Posamezna številka Din 1- ŠTEV. 16. V LJUBLJANI, petek, (lne 22. januarja 1926. Poštnina plačana v gotovini. LETO HI. NARODNI DNEVNIli Izhaja vsak dan opoldne, izvzemsi nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen lis UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta rim. Pismeni* vprašanjem naj se priloži zna»La za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.633. Cerkev in država. t Včeraj srno seznanili svcje bralce z uvodnikom dr. Hohnjeca o cerkvi in politiki. Da bo uvodnik dr. Hohnjeca še bolj razumljiv in da bo SLS se izjavila še jasnejše, je treba, da seznanimo bralce z glavnimi mislimi, ki jih je izrekel papež v svoji zadnji encikliki »Christus rex«. V tej encikliki, s katero je papež zaključil sveto leto, se pojasnjuje, zakaj se uvaja novi praznik Kristusa-Kralja, ki se bo praznoval vsako leto zadnjo nedeljo v oktobru. Novi . praznik naj bo sredstvo proti kugi laicizma, ki ni nič diugega ko modemi liberalizem. Proti njemu kliče papež kraljevsko vlado Kristusa in njegove cerkve. Kristus je najvišje in njegova suvereniteta se razteza na zakonodajo, upravo in sodno oblast. Kristusove zapovedi se po encikliki raztezajo tudi na posvetne stvari, pa čeprav se priznava, da je Kristus sam na to resigniral. Ta postulat papeža pa ne velja toliko poedincem, ko državam.’ »Noben državni poglavar naj se v bodoče ne brani javno izpovedati svojo pokorščino do krščanske države.« Ker državni poglavarji ne vladajo iz lastnega prava, temveč kot upolncmočenci nebeškega kralja čez svoje podložnike (!), ki bodo njih avtoriteto, ker izhaja od Boga, radi priznali. V zmislu besedila enciklike zahteva ceikev v bodoče kontrolo nad državno zakonodajo, to je pravico, da cerkev odloči, če je zakon v soglasju s katoliškimi načeli ali ne. Dalje zahteva cerkev kontrolo nad državno sodno oblastjo in lastno sodno oblast za duhovništvo. Končno zahteva papež v encikliki še pravico kontrole nad javnim šolstvom. Z drugimi besedami se pravi to, da se smatra Vatikan, da je nad državo in da se oživlja boj, ki je odtrgal cerkvi cele narode, vsemu človeštvu pa prinesel neizmernega gorja. Dr. Hohnječev uvodnik dobiva po papeževi encikliki poseben pomen in ni zadosti, če kliče dr. Hohnjec katolike skupaj, temveč SLS mora tudi odkrito povedaiti svoje stališče do papeževe enciklike. Njeno glasilo pa je dolžno, da seznani svoje bralce z glavnimi mislimi te enciklike, da bedo ti znali, zakaj da se jih kliče k postavitvi katoliške fronte, ki mere za jugcslovenski narod biti samo ovira zbližanja. Kakor smo cpelovano izjavili, da smatramo kulturni boj v sedanjih časih za Škodljiv in nepotreben luksuz, tako pa moramo izjaviti, da se ne bomo umaknili, če bi bil slovenskemu narodu ta boj vsiljen; Svojih svobodnih pravic slovenski narod ne more žrtvovati in ne more pristati na to, da bi v posvetnih stvareh odločeval Rim. Preveč bi tvegal s tem slovenski narod in presilno bi se oddaljil od svojih bratov na jugu. Ampak poleg tega je tu še kulturno stališče, ki, ga slovenski narod ne more zatajiti. Zgodovina ni pozabljena in v njej je nebroj dokazov, da je stališče, ki ga zavzema papeževa enciklika, zgrešeno. Krvavo je zapisan v zgodovini ta dokaz in nepotrebno je, da bi še enkrat doživeli, grozoto tega dokaza. In mislimo, da velja tudi Kristusov rek, da treba državi dati, kar je njenega, Bogu pa, kar je božjega. Temu nauku bo ostal slovenski narod zvest in ne bo dopustil, da bi se ta nauk prelomil. Svobodoljuben je naš narod in zato spoštuje pravico drugih in zato spoštuje tudi pravico cerkve. Toda tudi njegove pravice se morajo spoštovati in časi, ko Proračun vrhovne državne uprave. ŽANIČ ODOBRAVA UPOKOJITEV PROFESORJEV. Beograd, 22. jan. Na popoldanski seji finančnega odbora se je nadaljevala razprava o proračunu vrhovne državne uprave in o državnih dolgovih. Prvi je govoril Miloš Moskovljevič, ki je kritiziral, da se v tem preračunu nič ne reducira. Z redukcijo bi bilo treba začeti od zgoraj. Znižati je treba prejemke ministrskega predsednika in članov narodne skupščine. Izvede naj se revizija upokojencev. Tisti, ki so sposobni za delo, naj se vrnejo v službo, ne pa da prejemajo plačo za brezdelje. Poslanec Svetislav Popovič (SDS) zahteva, da da namestnik predsednika vlade pojasnila k izjavam Štefana Radiča. Za upokojitev vseueiliških profesorjev v Zagrebu dela odgovorno celokupno vlado. Dr. Žanič kritizira proračun vrhovne državne uprave, nato pa se bavi z zadevo upokojitve zagrebških profesorjev in pravi, da so ti profesorji došli na ne-postaven način na svoja mesta, samo s protekcij« Svetozarja Pribičevica. Zato bi morala vsaka vlada, ki bi hotela biti vsaj malo korektna naprarn Hrvatom, storiti isto, kar je storil Radič. Ko je Pri-bičevič upokojil dr. Bazalo, dr. Poliča in mnoge druge:, ki so pcpclnoma^zako-i nito prišli na svoja mesta, se ni proti-| vila niti samostojna demokratska stran-f ka niti beograjski tisk. Radikali se temu ukrepu Št. Radiča ne Smejo upirati, sicer izgleda, da se istovetijo s Pribieevi- cem. Namestnik predsednika vlade Marko Gjurčič odgovarja na posamezne pripombe govornikov in omenja med drugim, da se bo v kratkem začelo z revizijo uradniškega zakona. Po ministrovem govoru je bil proračun vrhovne državne uprave v načelu in podrobnostih sprejet z 19 proti 6 glasovom. PRORAČUN MINISTRSTVA ZA IZENAČENJE ZAKONOV. Finančni odbor je nato vzel v razpravo protačun ministrstva za izenačenje zakonov. Razpravi je prisostvoval tudi minister Srskič, ki je utemeljeval potrebe tega ministrstva. Omenil je, da še v ministrstvu za izenačenje zakonov pripravlja načrt zakona o centralni državni upravi. S tem zakonom se pa to ministrstvo ukine. Govorili so še Šečerov, Polič, Popovič in Zanič, na kar je bil proračun sprejet s 16 proti 6 glasovom. Kredit za proračunske rezerve je bil biez razprave sprejet z 19 proti 6 glasovom. Naslednja seja je sklicana za danes ob 10. dopoldne. Razpravljal se bo na današnji s|eji proračun ministrstva ijta promet Vladna večina je imela že vče-i raj konferenco, na kateri se je pretresal ‘ ta proračun. Sklenjene so bile mnoge redukcije, ki se danes predlože plenumu finančnega odbora. Pred povratkom PaSiča. Beograd, 22. jan. Pričakuje se, da pride ministrski predsednik Pašič že 25. t. m. v Beograd. Iz najbližje njegove okolice se doznava, da sta prispeli iz Monte Carla dve depeši. V prvi je rečeno, da se Pašič vrne 25., v drugi pa 28. t. m. Po teh depešah in po vesteh iz najbližje Pa-šičeve okolice, bo Pašič v Beogradu vsekakor še pred sestankom narodne skupščine. Njegov prihod je potreben zato, da bi se v radikalnem klubu ne ponovili primeri, kakor so se dogodili pred odgo-ditvijo narodne skupščine. Pašičeva glavna naloga bo po njegovem povratku, da skuša urediti odnošaje med radikali. Na kak način bo to storil, je pa veliko vprašanje, ki zanima tako njegove prijatelje kakor tudi ostale člane radikalnega kluba. Za sedaj se zdi, da bo Pašič najprej izvršil nekatere izpremembe v vodstvu radikalnega kluba. I %bi pa imelo za posledico', da se izvrše izpremembe tudi v vladi. Ako se Pašič odloči za rekonstrukcijo vlade, potem se bo ta rekonstrukcija, kakor se doznava iz naj-zanesljivejše strani, izvršila v riajožjem obsegu. Gre samo za izmenjavo enega ali dveh članov v radikalnem delu vla-^e' ^a. lzkUučenQ, da ob priliki te rekonstrukcije pride v kabinet sedanji predsednik radikalnega kluba Ljuba Živko-vič, ki bi naj prevzel resor ministrstva notranjih del. Kar se tiče osebe, ki bi naj prišla na čelo radikalnega kluba, je o tem več verzij. Nekateri pravijo, da bo to mesto zavzel Marko Gjuričič, drugi pa je bil naš narod podložnik, so minuli. Po milosti božji in volji naroda vlada naš kralj ih te pravice si naš-narod ne da vzeti. Volja, naroda je odločilna za vse posvetne stvari in bo tudi ostala. To mora cerkev spoštovati, ali pa bo tudi država uveljavila svojo avtoriteto tudi na drugih poljih. se potegujejo za Nikolo Uzunoviča. Najbližja Pašičeva okolica zavrača vse te vesti, češ da je Pašič že določil posamezne osebe. Za sedaj pa je še vse zavito v tajnost. ACA STANOJEVIČ ZOPET V BEOGRADU. Beograd, 22. jan. Včeraj je dospel v Beograd iz Knjaževca radikalski prvak Aca Stanojevič. Ni se pričakovalo, da se te dni pojavi v Beogradu, ker je Pašič, na čigar poziv on navadno prihaja v Beograd, še vedno v inozemstvu. Sicer pa politična situacija ni taka, da bi bil po-s treben prihod Stanojeviča, ki ima običajno nalogo, da izgladi kake spore. Zato je vzbudil prihod Stanojeviča precejšnjo senzacijo. / Aca Stanojevič je takoj po svojem prihodu posetil ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča in ministra notranjih del Božo Maksimoviča. Zaradi tega se misli, da je njegov prihod v zvezi s spori v sami radikalni stranki. SITUACIJA SE OŽIVLJA. Beograd, 22. januarja. Radikalni poslanci dohajajo v vedno večjem številu v Beograd, čeprav je bila seja radikalnega kluba napovedana šele za 28. t. m. Poslanci so bili pismeno pozvani, da pridejo do 24. t. m. v Beograd, ker bo seja že 25. t m. Iz tega se sklepa, da se Pašič povrne še preje, kakor pa je bilo javljeno. Predsednik narodne skupščine pride v Beograd v soboto. Kar se tiče pisanja Štefana Radiča v »Domu« o stališču proti notranjemu ministru, se radikalni poslanci za to ne zanimajo mnogo. Pričakujejo, da bo ta zadeva poravnana že na prvi seji ministrskega sveta, ker se ve, da Radič dotičnih stvari ni pisal zato, da bi izzival spore v vladi. Hadarsjka vlada težko kompromitirana. Budimpešta, 22. jan. Socialnodemokratski poslanci so včeraj izjavili, da imajo v rokah take podatke, da se bo vlada morala zrušiti v 24. urah. Danes in jutri bo parlamentarna komisija zaslišala ministrskega predsednika grofa Beth-lena in vse ostale ministre. Listi pišejo, da je mnogo uglednih političnih osebnosti kompromitiranih po pismih. Francoski kriminalni komisar je izjavil, da še niso pod ključem vse one osebe, ki bi morale biti aretirane. TUDI BETHLEN ZAPLETEN V FAL-ZIFIKATORSKO AFERO. Dunaj, 22. januarja. Večerni listi prinašajo vesti, da je bil madjarski ministrski predsednik grof Bethlen posvečen v falzifikatorsko afero in da je v nekem pismu proti koncu prošlega leta zaprosil barona Perenyja, naj se falzifikatorska akcija za nekaj časa odgodi. Ta vest, ki ni bila demeirirana, je vzbudila največjo senzacijo. Nekateri madjarski politiki so javili iz Budimpešte telefonično, da ne verujejo tej vesti, da pa so mnenja, da je grof Bethlen v aferi kompromitiran. Glavni cilj preiskovalne komisije bo moral biti, da se ugotovi, kakšno vlogo je igral grof Bethlen v falzifikatorski aferi. Ti. —----------------- FRANCOZI ZAHTEVAJO NADALJEVANJE PREISKAVE. Budimpešta,, 22. januarja. Francoska policijska delegacija je včeraj izdala komunike, v katerem pravi, da policijska preiskava še ni zaključena in da se bo moralo še mnogo storiti, da se falzifikatorska afera povsem pojasni. ŽE PREKO 100 KOMUNISTOV ARETIRANIH. Beograd, 22. jan. Včeraj je policija nadaljevala s hišnimi preiskavami v komunistični aferi in je zopet zaprla nekaj-oseb. Sedaj je v zaporu že nad ICO oseb, ki so zaprte zaradi sumnje, da so delale na reorganizaciji komunistične stranke, kar pa po zakonu o zaščiti države ni dopustno. Popoldanska Pribičevičeva »Reč« prinaša vest, da je v to afero zapleteno nekaj uglednih oseb iz najbližje okolice Štefana Radiča. Toda v ministrstvu notranjih del izjavljajo glede te notice lista Reč«, da to ni res in da nima niti Št. Radič niti kdo njegovih pristašev, nobene zveze z onimi, ki so zaprti. Načelnik oddelka mestne uprave je namignil, da naj se ta komunistična akcija pretvorila *v komplot proti vodilnim politikom, toda v Beogradu se to ni moglo tako lahko organizirati, ker so tam druge močne politične organizacije. Bilo je treba preprečiti letno skupščino delavskega sindikata, na katero naj bi prišli tudi zastopniki Moskve. Moskvo bi zastopal generalni sekretar sindikata Anglež Briches. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Zagreb, 22. jan. Brzovlak iz Ljubljane je 1 kilometer pred postajo Savski Brestovec (Rajhenburg) skočil (s tira. Strojevodja je potreboval precej časa, da je mogel ustaviti lokomotivo, ki je vlekla za seboj iztirjene vozove. Ti- vozovi eo pokvarili progo na daljavo nekoliki) sto metrov. Iz Zagreba je bil poslan pomožni vlak s tehničnim osobjem, ki j® popravilo progo. ‘ Ponesrečil ■ ni nihče. Vlaki so imeli precejšnje zamude. Stran 2. NARODNI DNEVNIK, 22. januarja 1926. Ljudevit Včeraj ob 10. je preminul v Ljubljani v svojem stanovanju bivši ljubljanski župan, odvetnik dr. Ljudevit Perič. Pokojnik je igral po prevratu v Ljubljani ugledno politično vlogo. Bil je socialna demokrat, priboril ipa si je v svoji stranki ut‘ko izjemno stališče. Kot kandidat socialnodemokratske stranke je bil izvoljen v obunuki svet. Dvakrat je bil ljubljanski župan, enkrat pa gerent. Kot župan in gerent se je odl.ifco-val po strogi objektivnosti. Radi 'njegovega ■odkritega in blagega značaja, njegove otijei;-tivnosbi in manifestiranja smisla /.a moderna stremljenja so ga čislali in spoštovali ‘tudi njegovi politični nasprotniki. Od njegovega delovanja v socialnem oziru je treba s priznanjem omeniti njegovo prizadevanje za omiljen je stanovanjske bede, v prvi vrsti zgradbo mestnih stanovanjski ti hiš na Prulah in Za Bežigradom. Daši odločen socialist je bil pokojni dr. Perič vedno tudi odločen narodnjak, kar je zla- sti sijajno dokazal med svetovno vojno. Inter-nacionaliat^m socijaliznia ni zmotil pokojnega dr. Periča do negacije nar )dn kakor žal le premnoge druge socialiste. Rodil se je 1. li>84 v Borovnici. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, pravniške študije pa je absolviral v Pragi. Ko je izbruhnila vojna, je bil vpoklican 'k vojakom. Na ruski fronti je padel v vjetništvo. V Rusiji je vstopil v dobroveljsko legijo tkr pohitel ž njo na srbsko bojišče. Prišel je ravno v najbolj kritičnem tranutku, ob času umika srbske armade preko Albanije na otok Krf. Tako je preživel vse grozde katastrofalnega umika. V Italiji je bil sprva kot vnet agitator za jugoslovensko Stvar keniiairan. Pozneje je prišel z oddelkom do-brovoljcev uia solunsko fronto, odkoder se Je vrnili s srbsko armado domov. Pokojnik je bolehal že par let, ležal je samo zadnjih o tednov. — Zapušča soprogo in eno hčerko. Bodi ohranjen odličnemu javnemu delavcu j časten spomin! Stroiki za armado. V sredo je razpravljal finančni odbor o proračunu ministrstva vojne in mornarice. Finančni odbor je odobril za armado ogromno vsoto poltretje milijarde dinarjev. To je številka, ki da misliti. Ne samo zato, ker je razmerje med izdatki za civilne in vojaške potrebe silno napeto, ampak ttjdi zato, ker postavljajo izdatki za armado našo zunanjo politiko v jako čudno luč. V bivši'Avstriji je izrekel znani finančni minister Dunajevski pred mnogo leti krilatico: Delajte dobro politiko in dal vam bom dobre finance. Neurejene finance so znak slabe politike. V razpravi o proračunu za zunanje ministrstvo minister Ninčič našega zunanjega položaja ni obrazložil posebno natančno. Zakaj se ni držal starega parlamentarnega običaja in narodnim zastopnikom podal izčrpnega poročila o razmerju med našo državo in zlasti njenimi sosedi, nam ni znano. Kar pa je zamudil Ninčič, nam odkriva proračun vojnega ministrstva. Nikakor nočemo dvomiti o tem, da so v proračun postavljeni izdatki za armado potrebni. Tako visoko še vedno cenimo uvidevnost armadnega vodstva in poštenje narodnih zastopnikov, da državnega denarja ne bodo razsipavali za nepotrebne stvari iz golega veselja nad kakim igračkanjem z vojaškimi paradami. Vprašati pa se moramo, zakaj so tako ogromni stroški za oboroževanje potrebni. » Zapadna Evropa se danes reorganizira pod geslom sporazuma. Ali smo tudi mi že krenili na to pot? Nekateri znaki sicer kažejo, da namerava tudi naše zunanjepolitično vodstvo kreniti na pot sporazumevanja s sosedi, toda volja za sporazum je videti še jako neodločna. Sporazumeli se nismo niti še z ostalimi državami na Balkanu, kaj šele z Italijo ali celo z Rusijo! Dokler pa do teh sporazumov ne pride, zlasti do priznanja sovjetske Rusije, nas bodo tlačila in morila vojaška bremena mogoče še bolj kot sedaj. Res je, da čaka v tem oziru našo diplomacijo silno težavna naloga. Za Balkan se borita danes zapadna in vzhodna Evropa, kakor sta se še nedavno borili Anglija in Rusija za Nemčije?. Toda-če je mogla najti Nemčija v Locamu neko srednjo pot, jo bo morala najti tudi naša diplomacija. Doker pa bo naša diplomacija tavala neodločno med zapadom in vzhodom, bo morala vojaška uprava neizprosno zahtevati vedno nova bremena. Politične vesti. — Kakor čujemo, je g. dr. Milan Korun stopil iz političnega življenja. = St. Radie proti notranjemu ministru Maksimoviču. V »Domu? priobčuje St. Radič številna poročila o nasiljih, ki so jih vršili orožniki nad hrvatskimi kmeti in tudi nad srbskimi učitelji. Vsa poročila so tako bogata na materialu, da more oblast z lahkoto ugotoviti vse orožnike, ki so pretepavall in mučili ljudi. Na ta poročila, ki so v sramoto naši upravi, pravi St. Radič sledeče: >0 orožniških nasiljih je bilo v najnovejši dobi že večkrat govora na sejah ministrskega sveta. Ko sem nekoč neutajljivo dokazal to sramotno dejstvo, da je dejansko naš kmet še danes pred orožnikom brezpraven suženj, je planil pokonci predsednik vlade g. Pašič in vzkliknil: »Torej je resnica, da se seljake še vedno pretepava. Tega ni bilo v Srbiji in se ne sme več ponoviti.« Vojni minister general Dušan Trifunovič je ravno tako planil pokoncu ter izdal nato več odredb, v katerih najstrožje prepoveduje, da se krši svetost rodbinskega praga in da^ se preganja seljake ali katerekoli druge državljane. To je nedostojno za vsakega državnega nameščenca, zlasti pa za vsakega oficirja ter je brez časti oficir, ki dvigne roko na državljana, zlasti pa na seljaka, ki ga moramo vsi spoštovati. — Minister za notranje sadeve Boža Maksimovi* je pri vsaki taki priliki molčal in samo enkrat je zelo odločno naglasil, da spada žandarmerija pod njegovo oblast in da se nima razven njega nihče v te zadeve mešati. Zato sem tudi o vseh teh orožniških bestialnostih posebno obvestil notranjega ministra ter delam pred vso javnostjo odgovornega, če bi ta zverstva še trajala, edino njega. — Vso to stvar bom še enkrat spravil pred ministrski svet in Hrvat-ski seljački klub bo o tem razpravljal na svoji prvi seji. Če ne bo do tedaj dano narodu za vse te stvari zadoščenje, bo naredil Hrvatski seljački klub iz tega prvovrstno politično vprašanje.« * = St. Radič o upokojitvi zagrebških vse-učiliških profesorjev. Z ozirom na demago-ško zavijanje samostojno-demokratskega tiska je potrebno, da izve slovenska javnost tudi to, kar pravi St. Radič. Drufrače je objektivna sodba pač nemogoča. St Radič pravi, da je v dveitmi avdijenci razložil kralju, zakaj da zahteva upokojitev devetih profesorjev. Kakor za Beograd, tako mora veljati tudi za Zagreb, da sme biti imenovan univerzitetni profesor samo preko profesorskega zbora. Vseh teh devet profesorjev (od katerih sta samo dva kvalificirana, nekateri nimajo niti doktorata, op. ured.) je bilo imenovanih brez vednosti profesorskega zbora od ministra Pribičeviča, I)a se obvaruje ugled zagrebške univerze, je bilo zato potrebno vseh devet profesorjev upokojiti. Na seji ukaznega komiteta ministrov je bilo to tudi sogilasmo sklenjeno, dočim je na seji ministrskega sveta bila soglasnost glede upokojitve sed sni h profesorjev, proti upokojitvi dveh (kvalificiranih, op. ured.) pa je glasoval en minister. Upokojitev zagrebških profesorjev je torej delo vlade, ne pa samo prosvetnega ministra. — Iz tega se vidi. da je upokojitev zaerebških profesorjev dejansko samo reparacija7 krivice, ki jo je storil zagrebški uni- verzi Pribičevič. Kričanje našega samostojno demokratskega tiska je torej čisto zgrešilo naslov. — Menda je tudi v tem triumf SDS. = »Dom« e delu finančnega odbora. Radičev »Dom« piše: Finančni odbor Narodne skupščine dela običajno z malim odmorom od 8. ure zjutraj do pozne noči. Dosedaj se je razpravljalo med drugim tudi o proračunu poštnega ministrstva in se črtalo nekaj stvari, tki so absolutno nepotrebne, dočim je pri razpravi notranjega ministrstva ostala nedotaknjena ogromna vsota 407 milijonov, ki se rabi za orožništvo. To je ena največ jih slabosti ki jo je dosedaj pokazala večina finančnega odbora in to bo treba na vsak način popraviti, ker se absolutno ne more trpeti,- da se mestoma štedi do skrajnosti v škodo življenskih potreb naroda, da pa se ne dotakne orožniške armade, ki se je mestoma postavila že nad narod, ustavo in državo. O tem so seljaški člani finančnega odbora vsestransko razpravljali s predsednikom HSS na seji z dne 16. januarja ter so bili storjeni razni važni sklepi, ki ae bodo izvedli baš zato, da se narodni sporazum utrdi, narod in država pn v resnici zaščitita in unapredita. = Kaj hočejo? V »Narodu« pravijo zastopniki Neodvisne delavske liste, da se hočejo klerikalci, socialisti, komunisti, radičevci itd. polastiti le delavskega denarja, ki leži nekje v sedanji Delavski zbornici, in pa toplih mest, ki jih bo oddajala bodoča Delavska zbornica. To odkritje je jako hvaležno, če-. prav ne novo, ker vemo vsi, da ima vsak človek rad nekaj denarja, kolikor več, toliko bolje. Ne pove pa »Narod«, kaj hočejo njegovi ljudje v Delavski zbornici, kar bi bilo tudi dobro vedeti. Oni pripovedujejo sicer, da hočejo uresničiti v Delavski zbor-aici svoje socialne ideje. Na te vrste ideje pa dandanes žalibog nihče več nič ne da, ker «o že uresničene v svincu in v znanih cekinih. = Madjarska ialzifikatorska afera. Škof Zadravetz ne bo aretiran, ker je Windisch-grfitzov tajnik Garba preklical vse svoje izpovedbe o njem. Kako je prišlo do preklica, je seveda druga stvar. Garba je bil nakrat prepeljan v drugo ječo, ki,je bolj skrita in kamor ne prodro pogledi javnosti. Tu so ga mučili tako dolgo, da je vse preklical. Njegovi rodbini pa je bilo poslano pismo, da bo vsa umorjena (in na Madjarskem se na take stvari razumejo), če ne bo Garba tudi ostale izpovedbe preklical — Blagor tistim, ki trpe zaradi pravice, pravi sv. pismo. Toda na Madjarskem, kjer je krščansko-socialna stranka v vladi, ta izrek svetega pisma ne velja in da se reši škofa, mora prestajati ubogi jetnik muke. •*- Policija je izvršila številne hišne preiskave tudi na Dunaju, ker je v madjarsko falzifikatorsko afero zapletenih tudi več bivših avstrijskih oficirjev. Zlasti se govori o bivšem generalnem oberstu Danklu, da je vmešan v afero. Vse za cesarja, tudi falzifikate! — Nemška propaganda za bojkot italijanskega blaga Med oficioraio »AgMizio di Roma« ta >Wolffovim birojem« je nastala l;«n-troveraa glede nemške propagande za bojkot italijanskega blaga v prvi vrsti voščenih vžigalic in avtomobilov. »Wolffov biro«: skuša eksistenco take propagande utajiti, »Agen- zia di Roma« pa replicira: 1. Formalno je res, da ni bila uvedena v Nemčiji po podpisu itajijansko-nemške trgovinske pogodbe (dne 31. oktobra 1925) na voščene vžigalice nobena nova carina, .toda dokazano je, da je Nemčija kratko pred podpisom pogodbe (dne 1. oktobra 1925), v trenutku, ko je bilo smatrati tarifarične določbe že za definitivne, car rino zvišala na dvakratni znesek. Vsled iega je vsak uvoz vžigalic iz Italije v Nemčijo nemogoč, ker se ne reotira. 2. Kair se tiče avtomobilov, ugotavlja »Agenzia di Romat, da ni govorila o bojkotu, temveč o razsežni pvopa-gandi, ki se vrši v Nemčiji zoper uvoz in .nakup tujega blaga in ki je obrnjena v prvi vrsti proti avtomobilom. Sicer pa, piše »A^en-zia di Roma«, eksistirajo v Nemčiji organizacije, kot »Vaterlaudischer Verband« in druge, ki proglašajo direktno in očitno bojkot m-per vsakršno italijansko blago in ne sa.nro zoper avtomobile. PRIPRAVE ZA RAZSTAVO V FILADELFIJI. Pripravljalna dela za našo udeležbo na razstavi v Filadelfiji pri Ministrstvu trgovine in industrije uspešno napredujejo. Ministrstvo namerava predvsem, da opozori poslovni svet v Ameriki na pri rodna bogastva naše države in da. pri naših izseljencih vzbudi željo po čim tesnejši zvezi z domovino. Zato se ne bodo razstavili samo predmeti, ki prihajajo v poštev za naš izvoz v Ameriko, ampak stremi ministrstvo za tem, da bo nudilo zaokroženo sliko celega 'kulturnega in gospodarskega življenja našega naroda. Zbornica za trgovino, obrt in inuustrijo opozarja svoje interesente ponovno, da nosi stroške za transport in stroške, ki so zvezani z razstavo blaga v Filadelfiji država sama, od momenta, ko se odda blago skupnemu zbirališču v Zagiebu. Razstavljenemu blagu je zasigurana prostost carine. Razstavljal«, ki ne želijo razstaviti ■svojega blaga v skupnem nacionalnem paviljonu, odnosno v onem delu prostora v posameznih razstavnih palačah, ki so rezervirane za našo državo, bodo mogli razstaviti svoje proizvode tudi v drugih prostorih razstave proti plačilu 5 dolarjev za kvadratni čevelj. Za primer, da bi hoteli razstavljalci prodati svoje blago neposredno na licu mesta potom uprave razstave same, bo uprava za kritje razstavnih stroškov zahtevala 1% od svote zaključka. Zbornica prosi ponovno, vse interesente: 1. da ji čimprej javijo, katera podjetja imajo un-teres, da pošljejo na razstavo svoje vzorce; 2. katera večja industrijska podjetja nameravajo na svoje stroške dati ministrstvu trgovine in industrije na razpolago dobro izdelane sliike in fotografije svojih podjetij; 3. katera izvozna podjetja imajo interes, da se navedejo njih podjetja s statističnimi podatki v letakih, ki se bodo razdajali na razstavi. Prosveta. Premiera v ljubljanski operi. Wolf-Ker-rari: »Zvedave zenske«. V soboto, dne 2o. t. m. se \prizori prvikrat na slovenskem oiiiu slavnega itaiijau.rK.ega skladatelja Wolla-reiraiija Komična opera v šestin slikan »zvedave zeasKe.« iNjena vsebina je: V i>e-•netKau je kiuo, sesiojec iz moskin članov, Kaiterega prvo pravilo je, da ne pusti ženskam v svojo sredo. Svoje lokale ima v lepi paiau. ivjegovi elani so nekateri oženjeni, urugi zaročeni, tretji samci. Zene oženjenin m zarucenui vedo za ta klub in so strašno itidoveoue, kaj se v njem god L Ali se sestajajo tam na skrivaj njihovi možje s tujimi zensKami, ali so alkimisti, ali so celo v zvezi z vragom in kopljejo zaklade? Sklenejo, da morajo priti v klub. V ta namen se poiaste na zvite in šegave načine ključev od vrat, ki vodijo v klub. To se jim posreči v obilni meri. Kmalu so tako srečne, da se prerivajo v klubu za steno, katera bo mogla skezi luknjo v ključavnici opazovati pri večerji zbrane moške. Pri tem so presilne. Vrata se odpro in ženske padejo med moške v. dvorano. Razvije se živahna končna slika, s katero se komična opera veselo konča. Opero dirigira g. Neifat, režira pa g. Fran Bučar. Glavne vloge pojejo: Beatrice — gdč. Potučkova, Rozavro — ga Lovšetova, Eteo-noro — ga Ribičeva, Colombino — ga Poliče-va, Ottavia — g. Rumpelj, Lelia — g. Janko, Florinda — g. Banovec, Arlekina — g. Zupan, Pantalona — g. Šubelj. Pantalon, Arle-kin in Colombina so vzeti iz benečanske »Commedie delParte«. Nedelja v Narodnem gledališču. V nedeljo, dne 24. t. m., so v Narodnem gledališču tri predstave. Popoldne, ob 15. se poje v .operi Foeijjterjeva opera »Eva«, koje snov je zajeta izslovaškega življenja. Glavne vloge pojejo ga Thierry ter gg. Banovec in Ho-lodkov. Predstava je ljudska pri znizanih cenah. V drami se igra ob 15. »Zapeljivka«, ob 20. pa »Druga mladost« pri znani zasedbi po znižanih cenah. II.' muzikalno predavanje, ki nosi naslov »Glasba Francozov«, se vr&i v nedeljo, dne 24. januarja ob 11. uri dopoldne v dvorani Filharmonične družbe. Točke sporeda tvorijo izključno skladbe francoske glasbene literature. Pri tem muzikalnem predavanju sodelujejo: Koncertna pevka ga. Cirila Škerl j-Medvedova, pianist dr. Danilo Švara in Člani opernega orkestra: Bravničar: gosli, Šušteršič: gosli, Jeraj: vijola, Miiller: čelo, Mally: kontrabas, Edelmann: trobenta. Uvodno besedo o francoski glasbi govori 'g. Matija Bravničar. Spored predavanja samega je izredno pester in znanimi v, posamične točke navede-mo še v našem listu. Koncertni spored stane 2.50 Din, predavanje samo je namenjeno izključno le mladini srednjih SoJ ljubljanskih. — Predprodaja sporedov v Matični knjigarni. LJUDSKA VISOKA ŠOLA V LJUBLJANI. Društvo slušateljev filozofske fakultete je prevzelo ljudsko v.isoko šolo in upa uspešno nadaljevati delo njenih prejšnjih voditeljev, ki so ji zasigurali ugled in popularnost pri vseh slojih. V njenem okrilju se bo vršila vrsta kulturnih predavanj priznanih naših kulturnih delavcev. Naprosrilo je več slovenskih kritikov in pisateljev za predavanja. Dosedaj so obljubili že sledeči: Oton Župančič, t bt’ Ciril Oebevec, Fran Kobler, šek drZa| ’ Vl£di,uir. Levstik, Anton Podbev-k, dr Ivan Pregelj m Josip Vidmar niemV»0°n&ir'il-d,r- han ?re«eli s Predavanjem »0 moderni literaturi«, ki se bo vršilo verzhetiti zh *' * 'S 10' “dopoldne v«£ , llnena predstaviteljev j me jo, da bodo predavanja izredno zanimiva, ker bodo pokazala njih naziranja o žTv- httTa,lllri- Zat0 ™bi dmštvo vse sloje, d.i se udeleže teh predavanj in jih po- pazljivostjo ker se ob tej prLi.Ivi lahko seznanijo z naziranji posameznih predstaviteljev slovenske literaturi Predavanja .-e bodo vršila vsako nedeljo do konca marca m se vsako predavanje naznani posebej v časopisih. Vslop prost in le prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo v prid društveni knjižnici. Odbor PSFF. Gospodarstvo. t LJUBLJANSKA borza, v četrtak, 21. januarja 1926. 19211 den* 77 hT7»'°'-]?^° . I?0S()iil0 iz lela 1888 den. 307; Zastav,iV1®t,a ne banke dan. 20 bi lei5el' Kranjske dež. banke den" 20 ^ T posojilnica d d, Celje dm. 200 bfšos^Lh* ljanaka kreditna banka. Ljubljana der’i 210- 104 Prv h LiS’ Kočevje den. 100, blage-’ ' lva hpateka stediomica, Zagreb den 96o, Sla venska banka d. d., Zagreb den r>0 ». >» i" m, dS£?£i l7o bi. 185 Strojne tovarne in livarne 4 d Ljubljana bi. 125; Trbovelj, premo-okonna S WU rjan® den- 335: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. Ljubljana den. 110; »Stavbna družba - d. d.’ Ljub- bukov d"' *1(\bl; 110; ■ tovarna klo- SjVi?5.d-’ Šk°fja L°ka den’ 115’ DL 115> 30Bcm8a, koruza nova, času primerno suha, fco TSa' ^ladalna postaja 3 vag., den. 120, bi. 1-0, zaklj. 120; oves srbijanski, par. Ljubi ia-na 1 vag., den, 215, bi. 215, zaklj. 21o; oves slavonski rešetan, fco Postojna tranz. ,ie*n 220, bi. 225; ječmen 66/67, par. Ljubljana bi -35; ječmen, zaduhel, krmilni, fco Ljubljana bi. 200; ajda domača, fco vag. slov. postaja bi. 260; ajda poljska, jugoocarinjena, fco ju-gomeja bi. 20'}.50; rž 73 kg, glasom vzorca, teo vag. bačka postaja bi. 212; rž domača, fco vag. slovenska postaja bi. 225; proso domače, fco vag. slov. postaja bi. 215; proso glasom vzorca, fco Ljubljana den. 200, bi. 225; otrobi, srednjedebeli, fco Ljubljana bi. 14Ji; Ježice, zlatorumene, fco vag. dol. p. den. 250; la Portlandcefaient »Salona*’-Tour, fco vag’ Solin: v jutavrečah po 50 kg bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg bi. 45; v sodih po 150, 180, 200 kg bi. 52.50. BOBZE. Mi7nZaSe,,i,!1, i°n- Devize: Newyork ček oo.i4a—66—743, London iapl. 273 78 275 78 1080.15—109o.l6, Milan izpl. 227.05 228 45. Berlin 1340.9—1350.9, Dunaj 790.6—800.6 Budimpešta 0.0893—0.07995. — Curih, 21. jan. Beograd 9.17, Nevvvork 517.625, London 25.1725, Praga 15.33, Pariz 19.43, Milan 20.975, Bukarešta 2.31, Dunai 72.90, Sofija 3.40, Berlin 123.25, Budimpešta 0.007255. ^ Maši delavci v tujini. .TUGOSLOV. DELAVSKO DRUŠTVO V B0TTR0PU (VESTFALSKO). Jugoslovansko delavsko društvo v Bottro-Pu ie Priredilo na novega leta dan božičnico z obdarovanjem otrok. Vsled tukajšnje krize je bilo to težko, zatorej se moramo izrecno zahvaliti g. preds. Gojkoviču, da se je toliko zavzel in potrudil. Po obdarovanju otrok je priredil društveni tajnik lutkovo igro v dveh dejanjih, katera je članom izvrstno ugajala. Po izvršitvi lutko-ve igre so otroci deklamirali dve deklamaciji ter so zapeli več izvrstnih narodnih pesmi. Vsled pesmi in deklamacij }e marsikateremu zaTOsilo oko v spominu na mlada leta. Slovenski duh nas je navdal, da smo se spominjali vseh naših bratov in sester v domovini. ’ Imenitno je bilo, čeprav smoj reveži v tu-jini ter smo se enikrat natu ji zemlji zaba-vaii v materinem jeziku. Opazovalo je nekaj Nemcev, ki so rekli, da niso verjeli, da ao Slovenci tako edini ter tako močno organizirani. Zatorej vas prosimo, rojaki v domovini, da bi se potrudili pri naših oblastih, da se zavzamejo nas rojakov v tujini, treba je močno delati, da napredujemo po društvih. Upamo, da se zavzamete nam v pomoč. Dnevne vesti o Poruhrju. Nemški časopisi in zgodovina pišejo: Ze od teta 1714 ni bilo tako velike vode, kakor je bila 9. januarja 1926. Voda je naraščala najmočnejše v Renu in v Emscher Kanalu. Morali smo po večlh krajih ob delavnikih praznovati. Sedaj je voda padla ter sneži že par dni tako močno, da že ne pomnijo v Poruhrju takega snega 95 let. Dnevne vesti. IZ ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NOVINARJA. Za časa ptujskih občinskih volitev so se združile vse slovenske stranke in ustanovile skupen voliven odbor, ki je vodil vso agitacijo. Ta volivni odbor je pošiljal nato slovenskim listom volivne notice, ki so jih se-|veda vsi slovenski listi neizpremenjene priobčevali. Tembolj, ker je volivni odbor v posebnem pismu izjavil, da jamči za resničnost teh vesti. . Toda volivni dopisi niso bili čisto resnični in posledica tega je bila, da so bili vsi štirje slovenski dnevniki toženi, tako tudi »Narodni Dnevnik -. Nekateri listi so se poravnali, dqfim mi na pretirane zahteve to/i-teljevega zagovornika nismo mogli pristati in se pustili raje obsoditi. Ker se tako silno rado govori, da je tiskovna svoboda napačna, da je porota v tiskovnih zadevah napačna, podajamo moralo, ki sledi iz gornjega opisa. Ker so slovenski listi v interesu narodne stvari objavili to, kar je poslal kot zajamčeno resnico volivni odbor, so bili obsojeni, oziroma so morali nositi stroške poravnave, ker seveda gospodom volivnega odbora niti v glavo ne pade, da bi prevzeli odgovornost zn svoje dopise. Menda je s tem dovolj dokazano, da so slučaji, ko mera porota popraviti črko zakon;]. Vsaka stvar ima svojo dobro stran, naj preudarijo to tisti, ki tako radi godrnjajo čez poroto, veliko pridobitev ljudske svobode. — »Uradni list« št. 5 z dne 20. januarja 1926 prinaša: Zahvalo Njenega Veličanstva kraljice za čestitke ob rojstnem dnevu ter pravilnik o ocernjanju državnih uslužbencev v resortu ministrstva za notranje posle. — Sestanek tajnikov trgovskih zbornic v Zagrebu. V Zagrebu ;je bila otvorjena predvčerajšnjim konferenca tajn k.iv zbornic za trgovino, obrt in industrijo iz vse drži ve. Konferenca je bila sklicana na inicijativo tajnika ljubljanske trgovske zbornice dr. Win-discherja s ciljem, da se določi program za letošnji kongres zbornic iz vse države, ki se bo vršil v Ljubljani. Termin še ni določen. Najbrže se bo vršil kongres koncem meseca junija, eventualno ob otvoritvi velesejma, ki se vrši, ikot e mo že poročali, od 26. junija do 6. 'julija. — Albanski konzulat na Sušaku. Kot se poroča, se ima otvoriti v najkrajšem času na Sušaku albanski konzulat. Kdo bo imenovan za konzula, še ni znano. — Redukcija pri zagrebški policiji. Kot poročajo .iz Zagreba;, se izvede pri tamkajšnji policijski direkciji redukcija uradništva in gotove reforme. V zveza s tem postane zopet aktualno tudi vprašanje novega šefa zagrebške policije. Kot kandidati prihajajo v poštev nekateri bivši šefi zagrebške policije. Pri tej priliki se ima rešiti tudi vprašanje komandanta straže. Za to mesto bi prižla v poštev oseba z akademično izobrazbo. — “Konec makedonskega komiteja. Kljub v9em napovedim, kri jih razpošilja makedonski komite glede nove energične akcije, ki se ima pričeti spomladi, se opažajo vedno bolj jasno znaki debakla komiteja. Razven par »vojvod«, v prvi vrsti Protogerova — ki so še vedno trdno prepričani, ,da dosežejo potom komitske akcije svoje cilje, okleva že večina članov odbora. V vrstah makedonskega komiteja se utrjuje vsled naše energične protiakcije bolj in bolj prepričanje, da je vse« poizkus kake nove akcije iluzoren. Zato se pojavlja pri velikem delu članov komiteja želja po povratku v Jugoslavijo. Komitaši ob-Ijubujejo, da opuste definitivno vsako misel na neodvisno Makedonijo ter postanejo lojalni državljani, zahtevajo pa, da se jih anine-stira. — Nori načrt kazenskega zakona je izgotovljen in pride v kratkem pred Narodno skupščino. Nažrt novega zakona o porotnih sodiščih pride sam zase pozneje pred skupščino. — Koliko kovanega drobiža je stranka dolžna naenkrat prejeti? Na to vprašanje v »Slovencu, z dne 15. januarja 1926 objavlja delegacija ^ ministrstva financ v Ljubljani uradno: Po čl. 8. »Pravilnika« o kovanju uradnega zlatega denarja, in q kovanju drobiža z dne 18. novembra 1924, l br. 34.010 niso ne državne ne samoupravne blagajne in tudi ji e drugi vezani, sprejemaj ob enem 'ii-jPjgfilu nad 100 Din v novcih po 0.50 Din nad 200 Din, v novcih po 1 Din in nad soo’ Din v novcih po,? Din. Po čl. 5. »Zakona o kovanju drobiža iz nikla in gance< z dne 30. decembra 1921 niso primorani sprejemati ne posamezniki ne državne blagajne ob istem izplačilu drobiža po 10 dinarskih par več nego za 10 Din in drobiža po 5 dinarskih par ne več nego za 5 Din. Pravilnik in zakon sta dobesedno objavljena v Uradnih listih štev. 116/866 z dne 13. decembra 1924 in štev. 114/368 z dne 4. novembra 1922. — Koliko davka plačajo Subotičaai? Subo-ttlhl mestni urad objavlja statistiko, glasom katerega so plačali meščani v letu 1924 35,737.439 Din državnega in 12,212.024 Din občiiftekega davka, leta 1925 pa 39,422.201 Din državnega ter 13,654.590 Din mestnega davka. — Težkoče ženskega odvetnika v Vojvodini. Dr. Radmila Milič, hči nekega novosadskega čevljarja je zaprosjla pri novosadski odvetniški zbornici, da jo vpišejo v odvetniško listo. Zbornica je prošnjo odklonila ter utemeljila zavrnitev s tem, da v Vojvodini veljavni zakoni ženskam ne dovoljujejo izrecno, da bi smele biti članice odvetniških zbornic. Miličeva se je pritožila na odvetniški senat kasacijskega sodišča, ki bo o stvari še tekom tega meseca definitivno razsodil. — Osiješko gledališče bre« električne luel. Osiješka ejektrarma je ustavila tamkajšnjemu gledališču električni tok, to pa zato, ker je dolgovalo gledališče elektrarni 70.000 Diu, ki jih kljub opominom hi plačalo. Gledališče je tožilo elektrarno radi motenja posesti. Tožba je bil.i odbita. — Kektorat ljubljanske univerze razpisuje na teu.iičn- fakulteti asistentsko masto pri institutu za visoke gradnje in asistenisko mesto pri kemijskem institutu. — Prošnje je vložiti do dne 10. febi uarja pri. rektoratu. — ) odrofa&osti glej v l/radnem listu št. 5. z dne 20. januarja 192.6. — Dve vrsti dvodinarskih kovanih novcev. ObiSinstvo je ugotovilo, da eksistirate dve vrsti novega kovanega drobiža po 2 Din. it !/-lika ni. velika: pri eni vrsti so videti na zadnji strani pod pentljo, M veže lorberjev in hrastov vršič, tri črte. Tudi hrastovi listi so pri tej vreti nekoliko bolj razločni kot pri drugi. Občinstvo je mislilo sprva, da jc ena ..l-i druga vrsta faiziiikat. Na številne pii-jave je pa pojasnila oblast, da sta obe vrsta pr'.ni. i> ; 'i *:i izvira odtod, da je ena vrsta izdelana v Franciji, draga pa v Belgiji. — Iz zdravniške službe. Imenovana sta: dr. Otmar Oblak za okrožnega zdravnika \ Kranjski gori, dr. Milami Gregorič pa za okrožnega zdravnika v zdravstvenem okroz u Trati pri Poljanah. — Premeščen je dr. Pavel Pance, okrožni zdravnik na Grosupljem v zdravstveno okrožje Tržič okolico. — h sodne službe. Za zvaničnike (pisarniške pomočnike) so postavljeni: Ivan Vodišek, rezervni artiljerijski narednik v Ljubljani, za okrajno sodišče v Sevnici; Franjo Raka, po-mož.ri pisar pri okrožnem sodišču v Mariboru, za okrajno sodišče v Ptuju; Joško Hribar, pomožni pisar pri deželnem sodišču v Ljubljani, za okrožno sodišče v Celju; Ferdinand Ježek, rezervni narednik v Ljubljani, za okrajno sodišče v Doljni Lendavi. Nadalje sia postavljeni za zvaničniei (pisarniški pomočnici): Olga Golob, pomožna pisarica pri okrožnem sodišču v Mariboru, za okrajno sodišče v Ptuju in Hilda Deržaj, absolvenlinja državne dvorazredne trgovske šole' v Ljubljani, za okrajno sodišče v Brežicah. — Newyork v megli. N Ne\vyorku je bila te dni tako gosta megla, da je prišel vsied tega ves železniški promet v nered. Vlaki so imeli po več ur zanvude. Na brooklynski železnici sta trčila, ker personal radi megle ni mogel spoznati signalov, dva vlaka. Trije pa-sažirji so bili ubiti, nad sto pa težje ali lažjje poškodovanih. — Nove poročne šege v londonski družbi. V londonski družbi so se ukoreninili v zadnjem času vsakovrstni novi običaji. Predvsem je postalo moderno, da ostane dan poroke prav do zadnjega trenutka tajen. Navadno obvestita ženin in nevesta svoje prijatelje in znance dan ali dva pred poroko telegra-fično o koraku, ki ga nameravata storiti. Včasih se zgodi to tudi šele naknadno, po sklenjenem zakonu. Pripeti se celo, da 'razkrijeta zakonca skrivnost šele po enem letu. Moderne vdove se poročajo v zgodnjih jutranjih urah, tako da 'je prisotnih pri ceremoniji samo par intimnih prijateljev. Razlog za vse to je, kot zatrjuje neki londonski list, ta, da se hočeta izogniti novoporočeijca nezaželjenim poročnim darilom. Iz istega vzroka se je razvila prozaična navada, da se pošiljajo mesto daril čeki. '' — Velika organizacija tihotapcev s tobakom. Finančna kontrola v Skopi ju je razkrila veliko organizacijo tihotapcev s tobakom. Tihotapci so bili v zveai z zagrebškimi kolegi ter so razposlali doslej na tisoče kg najfinejšega tobaka ter oškodovali s tem državo za več milijonov dinarjev. Imeli so zaupnike po vsej južni. Srbiji v krajih, kjer se prideluje najboljši tobak. Finančni organi so bili že davno prepričani, da se tihotapi tobak iz južne Srbije na debelo, v tem prepričanju jih je .posebno utrdilo dejstvo, da so bile pred kratkim zaplenjene količine tobaka po več sto kilogramov. Dočim so ostala poizvedovanja v mestu brez uspeha, je imela oblast na deželi srečo. Zasačila je par manjših agentov, ki so izdali, da se nahaja eno od glavnih skladišč tobaka v vasi Blatac, kjer so razkrili financarji, kot znano, nedavno dve veliki zalogi, v katerih so zaplenni nad 400 kg tobaka Tako ie izvedela oblast amem dveh glavnih tihotapcev Asana Mustafe in Mehmed Asanfl. Pri hišni preiskavi v Asanovi hiš, so opazili financarji, da ima vzhodni a,d izredno debelino 4 m. Zato so jeli zid razkopavati. Tedaj pa je nastal v Asanovi hiši sden jok m stok. Da se obvaruje večje A san tiuaucarje nemudoma v klet ter jun p kazal v najbolj temnem kotu tajna vrata Tu je čakalo financarje veliko iznenadenje. RaZr krili so dobro urejeno skrivališče -m delavnico za prirejanje tobaka ter zaplemh 5«0 kg blaga. A san in Mustaia sta za svojo ‘ priznala, nikakor pa nočeta izdati J krivcev. Tihotapljenje je trajalo ze par • — Za Jugoslovensko Matico. V gostilni In-glič v Srednji vasi v Poljanski dolini je bral starešina pošte g. Janko Alič znesek Din ter ga nakazal Jugoslovenski Matici. z.u-Pan g. Ivan Debeljak je k tej zbirki prispeva' 100 Din. šolsko vodstvo v Savi ob juzm ze • je prilikpnj »Koroškega dne« nabralo za Jugoslovansko Matico 130 Din. Vsem darovalcem '-''krena hvala! Jugosloveoska Matica. — Občni »bor društva državnih pisarniških uradnikov se bo vršil dne 7. februarja 19^6 in ue - februarja, kakor je bilo prvotno d°; ločeno. Zborovalni prostor restavracija MiH*č v Kolodvorski utica. Dn-evmi rod ostano« 1— Odbor. . . — Kako je na Veliki Planini? Ker mnoge turiste, zlasti pa naše smučarje in ostale zimske športnike zeJo zanima, kako je na Veliki Planini, podajamo »kratko situacijsko poroči- lo z Velike Planine (1555 m) od 20. t. m.: Snega na Veliki Planini je sedaj dovolj; snežilo je močno od 14. do 17. t. m. popoldne. Padlo je 80 cm snega deloma na 20 cm staro podlago. Sneg je pršič, smuka idealna. Vreme 20. t. m.: Nebo oblačno, malo severa. \ < lika Planina brez megle. Pot na Veliko Planino je dobro shojena, tako, da pride na Veliko Planino vsak pešec brez zmuci. Koca je dobro preskrbljena z Vsemi živili in vedno oskrbovana. i — Vezilje, ki so vajene vezati z zlatom, naj I javijo svoj naslov po dopisnici Drža vnema | osrednjemu zavodu za ženski domači obrt v . Ljublimi, Turjaški trd 4 I. Ker gredo razne ; velike dobave v inozemstvo, se bode skušalo ' organizirati delo dcui., ker imamo precej spretnih vezilj, ki bi lahko prevzele raziia naročila. Ljubljana. 1— Mrtva Ljubljana. Ljubljana pleše. Plesala je sic&r vsak predpusi in tako kakor le tos so bili ljubljanski dnevniki tudi lani 'in predlanskim polni vabil na društvene in domače plese. Toda kakšna razlika med plesi nekdaj in danes! Tu ne mislim na* plese kot •trike, ampak na razpoloženje, .ki je vladalo na pltsih nekdaj in danes, še pred par lefci so bile dvorane nabito polne veselega občinstva, ki se je udajalo zabavi in uživanju predpustnega veselja v najlepšem razpoloženju. Povsod vedri in veseli obrazi, na mizicah 1 sveže cvetje in polne buteljke, ženstvo ju v , sijajnih večernih oblekah. Sama svila, ž- met in podobne line tkanine v najfinejši izdelava. Danes pa prevladuje povsod neka tiha potrtost, na mizah sloji voda in v vodo Strle mrke, izmučene oči trudnega moškega sveta; Tu^ di veselili in zadovoljnih ženski i obrazov vidiš prav malo, kaj.ti parola, kamrik in koie-nina ne ustvarjajo veselih ženskih lic in tudi lesk brušenega stekla ne povzdiguje posebno ženske lepote. Iz vseh obrazov pa odseva le ena, srčna želja: Oh, ko bi le bilo kmalu vsega predpusta in vseli njegovih traparij konec! Da, Ljubljana je potrla in muči jo polno skrbi. Kjer se je nekdaj penit Šampanje« v brušenih kozarcih, se danes pretaka k večjemu še črna kava in glasni in hrupni kvartači se umikajo mirnim žahistom in solidnim bi-ljardistom. Tako se pomika Ljubljana počasi nazaj v stare čase, ko modri ljubljanski možje niso imeli drugega opravka, kakor zvečer »pri cvičku razmotrivati važno vprašanje, zakaj kakšen petelin tam nekje na Dolenjski cesti ni skočil pod tramvaj od desne, ampak ravno od leve strani. 1— Pravljice za deco. Opozarjamo še enkrat na današnji pravljični večer Atene v ma- li dvorani Narodnega doma ob 5. uri popoldne. Pripoveduje našim malim čudovite pravljice ga. Vanda Gorčeva. 1_ Pasja taksa za leto 1926 se mora plačati v mestni občini ljubljanski do konca januarja 1926. Pasje znamke se dobivajo v mestnem popisovalnem uradu (Mestni trg št. 2/11. nadstr., soba št. 46). Pričenši s 1. februarjem 1926 se bo zaračunavala zamudnikom taksa v dvojnem znesku. Pr. VII 116/24 48 V imenu Njega Veličanstva Kralja! Deželno sodišče v Ljubljani je vsled nared-be z dne 9. XI. 1925, s katero je bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 24. XI. 1925 pod predsedstvom v. d. s. sv. Mladiča, v navzočnosti d. s. sv. dr. Mohoriča, d. s. sv, dr. Eberla in sodnika Juvanca kot sodnikov in pravnega praktikanta Černeta kot lezniharja zaradi prestopka zoper varnost Zelenka in njegovega zastopnika dr. Krivica noe dr. Brumna in zagovornika dr. Vrtačnika o obtožbi, katero je dvignil zasebni obto-žitelj Martin Zelenko zoper Aleksandra Železnikarja zaradi prestopka zoper varnost časti potom tiska in po predlogu, stavljenem po zastopniku zasebnega obtožitelja, naj se obtoženec kaznuje v smislu obtožbe in na objavo sodbe dne 24. XI.. 1925-razsodilo tako: Aleksander Zeleznihar, rojen 5. V. 1890 v Ljubljani, pristojen v Ljubljani, rim. k. vere, oženjen, novinar v Ljubljani, Breg št. 18, že kaznovan, je kriv, da je kot odgovorni urednik perijodičnega lista »Narodni dnevnik< v Ljubljani iz malomarnosti pustil natisniti v št. 213 z dne 21. IX. 1924 v članku »Sramota« s sledečo vsebino: »Na mestnem magistratu v Ptuju je uslužben neki pisar, ki opravlja tajniške posle, ker je mesto tajnika že leto dni nezasedeno. Provizorični tajnik pa menda čuti še vedno veliko simpatij do bivše Avstrije, kjer je bil baje »feldvvebel«. Temu dosledno išče mož tudi sebi primerne družbe in se stalno druži z Nemčurji. Pravijo, da je šel kot nekdanji »feldwebel< zelo rad »na roko Slovencem«, kjer se mu je le nudila prilika za lo. Precej zaupno občuje tudi s sedanjim kandidatom za županski stolec. Z ljudmi, ki imajo opravke pri občini, je navadno aroganten, o čemur ni gotovo hvaležnost za to, da je z ozirom na njegove otroke dobil to mesto tedaj, ko je moral z okrajnega' glavarstva. Slovenci nikakor ne morejo trpeti šikan človeka, ki ni niti po srcu, niti po prepričanju naš. Zato naj v tem oziru na magistratu zavlada red, sicer si bodemo pomagali drugače!^ in v št. 233 istega lista z dne 15. X. 1924 članek »Ptuj in volitve« z vsebino: »Mestni tajnik Zelenko je stopil zopet na plan. Ne bi se bavili z njim, če ne bi ta človek intrigiral proti Narodnemu bloku. V slovensko družbo ga nikdar ni, pač pa ga vidimo vedno in povsod, kako se pomenkuje z nemškutarji, od magistrata nosi pošte za nemško listo, na drugi strani pa agitira za socialdemokrate. Bog ve, kaj je v tem človeku, da mu žilica ne da miru. Sfrčal je z državne službe, sedaj še hoče doseči, da dobi slovo tudi na magistratu. Ker že sluti svoj odhod, katerega si je sam pripravil, hoče pomagati nemškutarski in socijalnodemo-kratični listi do zmage, da bi se obdržal na tajniškem mestu, misleč si, če zmagajo nemškutarji, ostanem v službi, enako, če zmagajo socialdemokrati. Ako pa zmaga Narodni blok, pa sem brez službe ker drupče itak nisem zaslužil. Pa je res že zadnji čas, da izgine iz magistrata. V svoji sobi tarna in za- j bavlja če? vse slovenske stranke, ter jih j imenuje goljufe, kor opcij on iste, falote itd. 1 Mož najbrže ni pri zdravi pameti, ker bi drugače kaj takega ne delal. Saj v svoji domišljiji ne uboga več niti župana, njegovim ukazcal se roga ter jih ne izvršuje, proti svojini kolegom pa postopa tako zahrbtno in ogabne, da se ga vsi izogibljejo, ter jim že sedaj grozi, če zmagajo naši nasprotniki. Zakaj ima župan usmiljenje s takim človekom, je neumljivo Saj bi se našel tudi kdo drugi, ki bi opravljal taja. posle, osobito, ker je mnogo dobrih in poštenih uradnikov brez krutia, ne pa da se tega človeka podpira, ki ne zasluži nobenega obzira, tem manj, ker nima trdne, moralne in narodne hrbtenice. Da bomo imeli slovenski volilci več zaupanja v Narodni blok, zahtevamo, da se tega človeka takoj odstrani iz magistrata, ter mu odvzame vse agende , kjer se tedaj v natisnjenih delih zasebni obtožilelj Martin .Ze-lcako z naznanjenjem izmišljenih in napačno zvitih prigodb po imenu, oziroma po takih znamenjih, ki kažejo nanj, lažnjivo dolžil nepoštenih in nenravnih dejanj, ki ga utegnejo \ mislih ljudi zaničljivega storiti in ponižati ter se imenoma in z znamenji, ki se zasebnemu obtožitelju prilagajo, ne pripove-dovaje nikakih prigodkov istega dolžil zaničljivih lastnosti in zaničljivega mišljenja ter se ga izpostavlja javnemu zaničevanju, katera članka tedaj nosita, vse objektivne znake pregreška zoper varnost časti potom tiska po §§ 488 in 491 k. z. Zakrivil je s tem prestopek zanemarjanja dolžne pazljivosti po čl. III. zakona z dne 15. X. 1868, št. 142 drž. zak’., in se obsoja v sni i slu § 427 k. p. r. po čl. III. t. 5 citiranega zakona z uporabo § 266 k. z. na 300 (tristo) Din denarne kazni, v slučaju neizr terljivosti na tri dni zapora in po § 389 k. pr. r. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in eventuehie izvršitve kazni ter po tar. post.. 193 taks. zak. na plačilo 50 Din takse. Obtoženec ima v smislu §§ 39 in 20 zakona z dne 17. XII. 1862, št. 6, drž. zak. za 1853 na svoje stroške objaviti sodbo v listu :Narodni dnevnik« vsaj v drugi številki po pravomočnosti razsodbe. Razlogi. Sedišče se je na podlagi obtoženčevega priznanja prepričalo, da je obtoženec zakrivil gori označeno kaznjivo dejanje. Toženec je v svojo obrambo nastopil dokaz resnice, s katerega izvedbo so se ugotovile sledeče činjeuice: Glasom pričevanja Antona Blažeka, Avgusta Krajgherja, Alberta Primca, Ludvika Sagadina in Angele Kiissel je zasebni obto-žitelj stalno prijateljsko občeval z vodjo in agitatorjem ptujskih Nemcev Valerianom Spruschiuom. Po priči Avgustu Krajglierju je dokazano, da je, ko je Krajgher v svrho reklamacije nekega Valentina Taferja večkrat zaprosil za potrdilo, da je Tafer sprejet v občinsko zvezo, zasebni obtožitelj protizakonito odklonil izdati zadevno potrdilo in ga je izdal šele na ukaz s rezkega poglavarja. Priča Angela Kflssel potrjuje, da je zasebni obtožitelj govoril, da spadajo dr. Senčar in vsi uradniki na zatožno klop, češ da niso prav uradovali. Priča Zdravko Mohole pa tudi pove, da se je zasebni obtožitelj izrazil, da Slovenci pri volitvah ne dobe 260 glasov in z nekim oficijalom stavil za 2 litra vina, da Narodni blok ne dobi 260 glasov ter rekel, da bode imel besedo in ga bodo na magistratu uslužbenci na kolenih prosili, če bodo hoteli ostati v službi. V enakem smislu se je zasebni tožitelj izrazil glasom pričevanja Marije Kikl, ko je v svoji pisarni re-1 kel, češ: »boste že še mene prišli prosit kruha.« i vilasom pričevanja takratnega župana Blažeka, je zasebni obtožitelj vedoma izdal neki Mimi Zagovca resnici ne odgovarjajoče potrdilo o domovinski pravici in ga sam podpisal. Župan je to potrdilo vpričo zasebnega obtožitelja raztrgal,* na kar se je slednji v županovi odsotnosti izrazil napram uslužbencem: »Tak mlad smrkovec, ki je župan, bo meni raztrgal potrdilo, ki sem že 34 let uradnik.« Angeli Kiisslovi je zasebni obtožitelj ob neki priliki v pisami dvignil krilo in hvalil njene hlače, kar potrjuje navedena kot priča zaslišana, in Marija Kikelj, kateri je zasebni obtožitelj. ponudil 100 Din za južino in jo prigovarjal, naj ga povabi na kavo na svoje stanovanje in katera se je prišla glasom pričevanja Blažeka opetovanokrat k slednjemu Kot župan pritožit radi ljubezenskega nadle-* govanja in šikaniranja in prosila za premaknitev iz urada zasebnega obtožitelja. Spričo teh tu navedenih dejstev, smatra sodišče, da je dokaz resnice v nekaterih delih, ne pa v glavnih napadih in očitkih inkriminiranih člankov doprinešen z ozirom . na nedokazane očitke v teh člankih, ki so vsekakor razžaljivi za zasebnega obtožitelja, pa je podan objektivni dejanski stan pregret kov zoper varnost časti potom tiska po §§ 488 in 491 k. z. Ker pa je obtoženec kot odgovorni urednik zanemaril svojo dolžnost tako, da sta vsled njegove brezbrižnosti prišla razžaljivft članka v tisk in objavo, je s tem ustammjjšii dejanski stan prestopka po čl. III. gori' Žm* ranega tiskovnega zakona. Krivdorek je torej utemeljen. Kazen je bilo odmeriti po čl. 111. cit. ta-kona in čl. 87 znkona o dvanajstinah Ur. I. št. 138'25 v denarju od 600—6000 Din. ; Obtežilno je bilo povratek, ponavljanje. Olajšilno je bilo priznanje, kes in pripf»f* ljenost do preklica in. poravnave. Kazen je z ozirom na prevlada joče.; šilne okolnosti in z uporabo § 266 k. zo di primerna. Ostali izreki sodbe denih določilih zakona. -mm Ljubljana, dne 24. novembra 1925. Mladič 1. r. (183) ,i Spisal Robert Kraft. ‘ »Jaz, da li očitani, Georg"? Zakaj pa? A tako, razumem ! O, Georg, kaj vendar misliš o meni? Ne, v tem trenutku nisem mislila nase, temveč na vse človeštvo, ki mu vse zlato gotovo ni prineslo blagoslova. Ne, Georg, ne...« In nenadoma se zablesti njen obraz, sreče, vrže se rtiu na prsa in smehljaje nadaljuje: »Sedaj se je pa zgodilo, kar sem si želela! Sedaj ‘srno tu, kakor na samotnem otoku, jaz s teboj in ti z ,menoj, nikogar ni tu in nobeden ne bo prišel sem, 4at:bi motil najino srečo. Treba je le, da si napravimo tu paradiž.« ♦ •’••• Georg jo ljubkovaje pritisne k sebi. y »Razumem te, Le nor, dobro je, da gledaš naš položaj s lega stališča. Ce pa meniš, da bo to tvoja najvfečja sreča, če živimo mi trije tu kakor Robinzoni ! ne ven^, kaj bo, če dobimo obiskovalce, ali si že pozabila nanje?« t‘ J »Meniš, da bodo napravili avtomobile, slične mojemu, in da bodo preiskali tudi to dolino?« ’’ 'Da, baš to menim.« Poslušaj,eorg, zadnji čas sem o tej stvari večkrat - premišljevala,: insem že. čakala na priliko, da govorim s teboj. Da, uporabili bodo morrišit tudi kot gonilno silo za avtomobile. Ampak sestaviti še en Maksimus, to pa ni tako enostavno. Zanimal se nisi za njegov notranji mehanizem, Georg, razen kovinaste prevteive, je še toliko iznajdb, ki jih je vse izumel še tudi to naučili. Če bi le že imel svojo levo roko. Za noma zapreti, na vsem vozu ne sme biti niti ene špranje in na kako ženijalen način je napravil to moj oče — ne, menim, da je popolnoma izključeno, da nas obišče tu kak drug aVtcrinobil, ki bi imel ta svojstva kot Maksimus.« dsto sem si mislil tudi že jaz,« pritrdi Adam njenim izvajanjem. _ V »No, pa dobro,« odvrne Georg. »O zrakoplovu ne bomo govorili. Zakaj niso tega uporabili že davno, da preiščejo to samotno pokrajino. Torej igrajmo se Robinzone, zraven pa še vedno lahko premišljujemo, kako ■ i zopet ostavili goro.« »Slišite, nikar me ne..piehitite — tako sredstvo že imam,« reče Adam z vnemo. »Da zapustimo goro?« /Pa da.« Da nam ne bo škodoval zrak, napolnjen z borovo kislino?« ' ., ..., v ■ Da, ampak jaz 'ijLe'jni^lim-iti 'skozi,} temveč nad • trupeno atmosfero;.«, - >?';■' . . •..' X •- »Po zraku?« " ^ > Z zrakoplovom?« .»■Podobno. Ali ste 'že čuli kaj o. vzvodevih kvadratih?*; ,'*{ j.%; ' ■ /-‘b »6 čem?« vpraša Lebnor. »To mi je povsem nova beseda.« »Adam Riese je iznašel poštevanko, Adam Green pa vzvodove .kvadrate. .,X,eč pa ne povem. Se boste že Stoječi les na Plešivcu ki gravitira na Kamnik nudi v prodajo po ofertni licitaciji: »Uprava Gornjegrajskih posestev ljub* ljanske škofije v Marijinemgradu”, pošta Mozirje. Množina bo precej velika, vendar ne bo presegla mase 10.000 kub. metrov. Točna množina se bo določila šele oblastveno. Ponudbe naj se pošilja v zaprti kuverti do najkasneje 30. januaija 1926, koje naj vsebujejo: 1. da je kupec za celo množino, ki bo določena, 2. ceno za kub. meter bodisi na vse, ali pa za po-edine debelostne razrede; 3. plačilni obroki — garancije — event. predplačila; 4. izjava, da so mu znane uzance, s kojimi gozdarsko osobje imenovane uprave izroča les ter da se bo točno držal navodil in predpisov gozdarskih organov glede načina sečnje. Uprava »Narodnega Dnevnika prodaja makulaturni papir a Din 5 — kg, u i rif,*1'- >~:r-v Naš nad vse ljubljeni soprog, oče,, sin, brat in svak v D* LJUDEVIT PERIČ nas je v četrtek, dne 21. januarja ob desetih dopoldne v 42. letu svojega, delu in splošnemu blagru posrečenega življenja, za vedno ostavil v-ža-losti.in neutolažni tugi. Ttni «ndaik ALU8ANDBB 2BLBZNIKAB. - Za Urita«* »Merk*r< * L*tt)a* Aa4n|