi. Reprezentančni zbor bi vsako leto volil novega predsednika. Briand upa, da se njegovi predlogi lahko uresničijo že prihodnje leto. Memorandum pojasnjuje problem z vseh strani in prosi končno vlade, da mu povedo svoje mnenje. V predgovoru pojasnjuje Briand potrebo evropske federacije. V prvem poglavju predlaga celo vrsto pogodb, s katerimi se države obvezujejo da ne bodo opustile nobenega truda za ustvaritev evropske federacije. Prihodnji dve poglavji pa govorita o tozadevnih metodah. Briand poudarja potrebo, da se bolj razvijejo odnošaji med posameznimi državami ter opisuje, kako bi Evropske Združene Države lahko učinkovito delovale v Društvu narodov. V četrtem poglavju obravnava tehnična vprašanja, gospodarske, finančne, prometne in trgovinske probleme. V zaključni besedi izraža Briand s toplimi besedami svoje prepričanje, da evropski narndi sami želijo Združene Evropske Države ter da je pametno in državniško, jih uresničiti. Pariz, 17. maja. d. Briandov memorandum, katerega oficielni naslov se glasi »Memorandum o organizaciji režima Evropsko linije«, se bo poslal samo onim vladam evropskih držav, ki pripadajo Društvu narodov. Rnsiin tn Tnrfiin ter izvenevropske državo pa bodo prejele memorandum samo v vednost. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno | jasno, zmerno toplo. Izjava dr, Nmčsca Berlin, 17. maja. n. Bivši jugoslovanski zunanji minister dr. Momčilo Ninčič in zastopnik Jugoslavije pri Društvu narodov je iz Ženeve dospe! v Berlin na panevropski kongres. Zastopniku »B. Z. am Mittag« jc izjavil: Za pan-evropsko manifestacijo je čas in kraj izbran povsem ugodno, da se iz središča Nemčije podpira Briandova akcija za ustanovitev Združenih Evropskih Držav. Ta akcija bo zagotovila vsem evropskim narodom mir in boljšo bodočnost. Složno sodelovanje med Berlinom in Parizom je ugoden znak za to idejo. Po njegovem mnenju je panevropska ideja najboljša rešitev za organizacijo miru med evropskimi narodi. Evharistični kongres Zagreb, 17. maja. z. Evharistični kongres se prične 14. avgusta zvečer. Takrat se bo priredil papeževemu delegatu slavnosten sprejem. V noči od 16. na 17. avgusta bodo škofje v vseh cerkvah imeli pridige. Javno zborovanje bo v prostorih zagrebškega sejma in pred katedralo. Govorilo bo več govornikov. Njihovi govori se bodo prenašali z megafoni in po radiju. Najdišča nalte v Bosni Belgrad, 17. maja. u. Poročajo iz Sarajeva: Vrtanje za nafto v planini Majevici jc včeraj privedlo do nepričakovanih rezultatov. Kakor smo že poročali, so sc prvi znaki nafte pojavili v globočini 200 metrov. Tu sc je iz peskovitega materijala pojavilo toliko nafte, da se je je v dveh dneh nabralo 2000 kilogramov. Ta količina je bila uporabljena za analizo. Analiza je pokazala, da je nafta izvrstne kvalitete in da poleg ostalih derivatov vsebuje 22% bencina. Sedaj so dognali v istem okolišu večje količine nafte ter so Ze pridobili 600 litrov. Po mišljenju strokovnjakov je v poštev prihajajoči teren tako velik, da bi se dalo postaviti na njem okrog 500 sond. Vsaka sonda daje pod povoljulmi pogoji okrog 50 ton, t. j. pet vagonov nafte, i Strokovnjaki so mišljenja, da bomo že tekom ' dveh let imeli 15 delujočih sond, ki bodo da-I jale 75 vagonov nafte na dan. Popolnoma iz-! koriščen bi bil teren v teku desetih let. LJkre-nilo se je vse potrebno, da sc delo na vrtanju čim bolj pospeši. Grški časnikarji v Belgradu Belgrad, 17. maja. u. S posebnim letalom družbe Aeroput so sc danes pripeljali v Belgrad zastopniki solunskega časopisja. Med njimi se ' nahajajo glavni uredniki vseh večjih listov. Go-I ste so spieieli bcleraiski časnikarji. Demanti Belgrad, 17. maja. Poblašfeni smo deniau tirati kot popolnoma iimiSljeno rest o doidev-neni padcu z balkona kraljeviča Tomislava, ki jo je prinesel berlinski -^Lokalniueiger« in po njem neki drugi tuji listi. (Centralni presbiro.) Izpraznitev Porenja Pariz, 17. maja. AA. Predsednik francoske Tlade je imel danes sestanek z ministrom vojne Maginotoni. Sestanku so prisostvovali Berthelot, Weygand in Guillaumat. Nato se je sestal z nem-iškim poslanikom von HOschom. Ta sestanek je veljal izpraznitvi Porenja, ki je odvisna od tega, da izroči Nemčija listino z dovoljenjem zu mobilizacijo njenega dolga s pomočjo banke za mednarodna plačila. Pariz, 17. maja. AA. Tardieu je naročil evakuacijo Porenja, ker jc reparacijska komisija danes ugotovila, da je Nemčija izpolnila svoje obveze. Pariz, 17. maja. n. Danes zvečer ob 18.30 Je francoska viada izdala povelje, da francoske čete začno izpraznjevati porenjsko ozemlje. Pogreb Friijoia Nansena Oslo, 17. maja. n. Danes jc bil na najslo-vesnejši način pokopan Fritjof Nansen. Na današnji dan se je sicer vršil veliki švedski narodni praznik, tako z.ani dan svobode, ki pa je postal pravi narodni žalni dan. '"'rvc slovesnosti pogreba so se vršile na trgu pred vseučiliščem, kjer je bilo Nansenovo truplo položeno na oder. Govor ie imel rektor vseučilišča in ministrski predsediiik Mohvvinkcl. Nato je šel sprevod ob ogromni udeležbi prebivalstva do krematorija, kjer je bila zaključena slovesnost. Krvavi spopadi v Berlinu Berlin, 17. maja. n. Preteklo noč je prišlo v raznih delih mesta do krvavih spopadov, v katerih so bile tri osebe ubite. V Neu-baugerberstrasse je prišlo med komunisti in narodnimi socijalisti do streljanja, pri čemer je bil en komunist takoj ubit z več streli, drugi komunist pa je bil težko ranjen, da je na prevozu v bolnico umrl. V Schonebcrgu je bil neki mlad delavec, ki je hotel iti v svoje stanovanje, zavratno zaboden z nožem ter je takoj umrl. Bil je najbrže žrtev pomote. Policija je že na sledu storilcem. T rije časnikarji bodo razglašeni blaženim Rim, 17. maja. z. Kakor piše >La Cori-spondenza- se vršijo priprave za proglasitev blaženim treh časnikarjev in sicer Filiberta in Camilla Vrau, dveh bratov ustanoviteljev pariške hiše dobrega tiska in Giosue Borsi italijanskega književnika Velike vaje Hal, letalstva Rim, 17. maja. n. Na dan 8. junija je določena velika zrakoplovna parada, katere se bo udeležil kralj, Mussolini, vlada in diplomatski zbor. 20 zračnih eskadrilj bo predvajalo bitko v zraku, v kateri bedo letala zavila v meglo nalašč zgrajeno vas ob Tiberi, jo bombardirala in porušila. Ustroj italijanske vojske Rim, 17. maja. AA. Vojaški bulletin priob-čuje izpremembe k zakonu o ureditvi vojske. Predvidena so štiri armijska poveljstva, 11 armad-nih zborov, 29 divizij, 2 brzi diviziji in 30 inšpektoratov za mobilizacijo. Posebne določbe so namenjene vojaškim šolam ter artilerijskemu in konjeniškemu orožju. Zakon ima posebne določbe o komandi generalnega štaba. Kartisiični nemiri v Romunji Bukarešt, 17. maja. AA. Vlada je ustavila več listov, ker so kljub vladni prepovedi razpravljali o povratku princa Karola v Romunijo. Po bu-kareških ulicah križarijo vojaški oddelki, da vzpostavijo mir in red. Belgrajski proces Belgrad. 17. 5. m. Na današnji razpravi se je nadaljevalo zaslišanje prič. ki pa niso nič bistvenega izpovedale. Nadalje so stavili svo.;e predloge odvetniki in državni tožitelj ter je bil prečitan pismeni dokazilni materijal. Prva priča gospa Terezija Ugjel, pri kateri je stanoval obtoženi Ivan Ran, pripoveduje, da se je obtoženec zelo slabo ponaSal, da jo pogosto pri-iiajal zelo pozno ponoči domov, radi česar mu je morala dal i ključ od hišnih vrat. > Druga priča, Nikola Ivauišič, je bil poklican na predlog obrambe, vendar se je danes pokazalo, da sploh ne pozna nobenega od obtožencev in dn on ni dotična oseba, na katero .je mislila obramba. Policijski komisar v Zagrebu, dr. Sadgjak, vztraja pri svojih prejšnjih izpovedih, kako so bili zaslišani obtoženci na policiji ler ne povo bistveno nič novega. Nalo so stavili svojo predloge odvetniki in obtoženci. Obtoženi Hadžija ponavlja svoj predlog, b 17.26 in prispe v Belgrad ob 21.55 istega dne. Gostje se bodo peljali v svojem vozu samo do T. sanskega Broda. Proces proti Predavcu Zagreb, 17. maja. z. Danes se je pričel pred sodnim stolom proces proti Josipu Predavcu, ki je obtožen raznih malverzacij pri Hrvatski Zadružni banki. Na današnji seji so zagovorniki zahtevali, naj se senaj spremeni, ker je isti senat sodil tudi dr. Cicaka, ravn. tega zavoda. Takoj po pričetku razprave jc predsednik senata kaznoval tri zagrebške odvetnike vsakega s 1000 dinarjev globe, kei so govorili, ne da bi dobili besedo. Na današnji razpravi se je prečitala obtožnica, nakar se je ob 12 razprava prekinila. Odmev železniške nesreče v Somboru Belgrad, 17. mnja. m. Iz Sombora poročajo, da je tamkajšnje sodišče danes obsodilo krive;: za železniško nesrečo, ki se je dogodila 27. junija lani in pri kateri so 3 železničarji izgubili svoje življenje. Za to nesrečo sta bila obtožena Tihomir Stepanovič, kretničar, in službujoči uradnik Srdjanov. Ker se je pri sodišču dognalo, da je Stepanovič napačno postavil kretnico iz tretjega položaja na četrti in je torej on zakrivil nesrečo, da je sodišče obsodilo na 6 mesecev zapora ter na izgubo službe, dočim je bil uradnik oproščen. Pogumna letalka London, 17. maja. AA. Angleška mlada le> talka Anny Johnson, ki je v 14 dneh preletela nad 6000 milj, jc sinoči prispela v Bangkook nekoliko izčrpana. Na poletu iz Rangoona preko bur-meskega hribovja jc imela slabo vreme. Zarad dežja, megle in vetra je letela nekaj ur na slepe in je preletela 355 milj v sedmih urah. Danes bo preletela eno najdaljših etap celega poleta, to_ je 900 milj do Singapurja. V Londonu so spremljali njen polet z največjim zanimanjem. Listi objavljajo podrobnosti in primerjajo dnevno njen polet s letom avstralskega imejilelja rekorda Bertn Hin-klerja. Da doseže Hinklerjev rekord, bo mnroia mlada letalka preleleti do Pori Danvirta v trcli dneh in pol 3000 milj,