PROSVETA OLAJILO SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JEDNOTI PM^ ^rg čr? Z^f^rs: Chlcag*, fr. papdeUck, 10. oktobra (Octobar It), 1016. |C£ ** ŠTEV,—NUMBER 245 $0 iziiji valizlato TO SE NI ZGODILO V AME-RIKI. F" . ----.—ki ima delavsko vlado. Brisbane, gueensland spada mod one av ftpUJte province, ki imajo de-jiviko vlado. 2elezn£arska stavki je trajsls samo .en teden, in liiezničarji so zmagali. V sad-ijem tednu meseca avgusta so »htevali, da se jim povila mezdi tistih pet odstotkov, ki jih je vtdo aueenslandako razsodišče. jt zahtevo je razsodišče odklo-glo. Železničarji so nato zahte-nli, ds »e jim poviša za pet odstotkov • parlamentarno akcijo. Ni ie zgodilo. Železniški delavci io nato obdriavaii protestne ^ode v delavnicah. Železniška uprava je nato iiprla železniške delavce, dokler se ne odrečejo ' obdriavanju protestnih shodov i delavnicah. To je bila provokacija železni-Jarjev, kateri je sledila stavka, [jtrajk je vzbuknil popolnoma pričakovano in 18,000 uslužbencev je zastavkalo hkratu. Na delu je ofltalo samo osem oseb, ki io bile načelniki departmen-tov, katerih niso pozvali na stavko. Ves železniški promet je obdal ob določeni uri. Stavka je trajal* teden dni in ricer do dne 8. septembra. De-lavika vlada je priznala sahtčve, ki so: 8hodi v delavnicah se lahko ibdržsvsjo, ako ss priglase ob pivem čssu. P r • a I o d iasvilb dsgsdksv < AMERIKA. Coolidge namerava zdaj sklicati razoroži t veno konferenco. Železničarji so isvojevali zmago. Izučeni delavci menjajo rokodelstvo. Profesijonalen poroštvenlk v škripcih. Coolidge smatra, da ni še čas za posredovanje med rudarji in baroni. PO SVETU. Lokarnski pakt podpisan in , utri bo objavljen. Diplomatje so rajali, razen Mussolinijs, ki se e, bojkotiran, hitro odstranil. Sovjetska vlada ne kaže zanimanja za pakt; listi pišejo, ds e zmagala Anglija. Stanka radikalnih socialistov Franciji se je izrekla za Zaplembo kapitala. Kongres narodnostnih manjšin zaključen. Novi civilni boji na Kitajskem. Profisijoialta po-roštvoalk )a v kail POMAGAL JE PTIČKU . KLETKE. Ptiček ga Chlcago, IU. — William Jeffries, zamorec, je poznan kot >rofesijonalni poroštvenlk. Ko e roka pravice prijela George IcEvena tako trdo, da je bil v kaši, je Jeffries položil zanj poroštvo, da Je prišel iz ječe. »L25 vsem deieveem v državi, ■ katere je merodajno državno ttoodišče. To povišanje mezde stopi v.veljavo od dne 1. julija 1125. Delovni red se uvede za pi-arniike uslužbenec. Železničarji niso izvojevali povišanje mezde le zase, ampak tt vse delavce v državi, katerim Jt bila takrat znižana sa pet od-•totkov kot železničarjem. 2elezničarji so se ravnotako nimo in tiho vrnili na delo, kot io zasUvkali. Ob določeni uri je pričel zopet železniški promet. Stavka je končala s popolno snago za železničarje in pokaza-\k da delavska organizacija tmaga, ako je v nji uvedena doka prostovoljna disciplina zdru-fena s pravo delavsko solidsr-BOStjo. PREMOGOVNIŠKI PODJETNIKI SE LOVE ZA SLAMNATO BILKO. Fairmont, W. Va. — Premo-govniški podjetniki bi radi odvrnili pozornost javnosti proč od fcjitvs, ds so povzročili stavko, ker so prelomili pogodbo z ru-darako organizacijo, pa so se za-bli posluževati svojih starih Pofez o "smerlčanstvu", da zbolijo javnost. List "Fsirmont Times", ki Je trobenta premogovniških pod-Mnikov, podpira prav pridno Podjetnike pri teh zvijačah. Ta u>t Piše, da zaradi tega deU veliko ameriških delavcev na podat« "ameriškega načrta", ker so zsto, ker je preveč tu jedcev v uniji in so preštevilni tojezemci med stavkarji in stav-»vnimi stražami. . Tem zvijačnežem je odgovori »P*n Harry Bennett: "Nihče * more izreči, da jaz nisem A-■*nčan. Unija se bojuje sa a-standard in za svetost Ako bi bili delavci pre-Jnili svojo pogodbo s podjetnl-« mesto podjetnikov, tedaj bi W> iavno časopisje že zdavnej križalo." je pa nssmukal $11,300. IZ sa strojev. Miller je Jeffrissu ožil, ds je izumel nov stroj ss pomnoženje densrja. Iznajdbe e dobra, je pripovedoval Miller. Stroj pomnoži bankovce vsake vrste. Dalje je razložil, da se bo vsak bankovec podvojil, ki gs prinese Jeffries. Jeffries je bil silno vesel. Prinesel je |11,800. Ta denar so ds-i v stroj in Jeffries je mirno čakal, kdaj prično prihajati iz stro-a pomnoženi bankovci. Čakal je n čakal in ko se je ozrl, kje je Miller, ga nI bilo več v sobi. Ps i udi bankovci so šli z njim. Nato je Jeffries šel k nsčel-niku detektivov in potožil svojo smolo. Nsčelnik mu je pa odgovoril: "To so tiste vrste ptički, ki jim vi pomagate iz kletke." Empabks MsjilM zahtevaj« vsi praviš Konferenca narodnostnih manj šin, kateri je predsedovalpri merski Slovenec, Je zaključe na v Ženevi. kapitalisti v britaniji x pripravljajo — nH* Ustanovili so peeebno organiza-cijo. — Ta organizacija stopi v akcijo v slučaju velike stav. ke. — Položaj je kritičen Idjab subvencljoniranju premogovniških baronov. je London, Anglija. — O. M. S. orožje, ki ga kujejo briUki kapitalisti za prihodnji spopad z delavci. O. M. S. (Organisation for the Maintenance of Suppliea) je sestavljena iz raznih elementov. V vodstvu šo generali in admirali brez službe, razni lordi in drugi taki ljudje, ki nič ne delajo, pa imajo dobro rejene denarne mošnjičke. To vodstvo je is-delslo načrt za nabiranje stavko-kazev, ki jih opisuje kot državljane vseh razredov in obeh spolov, ki so pripravljeni delati prostovoljno sa dovažanje živeža, vode in kuriva, ako pride do splo-Sne stavke. Kapitalisti in delavci se pripravljajo, da se spoprimejo, ko mine 9-meseČno premirje v premogovniški industriji. Daalrav-no prejemajo premogovniški podjetniki vladno subvencijo, je položaj zelo napet. Kajti Vlada skuša umakniti koncesije, ki jih je dala dne 81. julija in po katerih se ne sme poizkušati riftfti jem znižati mpsde, dokler Je v veljsvi premirje. Rudarska organizacija ne bo dovolila, da ss rudarjsm utrga en sam cent, In zsto prihaja kriza. Taka prizadevanja govore jasno kot beli dan, na katero strsn potegne vlada, Če pride do spo- zdaj zahteva za-plombo kapitala PibjŠnji francoski premijer je o* Svoji! zahtev* aeeialiatov, ko tovldel, da nI drugega isho-■ Is finančne krtse. Niče, Francija, 18. okt. — Kongres radikalne socialistične sttfanke. ki je danes zaključni, je z veliko veČino sprejel princip pravsetja kapitala kakor je predložil bivši premljer Her-riot. Caillau* je bil poražen. Mlce, Francija, 17. okt.— H^riot, bivši premljer, je ns kongresu radikalnih socialistov isjavil, da država mora zapleniti kapital, če se hoče Izvleči 1> večne fiasnčne krize. Dokler Je bil Hshriot premljer, se je upiral tej sahtevi mednarodnih francoskih soclsliatov, sdsj pa vidi, da druge poti ni. Finančni minister Caillaus, ki js tudi na kongresu, odločno na- rtuje zaplembi, češ, da to bi "finančna demagogija". Kongres še nI sprejel Herrloto-vega predloga, toda lsgleda, da Hofriot morda dobi večino. Cail-laug je poročal, da mera davkov je Sdaj polna in vsako nadaljno obdavčenje posestnikov bo tufcta-sttofslno. Na kongresu se Čujejo glasovi, da Francija ns sme plačati nič več dolga kakor toliko kslikor dobi odškodnine od Nem- flUf* tekst lokam-skega pakta bo ibtr1 objavljen Sedem evropskih držav Js podpisalo prsti vojni pakt. Fran-coekl kabinet Je še odobril pogodbe. Musaolinl je bU bojkotiran v Locarnu. Waah'ngton, D. C. — Is predsednikovih krogov je prišla vest, ds je Coolidge sdsj pripravljen sklicati mednarodno rasoroftitve-no konferenco v Wsshingtonu. Pariš, 18. okt. — Ksblirano poročilo is t Washingtona, da predsednik Coolidge smatra, da je s sprejetjem lokarnskegs pakta prilsl ugoden moment ss skllcanjs mednarodne rasoroilt-vene konference, nI našlo nobe-nega navdušenja v Parlsu. Vodilni politični krogi so mnenja, da js lljt narodov bolj mero-dsjns zs^tkk korak. Pariš, 17. okt. — Pramijsr Psinlevs js sinoči predložil lo-karnsks pakte ministrskemu svetu, katsremu Je predsedoval predsednik Doumergue. Pakti so bili soglasno sprejeti' Pslnlc-ve je posnsjs brzojsvno čestital Brlandu v Locsrnu na "moj-sterskl rešitvi" spornih vprašanj In sagotovitvi miru med velesllsml na obeh straneh Rena. R volja aa kaio tati zaal- BCeakovskl listi, rasen enega, molče o lsidu lokarnske konfe- Iz zahvale zato dobroto je Mc-Even predstavil Jeffriesa neke- . - _. . . Oacar Miller ju. IznajditeU« fi* H^vcl°0 ^S^e nS" iev. Miller ie Jeffriesu rss- " delsvci. O. M. S. je neoiMa- jelna organizacija, kljubtemu je pa pripravljena, da se podvrže vladnim inštrukcijam, kadar pride do krize. Vlada sama se tudi pripravlja, da nastopi proti delavcem, če pride do stavke spomladi. Zadnje odkritje v parlamentu govori, da se namerava vlada poslužltl mornarice kot stavkokaško orodje. To pa pomeni, da se js vlada odločila podpirati itkoriščevalce rudarjev, sko pride do stavks. BRZOJAVNI URADNIKI GIBLJEJO. Chlcago, IIL — Komercijalni brzojavni uslužbenci so pričeli zbirati sklad sto tisoč dolarjev, da organizirajo uslužbence pri VVestem Union in Postal Tsis graph kompsnijsh v smislu skls-pov, ki jih js sprejela njih trinajsta redna konvencije v Chi-cagu. Brzojavni uslužbenci so bili pridno ns delu sa organiziranje svojih tovsrišev od leta 1002 do 1907. V tem času so organisira-li približno devetdeset edMot-kov uslužbencev. V letu 1910 J« pričele stavks, ki je trajala de-vet mesecev. V tem času se peni jetniki organizirali kompanijske unije. Pri Western Union Je ia-posljenih približno sto tisoč u- službencev, Unije komercijalnih brzojavnih uslužbencev ima 3,600 fla-nov. To pomeni, da bo morala osnovati obširno kampanjo za organiziranje neorganiziranih tovarišev, da bo Imela uspeas. Francoci zopet tepeal v Siriji, "agdsd, MesopoUmija, 17. «< - S airijeke meje Je prišla J*' ds SO francoske čete utrpe-u velik poraz. Rebelnl Druži so Strgali železniško zveso Da-^ Beirut Situacija Js Ženeva, 17. okt. — Konferenca .evropejakih narodnostnih manjšin je bila včeraj zaključena. Dr. Vilfan iz Trsta, ki je predsedovsl konferenci, je v en-tuziastičnem zsključnem govoru dejal, da gibanje manjšin za pri-poznanje njihovih pravic ni brez napredka. On je prepričan, da bo gibanje popolnoma uspelo. Resolucije, ki so bile soglssno sprejete na konferenci, podpirajo principe nerodne kulture in pozivajo razne države, naj ne o-virajo svobodnegs kulturnegs in gospodarskega razvoja avojlh narodnostnih msnjšin. ter zahtevajo od lige narodov, naj ae bolj pobriga za rešitev mnogih manj-šinskih problemov. KRVAVA STATISTIKA. Chlcago. — Dne 1«. t m. »o avtomobili ubili dve osebi. Število letošnjih žrtev J* neraatlo na 611. UblU sta dvs HrvsU in tretji je bil težko pobit, ko je tovmrni vlak zadel ob n jlhovsv to pol milje vzhodno od Thom-tona^Joseph Andrič in Oorge Miličevič sta mrtva, John *w-eevič je pa v bolnišnici. ajaja rokoMolvo Avtomobilska iadastrtja ae vie- če val. — Avta js postal mas- žični prodskt. — Zaalnžek nI i- ■ ■ « vec viso». *aahlagtoa. D. C. ~ Strojniki, ki pripadajo k orgsnizsciji, so pričsll msnjstl svoje rokodelstvo. Poprijematl so se pričeli stavblnsklh rokodelstev in zapuščati tovarne, v katerih lsdeluje* jo svts. Avto ss danss izdeluje v velikih množinah in zato ne potrebujejo toliko dobrih mehanikov kot takrat, ko js bila avtomobilska industrija v povojih. Industrija nI vsč odvisna od dobrih in isučsnih mehsnlkov. Mezde tudi niso teko privlačna, kot so bila nekoč. Nsobrstno ss pa višajo mssde in izboljšujejo ras-mere v stsvbinski Industriji. V stavblnskl industriji zahtevajo dandanss ne J več isučenlh delavcev. Stroški sa delo znašajo v av-tomobilski Industriji Is dvsjsst odstotkov od cene. po kateri se avti prodajajo na drobno. Od avtov, ki so bili prodani v letu 1924—1926, je bilo osemdeset odstotkov prodanih na obroke In ne za gotovino. Pet In šestdeset odstotkov toh kupčij Je pa bilo izvršenih na U način, da so kupci vrnil! svoj stari avto kot del vplačila na kupno ceno. Zvedenec, ki študira to situacijo sa organizacijo strojnikov, meni, ako se polofcej ne obrne, tedaj tako pride do sunkov v gospodarski strukturi, ki prinesejo nesrečo In brezposelnost v sv tomobilski Industriji. Američanka sbiU v letala. London. L okt. — Mlae Burke iz Glencoe, N. Y„ JeMla včeraj ubita In dvs njens brsts „ta bile težko ranjena, ko francosko potniško letalo, v katerem so potovali iz Psriza i I/>ndon, padlo na tla v Wader hCstu na obali Anglljs. Nasrste V MALI LADUI OKOLI SVETA Chicaas, III. - Milljonsr Ver- — ^ •----se Je s svojo dru na pot okoli sveta v isoiji, ki Je dolga samo 66 čevljev In Je opremljena s motorji na gazolln. Prevozil bo Velika jezera. Erlejskl kanal, nakar se u stavi v Floridi. Tam počaka me sec dni. nakar bo križal Atlan tiškl KANADSKE VOLITVE. Chlcago, IN. — Zvezne vollC^ hurstu SS—«JTVlSrtjilva v Kanadi sa vrše dne 19. ok- t in kHeho- tobra. IVlavska stranka bo po- pilot Izgubil kontrolo m so k no-1 ^^ ^ Undldate. Pone- kod pnot tzgun . > ». ataviU svoje kandldeU tel spustiti *rcpun na uj ^ j- Okni podpirali far ob drevo SUrJe drugI potni-ki In pilot so ostali nepoškodo- V*V6eraj sU se ublU tudi dvs angleška vojaška letalca, ki ' zablodila v meglo. sta merske kandidate. Delavski kandidati eo ne glasovnici v Vsa couverju. Nanaimu. CalgarrJu. M m on tu, Port Arthurju. To-rontu In vzhodnih provincah. PMoakva, 17. okt. — Vest, da Je Nemčija podplaala garancijski pakt s deželami zapadne Evrope. nI naredila najmanjše vsnemlr-jenosti v uradnih sovjetskih krogih. Boljševtškl voditelji so še računell s tem. Vodilni moskovski listi niso še komentirali lokarnskegs pakta. Edino izjemo Je naredila "Robičaja (delavska) Gaseta". ki piše, da je Nemčija potegnila s sapadniml silami in krenila sa Anglijo, ki vodi vse skupaj sa nos. "To pa nas nič ne skrbi," pravi Uat. "Mi Imamo s Nemčijo trgovinsko pogodbo, ks-, tera se bomo držali, ako ss bo držala ona. Ml saupamo nemškemu proletarijatu, da rasums položaj In se zaveda, da hoče Cham-berlsin IsrsblU Nsmčljo proti U-niji socialističnih sovjetskih republik." , i Locsrnn, ftvlca, 17. okt. — Garancijska konferenca Je bila sinoči saklj učena. Nato Je bila v mestu splPŽns proslsvs. Množice ljudstvs so rsjsls, prepevale n zažigale rakete pod arašnlm vtisom, da Je sdaj konec vojn v Evropi In da je prvič v ssdmlh stih po svstovnl vojni sasf' ' žarek pravega miru. _ ItksV vseh paktov bo objav-jen v torek. Kratko ursdno poročilo,'ki Js bilo isdsno po sak-Jučku konference, ss glssl. da so bili pakti sprejeti In podpisa-al in v veljavo stopijo kaksr hitro bodo ratificirani, taki kakršni so, v psrlsmentlh vseh aaln-tereslrsnih držav, to Je v Nemčiji, Angliji, Franciji, Belgiji, I-talij I, Poljski In Cehoslovtkljl. Ts državs so podpisala pakte. Zadnja ssja konference ss Js vršlls popoldne. Nemški zunanji minister Stresemsnn In kance-ar Ltfther sta naznanila, da Js nemška vlsds sprejele ossbno ssgotovllo francoskega zunanje-gs ministra Brlanda, da bo Ko-In člmpraj Ispraznjen, da bodo angleške okupacljsks četa na Renu reducirane In da bodo Is-polnjsns druge obljube, katere so dali ssvssnlkl ustmeno. Nsto so bili prečitanl In sprajstl sad-njl teksti nemško-poljsks In nemlko-Češke arbitražns pogodbe. Ko Je bilo vss to končano, Je prišla formalnost podpisov. Pr-va sta podpisala Stresemami In Luther v Imenu Nemčije, nato so se vrstili Vandsrvslde v Ime-nu Belgije. Briand za Francijo. Chamberlain za Anglijo, Mueso-Ini sa Italijo. Skrzynskl sa Polj-sko In sadnjl dr. Beneš sa Ceho-slovakljo. Potem so sledile dolgs govo-ranče. Stresemsnn, Briand In Chamberlain ao Izaipel! na kole sentimentalnih fraz o miru, pri jateljatvu, blaginji, kulturi in ve-liki dobi sreče, ki zdaj prihajs za novo Evropo, katera se Je rodila v Locarnu dne 16. oktobra 1926... Samo eden ni govoril, niti se ni udeležil slavnostne pojedine diplomatov, ki je sledila konferenci, trajala skoro do Jutra In na kateri Je tekel šam peneč ko voda. To Je bil Muaaolinl. Musaolinl. ki se je pripeljal V linearno v spnmatvu mogočne K straže, sestavljene I* najzanesljivejših fsšistov, se Je takoj po podpisu odpeljal domov. Tik pred odhodom so Italijan! naznanili, da Mussolini sprejme čaenlksrske porq|evsJ-cm v vsi! hotela. Ko je gfeepil Mussolini tjs, je našel velo pol-no radovednih ljudi, toda malo reporterjev. Poročevalci vseh tujih listov ao gs bojkotirali ra- Novi aMM koa-m m| Klfajokoai BangaJ js men^l gospodarsko tonski komunisti okupirali Vaičov. i ftangaj, 17, okt. — SangaJ Je včeraj zopet lzpremenll gospodarja. Msndšurske čete, ksters js poslsl sem general Cang-Tso-lln zsdnje poletje, so naglo Is-prasnlle mesto bras boja In nato so vkorakals v Sangaj Čete generala Sun Cuan-fanga, vojsšksga governerjs province Cektang, ki Je zdaj gospodar štirih kitajskih provjne v šaagajskem OkMHNi. Sun ima tuksj 10.000 mož. Tslsgtsv, 17. okt. — Kitajski mornarji na dvsh topničarksh so se uprli la sagroaili s bombard-mom mesta, če ne dobe saostale plače. Poveljnik kitajskih «st v mestu js pripravil toi>ove aa o-brežju sa obrambo. Msd inosem-el Je zavladale panika. Kanton, IT. okt. - Rdeče šete-kantonake komunlatičns vlsds so okupirala Vaičov, 90 milj vshod-no od Kantona. Mnogo ujetnikov Js padlo v roke komunistom. Ge-nsral Con Clung-mlng, ki js vladal v Valčovu. Js pobegnil s svojimi četami proti sevšru. ^ LETALCI PRIJETI KOT TIHOTAPCI. Chataworth, N. J. - Policija Je prijsls dvs osebi, ki sU sedeli v letalu, ki Je padlo doli. In dvs osebi, k! sts sedeli v svtu ln dajali snamenja letalu. V letalu so nsšll dva ssboja žganja. Pollel-Ja poroča, da Js medtem sedlo še eno letalo na tla. Ko so pa sebe v letalu videle, kaj ae godi, ae ie letalo takoj dvignilo od tal In kmslu Izginilo izpred oči. Aretirani so bili Jsmes J. Gsrrison, George Uw renče, Paul Costello In Carl Taramor. Gsrrison In Lawrence sta bila v letalu In sta ranjena. Vsi štirje so položili poroštvo v gotovini. Costello in Taramor lastuje-U ksbarets v Atlantic Cltjrju. Francoski mornarski delavci slavksjo. Ilavre, Francija, 17, okt. — Htavka mornarskih dalavcev Je izbruhnila v tukajšnjem prlsU-nlšču. Trije parnlkl, ki so Imeli odpluti včeraj, počivajo v luki. Pamlk "France", ki Je Imel v sredo odpluti v N«w York, Je še vedno tukaj. di njegovega potlačenjs tiskov, ne svobode v Italiji. Možje, ki so videli Museolla!-ja pred dvema letoma v Lause-nu, so se naravnost prestrašili, ko so ga zdaj zsgledsll. Takrat je bil postaven In lagorel, zdaj je pe bled ko stena, prlhuljen, u-padel, obleka ohlapno visi na njem ln le s težavo je g^vorU v navadnem razgovoru. Mussolini je prinesel v Locarno dokaz, da je neozdravljivo bolan, p r o sve GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA iLOmrtl NASPROTI PODPORE« JKPEOTK Cono oflM«r po dogovora. Rokopisi m m vračajo. Narotolna: Zodinjano driava (isvaa Chko*o) $6.00 te pol UU in m tri mmn; Chicaao tal Cioaro 9*49 ne loto. loto, $1AS m tri m-—, in m inoinoiomotvo $8.00. Naalov m v m, kar tano stik S TB08VETA" 2S67-M So. LavadaU Avaaae. Cfck**o. UliooU. -THE ENLIGHTENMENT" Orno of tka Sleveck Notiottol S—aftt Sodoty. Owncd bjr tte Sleroak Natlomal Boaoflt Sodaty. Advertiafng rate« on afreomont. Subaerlption: Unitod Stoto« (oaeopt Chkago) and Conoda $8.00 por jraor; Chieago $6.60, ond forelgn eountriaa $8.00 por 'MBMSBR of THE FEDE^KATED PRE88' 1SI — Da t hm w okkpaaja S. »r. (Sopt. S0-Ž5) polog poaioai. da na jo a toai daoroai potekla aeročaiae. Peaorlto Jo da ao Tia m aatari Kal. ^ MLADINO JE TREBA OPROSTITI KAPITALISTIČNEGA IZKORIŠČANJA IN 10 POSLATI V SOLE. Organizacija tesarskih delavcev je v mali broiurici podala konvenciji Ameriške delavske federacije taka dejstva o izkoriščanju otrok, da se človeku ježe lasje na glavi ali ga pa obletava kurja polt, ko čita te fakte, ker misli, da ima pred seboj košček srednjega veka, ko so vladali fevdni baroni in izkoriščali tlačane in njih otroke. Brošuri ca konstatira, da se je dteVilo otrok, ki delajo v tovarnah, na polju in delavnicah za konzerviranja zelenjave in drugega živeža, pomnožilo od leta 1922, ko je najvišje sodišče proglasilo zakon za odpravo otroškega dela neustavnim. V enajstih mestih se je število teh izkoriščanih otrok pomnožilo za 57 odstotkov, v štirinajstih mestih za 24 odstotkov, v drugih mestih pa celo do osem sto odstotkov. V Waterburyju, Conn., je na pr. osemkrat toliko otrok na delu kot pred enim letom. Mali dečki in deklice morajo delati na nasadih sladkorne pese. Tem malehčkom se vpognejo hrbti že v zgodnji mladosti. To povzroči, da odrastejo s takimi hrbti v mladeniče in mladenke. V dveh okrajih države Colorado je 715 otrok v starosti $est let vpreženih v to delo, 1,400 otrok pa v starosti od šest do šestnajst let Ti otroci delajo vča«i po več tednov in po osem do deset ur dnevno. Izkoriščanje otrok cvete tudi v antracitnem okraju v Pennsylvaniji. Otroci, ki so stari po trinajst in štirinajst let opravljajo dela, ki bi jih moral vršiti delavec s celo delavsko mezdo. Umrljivost otrok je izredno velika v tem okraju. Zelo bujno pa cvete izkoriščanje otrok v Louisiani. V tovarnah, v katerih konzervirajo ostrige in rake, dela-jo.otroci, ki so stari po osem, deset in dvanajst let. Delo teh otrok prične ob šestih zjutraj in traja do desetih zve-čet. V Severnj Karolini gredo delat dečki v tovarne, ko so stari dvanajst let, deklice pa v starosti od 14 do 16 let. Delo traja enajst ur na dan in nihče se ne zgraža nad takim izkoriščanjem otroške delavne sile. Otroci, ki so sirote ali imajo samo mater, prično lahko delati v tovarnah, ko dosežejo starost dvanajst let Ti mali trpini lahko delajo po šestdeset ur v tednu. Ko dosežejo starost dvanajst let in pol, se lahko izkoriščajo tudi pri nočnem delu. Postava to dovoli. / Te vrsjtice nam povejo, zakaj se podjetniški interesi tako branijo zveznega amendm^nta za zaščito otrok. Otrod, v tako nežni mladoAi, gotovo spadajo v šolo, nikakor pa ne v tovarne. Tovarnar seveda najame rad otroka, kajti če dela pri stroju, mu nadomesti odraščene-ga delavca, otroku pa plača tako sramotno nisko mezdo, da tvori komaj peti ali četrti del mezde odraščenega delavca. Tovarnar se ne briga, ako otrok zaostane v telesnem razvoju in je veliko bolj podvržen raznim boleznim kot otroci, katerim ni treba opravljati tovarniškega dela v nežni mladosti. Otroci, ki morajo v nežni mladosti v tovarne, mesto da bi hodili v šolo, zaostanejo tudi duševno, ker ostanejo brez šolskega poduka in ker se ne more njih duh razvijati sredi brenčečih strojev, v duha morečem in z raznimi bacili prenapolnenem zraku in enakomernem delu, ki celo ubija duh v odra&čenem Človeku. Ta dejstva govore jasno kot beli dan, da je treba otroke strgati s kapitalistične verige in skrbeti sa njih duševni in telesni razvoj. To se pa lahko le tedaj izvrši, če bo sprejet zvezni amendment za zaščito otrok. Ako bi morali otroci bogatinov ravnotako zgodaj na delo v tovarne, delavnice in na polje, kot otroci siromakov, bi bil že zdavnej sprejet zvezni amendment sa zaščito otrok. Tako se pa bogaUni ne brigajo, kakšna otroška leta prežive otroci siromakov. Sedanja kapitalistična človeška družba ima za otroke ffromakov, ko odrastejo, zgrajene poboljševalnice, ječe, vešala, električni stol in druge priprave, ki dokazu jejo, ^da se človeška družba še ni razvila do one stopnice, pri kateri pričenja šele prava civilizacija. Kadar pade otroška sužnost tedaj bo človeška družba pričela korakati šele malo hitreje proti pravi civilisa- (L. O. zs Federated Preaa.) Pred vami stoji slika milijo-narskega paraaita, energično ku- jočega denar iz iepov drugih lju dl. Kuje ga s pomočjo zavajal nih fršz o izobraževalnih kampanjah. To je P. A L. Tanger-man, vodilni karakter v zanimivem romanu Feliksa Riesenber-ga. P. A. L. je nekoliko podoben Wrigleyju, kateri se je s zvitim mešetarstvom urinil v vrste bogatašev. Tangermanova podjetja nosi jo tsks imena Cudahy Vacuum Dome, Vim Vigor, Glanduls, Blue Bird Cigarettes. Mont Hea-ly in slično. Imena sama ie povedo kot bi biU to zavodi ss smešne burleske. In ta podjetja pišejo v svoji reklami dobrohotno nasvete: Jej te Grapenut! Cikaj te spearmint za prebavo! Che-sterfieldovi cigareti so zs mislečega trgovca! Vsa ta reklama i-ma namen, ds da ljudem blago neprecenljive vrednosti, predvsem pe, da pridobi razpečeval-cu lepe kupčke denarja. P. A. L. se zakadi v ta vrvež prostaškega, toda pogumnega a-meriškega podjetništva. Ko mu uspe kovanje dolarjev, je njegovo vse — kredit, prijateljstvo v časnikarskih vrstah, da ga vsakdan omenjajo v listih s pohvalo. Vendar P. A. L. nazadnje le vidi, da je za vsem tem sleparij*. V začetku povesti razlaga, kaj je etika. "Etika," pravi, "je elastična. Moji ljudje v Iowi so mislili, da je napačno, če mož na splavu na primer pograbi vse, kar more dobiti. Ali ko splav postane večji, približno tako velik kot je naša zemlja, pa je visoko spoštovan, četudi požre vse, kar more Ustavil sem pri hodni- Resnica je, da je precej ne- vole domov. Na potu se je uata- * va ie splezala v avto, je tudi pripisati neprevidnosti vU in si svU dgarato. Nenado-li^ 'OdpeljMse dompv.' Ali še delavcev, je r —- "" ...... uvainsuri- sovraštvo je postajalo od dne do Seznam je sestav- dne hujše in se brata sploh ni- U- -----»w ——' "Ujoc lil OK umia spiun BI- w -----|11P^gi Prošenj sa od- sta več pogledala. Dne 26. sept. je pozvalo na voga- škodmne od vdov, sirot in od- je prišlo končno do katastrofe. B ulice in Eobeyje-1 visalh od ponesrečencev. Miha Soško je gnal po hosti avil sem pri hodni- Resnica je, da je precej ne- vole domov. Na potu se je usta-,ležala v avto, je sreč tudi pripisati neprevidnosti vil in si zvil cigareto. Nenado-EiT'Odpelji me domov.' Ali še delavcev, je pa tudi veliko dru-lma je počil strel in so iibre za-FtZle dala naslov, ata sel*^ vzrokov. Kjer je ponesreče- dele Miho v obe roki. Presenečenja dva mlada nsananca v nje prišlo vsled drugih vzrokov, ni in razburjeni Miha je takoj ?L inickovega sistema sa dve so kajpada povsod družina ali pogledal naokrog, zapazil ' P11 .. tS j__1__J I H ril Ori rutviiMi ____J_ I ____1__I___a. _ m___. in ustavila. ■ nameril ietema sa dve so kajpada povsod družina ali pogledal naokrog, zapazil v bli- Eden izmed drugi odvisni ponesrečenega de- iini svojega brata Toneta i^za- name samo- l*v<» deležni odškodnine. vpil: "Tone, Tone, kaj sem ti I Mnogo smrti v industriji pri- storil T" Nato je ranjen zbeial "Soberi se hitro, hitro, je re- de po zanemarjenju ran. Cesto- proti bližnjim hišam. Tone pa po i »»neznanec. Ko sem jaz od-1 krat namreč za ranami nastopi ovinkih za hišami proti domu, J» i «ta prisilila dekleta stopi- krvno zastrupijenje, ki v indu- kjer je čakal na brata. Cim je avto ona je pa pričela jo- striji vsake države zahteva več Miha tarnajoč prišel domov, je Nato sta se odpeljala v se- sli manj žrtev. In to pride veči- omedlel in padel na prag doma- t-i smeri l*> Robeyjevi cesti." noma radi neprevidnosti. Kakor- če hiše. Njegov brat Tone pa je Tira sta stara okrog 28 let. hitro je človek ranjen ali opre- prinesel med tem iz sobe valjar, i& in detektivi eo takoj skan, bi moral preskrbeti, da do ki se rabi za valjanje tasta, ter iskati ugrabljenega de- zastrupljenja ne more priti. Pre- začel s njim neuamiljeno udri- Toda dozdaj niso dobili še prečilnih sredstev je veliko. hati po bratovi glavi. Kri je bri-ledi V teku meseca, po katerem je zgala na vse strani. Razkačeni ae ___ izdelan seznam se je ponesrečil Tone je vpil nad bratom: "Ti si ipurt DETE 80 NASL1 neki delavec, ki je izgubil šivlje- hotel mene, a jas bom tebel" IWIU " nje na sledeči način. Nameščen Poškodbe Mihe so bile tako teš- M .. lnAfUm "Ld _ Louis J* bil P1*1 podjetju za čiščenje ke, da jim je kmalu podlegal Horth juason.^ mu. ^ sinček obleke. Pri parjenju obleke se Strašni dogodek je razburil farmar i a. se je izgu- mu i* vpičila v mezinec leve vso vas. Tone Soško je bil radi ■Srni JTda ia ie kdo uknJroke. Ni se takoj zatekel po uboja takoj aretiran, vendar pa iSi ožaU nlačati od- Udravaliko pomoč, ker zdelo se še vedno ni jaano, kaj je prav-rwo Hni an vrifarmar- »u i« premalenkostno. S tem se zaprav vzrok krvave tragedije date in končno Je razpaslo zastrupljenje in v in kako je prišo do nje. Tone ' ^Hv?milii^d doina inM^tih dneh je delavec umri v Soško se zagovarja s silobra Sl^tS^sl* »Prašnih mukah. nom in pravi, da ga js Miha po- f«°*avL Jlf® * ni mofflo Pri nekem drugem čistilnem žival na odgovor. Zanimivo je u, prestrašeno, aa ni ™gio. ^^ podjetju je ekgplodi. tudif da je bil Tone malo prod ati in ne gamu. rala nafta radi nepojasnjenega dogodkom še na CateŠu, in da so „ fifrlDI v tarit vzroka. En delavec je bU ubit, našli njegovo puško nerabljeno iN UBO. »riKi v imu- i delavnica ^ hudo poškodo-1 na njegovem domu. Izginila je P®-iJlPr Ivana in razdejana. Podjetnik se tudi puška, ki jo je baje imel ■ 11 1 vik ie izgovarjal, da je delavec bil I Boškovič starejši, Tonetov tast. Bston Rouge, La. — I nepreviden s cigsreto. Seveda je Ni izključeno sato, da eo sapls-ijgt milj od tukaj je drv« L neutemeljena trditev, če je teni v afero še nekateri drugi, »n in podiral, kar je prišlo1 komisija dognala, da vzrok ni Pri obdukciji, ki se je izvr ,u na pot. Na tem svojem p^^njen. iila ns Čatežu in ji je priaostvo- i. je podrl hišo, ki je imela Električni ^^ je bU vzrok val sodnik iz Kostanjevice, je jtsob. Izpod podrtin so izvlek- l^j y drugem podjetju. Pretr- kosUnjeviški zdravnik poleg po-šUri mrtve člane družine, en* ^ ge . in ge vjel med jobčaati- škodb, ki so povzročile smrt Mili ps ranjenega. David Myers, I { kolegi 0perator ga je mislil he Soško, tudi ugotovil, da je bi licfova žena in deklici stari 5 in ^jjatranitl* a ni prej prekinil s- Miha pred leU še enkrat ustre-5 leta so bili ubiti, 18-mesečno lektričnega to^g jn ubilo ga je ljen v prsa. Po isjavi njegovega " UM" — ^ mestu> več drugih je bilo u- tretjega brata se je sgodilo.fo v bitih na sličen način pri elekr Ameriki, kjer je imel Miha s ne-Jriki ko žensko oster konflikt, tekom Kadi večine nesreč na železni- katerega sta baje streljala drug , ,cah državna komisija ne plaču- v drugega. Chicago, 111. — Cena krompir- je odškodnine, ker železnice spa- Smrt bogate beračioe. V Su-Ji je pričela plezati kviško, I dajo pod meddržavno komiaijo. botici je umrla v starosti 84 le »eden je jesenski krompir do- Vendar je bilo nekaj smrtnih beračica Delfina Grodič. Ker a bro prišel na čikaški trg. Iz se- nezgod ^ pouličnih železnicah, imela svojcev, je policija popi-H držav se prodaja bušelj v Chlcajru je sprevodnik poulič- IsaU in prevzela vso njeno sapu-pirja skoraj po |2.60 na I _e ^^^ 8ui na tiru in ko je I ščino. Na veliko začudenje so na-«p«*jm>. V letu 1924 se je pa rav-|opaMVia promet na eni strani, šli v njeni postelji rtten druge-■o te vrste krompir prodajal pol druge strani pridrvela dru-Iga denarja 80 komadov nekda-ševetdeset centov bušelj. i. i^r- ^ ^tere tračnice se je njih avstroogrskih tisočakov, k Trustovci navajajo razne * umaknil, ne da bi pogle- jih je svojedobno pozabila zame-nroke za podražitev krompirja. dal Po je bUo. njaU in tako je vendarle ostala -—— Veliko je število smrtnih ne-1 siroU-beračlca. TARN0W KRITIZIRAL BOLJ- greč ^ poslopjih. V mesecu av k^H SE VIKE. Igustu se jih je osem smrtno po- nesrečilo pri gradnji poslopij. Atlsatic City, Pa. (F. P.) —| Dejgvci psdajo pri žagah, po 4cte je pa bilo poškodovano. KROMPIR IMA IZREDKtf VI-1 SOKO cena Slovmki NtrodM Nov slovenski odvetnik v Tr- V Trstu je otvoril odvetni-Dioniz Oodina, na tržaškem pri "——"v v../t mm* ■ - v I l^eiavci P»UBJW p* rt fritr Tarnow, predsednik unije 1 pudnOdh raznih drugih industri ■•mških lesnih delavcev, je krt-t večinoma skušajo ssmo ^ iiBfii ttrsl na konvenciji Ameriške ^pisati vzrok ponesreče- |ko iMrno dr. Savske federacije boljševike,I^ §am0 da bi se podjetniki o-L, . niprtvU r__________ mat, da je njih vera dobra sa- prostlii plačevanja. Res je v do- Livnem podišču odvetniško skuš-za brezupne in sestradane §tI glučajih kriva tudi malomar- . % odMČII|m uspehom. f ' 'nost, nepoučnost in slični vzro- Ajdovščine, ki, a največji * £J^ V radi malomarnos kon^a ka ^ ^ daljs časa pojavljajo Ure ne preskrbijo .»^^ISZi ki so doslej okradli več E?««a ssteaertfn sEffirfire— -a™ JSr^aKmi™ >K(.AMZIRAJO. |dJ1 dobrlll.__§pravUi ^ ^ lUr| k, I . L Jim prišle v roke. M|||lif1|i preeee proti CoUarigu. Pred __porotnim sodiščem v Palja sej« Smrtna kesa. V LJubljani jejpritel proces proti I New Orleane, La. — Eden ln "ijset tukajšnjih trgovskih pomnikov je ustanovilo lokalno Njo trgovskih pomočnikov ln. Kllirtn. KQmu T — . ,K.— ------ - ■ . . > pridružilo centralni Intern* I "TI vikA Borštnikova, rojena parju Collarlgu ln njegovim to-*>»» ReUU Cl«rki Union. j«^ _ T ^ iU ro- Ge«trin. Metzler-Andelberg, •ola zaprta ZARADI PO- I^^^vnlkln mestni fizik. - utvine. Collarig sam se mora za-, manjkanja premoga. \l ln *>*<> ^ .Uk, davčni upravitelj avturas -—* I ^Hngfield. ». — Tukaj so ■Prti Mo, poznano pod imenom Koio. poznano pod imenom Bmmum- * ■ ^. pravi. se mora pn _ ^ renče, zaradi pomanjkanja se je v svojem .^SSuftsS S P°d vreči nat^čnl proi^ca- fc^oga Pet sto otVokje ostalo UrupU Collariga so prip^J^kr^ b. Orožnlška posadka je bila oja- __BaibtaMka tragedije P" Bre L^ M 160 moš in z močnim od Springfi^ m. _ N#kl »Jg«*. Brst abU delkom policijskih sgeatov. J* se je s svojim avtom se- ea, BO. sept. V S^nJi vasi. ^ v Lokvi na Kra- brzojavai drog, občini CeUŠ župnik Viktor Veesl- 2J* * prekuaUL Hitro ae |e rodbina Soško. MUjši staA»»?n ^ oorici pa je pro- žice i. preden je doiU je poročen • Faganelll. roj. JJtiJa na lice mesta, ss je od- Baškoviča, starejši Mil- pa £ ™ Wjsl s svojim avtesn. bU dalje časa v Ameriki, od kHraviauc. V skrivnem arhivu starega sa-«1 častiti opat dobro ohranjen latinaki rokopis i naslovom "Vita dolore*que fratri Donatis." Opat, v življenju izkušen moš. se je z ume vanjam in a sočutjem satopil v čudno zgodbo popolnoma pozabljenega brata in pred nika na opatski stolici. Devet noči je prečul nad obeeftnlm rokopisom in doživljal dogodke, ki ih je pred stoletji opisal brat )onatus v pomirjanje svoje dale ia v večen spomin na skeaanega grešnika, kakor je previdno pri-Mannil na koncu svojega roko- Da obvaruje stari rokopis, ga e izročil opat v veaavo edinemu cnjigovesu v okolici s prošnjo ln naročilom, da ga ne pokaše nikomur, slasti ne samostanskim prebivalcem. Knjigovez ni bil navajen takih tajnih prošenj in naroČil ter je po smislu opatovih beaed sklepal o veliki vrednosti rokopisa. Grešna misel tfa je sapeljala, da js pokazal rokopis meni. Njegove Meede so smrdele po slabem namenu. Dovolil ml je, da sem pri-iajal pod noč k njemu in bral. Znal sem omehčati njegovo vo-Jo. Dokazoval sem mu tešave s branjem starega rokopisa s vitimi črkami. Tako sem mogel nemoten napisati strani, ki so se mi zdele vredne prepisa in ki bi sicer morda za vedno ostale nepoznane med akrlvnostmi samostanskega tajnega arhiva. Po dolgem srednjeveškem ras-mišijevanju, sllčnem razodetjem rasnih, žensk, ki jih je cerkev postavila na oltar, pričenja brat Donatus s pretiranimi izlivi skesane duše ter omenja vse tista svetnike in svetnice, ki so po dolgem grešnem ti vi Janj u našli pozabo svojih pregreh v osebnih šrtvjii ln milosti bošjl. Takoj nato sledi ispoved njegovih grehov. Is načina ispovedl je razvidno, da se je brat Donatus mistično naslajal otf spominih na dovoljsno ln nedovoljeno ušivanje sladkosti tega sveta. To poglavje obsega največ stre nI rokopisa. Njegov greh, ki ga jaopajal še v poznih Istih stroge pokore, je bila domina nobl-lia Candida, uxor Quirinl, prae-feeti acclesiastlcl in rebus mun daniš. Pe njeni smrti, ki jo js sakrl vilo rojstvo njegovega otroka, filil legitiml Qulrini praefectl, kakor je pristavil v sveti hudomušnosti, češ, da Je tako napi sano v krstni knjigi, se js spozabil nad njeno hčerjo Dezlds-rijo, Id pa mu Je na mig bošjl ušla v samostan spokornlc Matere svete milosti. In sedaj se pričns kssanjs bra-1 U Dona ta, njegovo hrepenenje po smrti, ki naj bi ga sdrušila s Candldo in Desldertjo v čisti lju-besnl. Človek ne ve, ali bi Imenovali njegovo pokoro lopovstvo aH norost ali kaj. Tako-le piše: Tisti dan, ko je uvansl svet vse lepoto na zemlji, ko je usahnil studenec radosti ia se je rešila pod nebeškim svodom ae-skončna tema bres Vsaka živ jenske slaatl, tisti dan, o Bog, sam ae našel ob propadu, ki je seval pod menoj kot peklo tvo-ih hudobnih angelov. Bog šlv-jenja In ljubezni, ti, ki si me poslal na svet, da ta ajx ti, ki al mi dal mladost In vss, kar jo poveličuje, ne pozabi, da sem bil vedno tvoj tudi v grehu t TI vaš, da sem ljubil, kar moral ljubiti, prlslljea od tvoje t>o*anske volje. Od vekomaj ml je bilo določano, da bom moral hoditi po poti, ki me je pripeljala k tvojim nogam, da Jih močim sedaj s solzami, v bojazni, da prezreš moje keaanje. Bog dobrote ln usmiljenja, raci svoji dekli Smrti naj se približa tvojemu služabniku, da ga reši bolesti, uničujoče njegovo po-»lodnjo moč ln krhko voljo, biti podoben tebi, ki vae razumeš in vse odpuščaš! PHpmi JKiHtl GLAVNI STA* SSST-SS SO. LAWNDALE AVL, CHICAGO, ILUNOIS Isvrševahtl odbor: UPSAVNl OOSBKi Predsednik V incest Catakar; podpredaedslk Aadrew Vidrtck, B. V. O. V. Bu 1SS, J«kMU>«>. Pa.: il. tajnik Mattke« Turk; Ujalk bolniAke«a ešMka Novak t fL Mafa)nik J«ka Vufrkk; urednik slasUa Jsšs Zavertaik. upravitelj slasUa Filip Godlna. IH)HOTNI ODSEK: Martia leleaaikar, predMdnik, Bos STS, Barbertsa, Okla; Frsaees A. Tauchar, SS17 S. Kidfeway A ve. ('Meto. III.; Joka KrUmtoHl, Itlll Bs-ninvton A ve. Woet Park, Okto; Mary Vdovlck. MU 8. W|my Atk Ckl* raso. llLt Joka Torf^J. Baa SS. Strskaae, Pa. BOLNtftKI 01)8 K K j oeabdnjb OKROŽJE j Blaa Novak, prodaedalk. SSS74S g. Uw^aW Ave, Ckleaco, 111. VSHODNO OKROiJB: Jaeok A»bro|W, Doi tSS, Msoa Baa, Pa. Joaepk Žarko. BPD. S. Dot 114, Weat N«wt«a, Pa. SAPADNO OKROŽJE: Anton AaUr. Bok 104. Uross, Kana. sa JefeeeM. Prsak Klaa, Bos S »S. Ckiakaha, II las, sa asf. sap. Joka Golak, Bos 144, Reek Spriafa, W»o. Nadzorni odbor: Paul Berter, predaednik MU Bo, Lsuradale A ve. Cklsasa, UL, Btakard J. Savertalk, B. No. 1, Hiasdale, III. t Praak Zaje, SStS W. Mik SU Chicago, IU. ^ Združitveni odbor: Prodajalk t Frank Aleš. I1S4 So. Craoford A ve. Ckleaee, ltt.1 Jelka Oven. I4M W. NU BU Ckkais, Ill.s Joka Otip. MM So. CMftoa Park Afe^ Cklcftfo lilo VBBOVNI ZDBAVNIK: Dr. F. J. Kara, SMS St. Ctalr A ve. CMsad, POZOBI — Koreapoodeaca a fUval«! odborniki, ki šektje V flaveSM uradu, se vHU takole i VSA PISMA. M ss nanašajo aa peale «1. predaedalka M aaakvst Ftei-aednlitvo g. N. P. J. BIT5I So. Uwsdale A ve. CkleafO, IU. ■ VSB EADBVB BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVE t Bslalško tajal-Atvo 8. N. F. JH NST-tl So. Uwndale A ve. Ckleafo, IU, DENARNE FOŠIUATVB IN STVARI, ki ss tilejo «1. Isnšeralssee »rs ia Jsdaote voMe ss aaalovet Tajalštvo ft, N. P. J„ BITJI So. U«a-| dala Av«, Ckleaco, lil. VRB ZADEV K y ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI COSU sa poHUala aa aaalovi JRscslalštvo I. N. P. J„ MAT-8S Bo. Uwadale Ave. Ckleovo, IU. Vse prltošbe glede poalovaaja v gl. iivrševalaeai odboru ss aa| »aM|s|s Psal Bergerju, predaedalku aadsoraoga odbora, Cigar aaslov k sfasat« Vsi prlslvl as gl. porotni edsak ss asi pošiljajo as aaalovi Martia tilse Toa STS, Rarbertoa, Okla. Vsi dopisi la drugi apiai. aasasails. oglasi, asrošalaa la splsk fes kar Jo v avesi s glasilo« jedaote, aaj so pošilja as našle* s "PBOgVBTA", MŠT4I So. Uwadalo Ave. Ckieogo, IU. tebi in v tebi ni greha. Ob tvojih nogah hočem ljubiti njo, ki je mati mojega slns, sedaj tvojega svestega služabnika na grobu tvojsga prvaka Petra, in njo, ki js kri njene krvi, tvojo sveto spokornloo Desidsrljo. Po tem poglavju, pisanem v tem duhu, se bavl brat Donatus s precej posvetnimi stvarmi. Tu di se vidi, da je pisal zadnje poglavje po več letih kot opat. Njegove besede so sedaj vsakdanje, podobne besedam človeka, ki so ga prevzele pridobljene čs ____proti koncu se spomni še {enkrat svojs grešne preteklosti |z vdanostjo starca in pravi: , 2sllm, ako ta želja nI greh In ako jo morejo izpolniti bratje v večj? Šast božjo, da ms pokop-Ijsjo na pokopališču izvsn samostanskega obzidja tik ob grobu slušabnlce božje Candlde, lene Qulrina, Bogu tn ljudem dragega moša ln zastopnika posvetnih sadsv našega samostana... Povedal sem knjlgovssu, da vsebuje rokopis le snana samostanska pravila ln običaja, da l-ma pomen samo sa očete boso-petce ln da js tudi sicer bres vsake vrednosti. Drugo jutro sem obiskal o-stanke pokopališča sa samostanom. Nikjer nisem našel sledu o Izpolnitvi opatove šelje. Iel sem v staro samostansko oerkvl-co in tam, ob vsnošju glavnega oltarja, sem našel zabrisane sledove dveh nagrobnih plošč. Na s-nl se komaj Is vidi napis, da Je našel tam večni mir spokornlk In milostni opat Donatus, na drugi pa Js vidnejši napis v smislu njsgovs zadnje šelje. AfMrijtou Tiskarna S.N.P.J.: sprejesa vsa v tiskarsko j obrt spadajoča dela. \ Tlaka vabila it vmllee te Mk knjige, koledarje. Maki M. f •BfMkem Jedka la drvffk. vodstvo tiskarne apelira iia clamstvo s. i. p. j., da tiskovine naroča v svoji tiskarn. cene zmerne, ukusko delo prvi vrste. 9 l I 0 i i i I 6 I B ■ b i B Glej, edina želja, ki ml je stala v samoti pokore, je lelja, da postanem vreden snidenja t njo, ki je bila tako moja, da saj je darovala vaa In pof " moji vroči ljubezni, ki je moje poti k tebi! TI vsi, da v tvojem naročju as bom mogel več grešiti la ti vaš. da asm grešil aamo Is ljubezni la sata, kari si dal človeku taka postave! Pri vsa pojasnila daje voditvo TU 0karne. phitepetefenatrtje — hrfrt p. j. prteterjr, mifw ta* lnmuk anm tliifr r tam u dobe na teuo tudi vba ust- ; mbna pojasnila. b .......................... beškega pekla! Videti ga in vedeti: pred dvema, trend minutami si bfl ie zdrav kakor jas, kaj ai noeil glavo aam!? Slučajno in la mimogrede asm Wl1 po Koranu. Tiftd j* aa ekaip, naprnmtfon kkn-čfc to Je tilčal slav? v tU. Nfrx»-dqma me ja obšlo tedaj satanskega in z zločestim naglasom sem za vpil proti njemu: "Prijatelj, kaj ee ne bi obesil?!" Poročnik se je dvignil, je planil k viško in je zarjul z nečloveškim glasom. Nato je spet o-mahnil, se zvil v klopčič in se priplazil proti meni. "Pea," mi je siknil prav na u-bo in je odlezel nenavadno mirno na svoje mesto... Morda je trajalo tisto straino rohnenje pol ure, morda ie celo uro, meni se je zdelo večnoet, grozovita večnoet. Vsak las se je kopal v svoji znojni kaplji in vsaka milica je drhtela v božjastnem krču. Napoeled, ko je bilo že takorekoč vae pri kraju, je nenadoma le enkrat bulilo in za-rohnelo. Ko aem počnejo pogledal, aem ležal — v bolnici. Ozrl sem se okrog, potipal z roko aem, tja — in aem molčal. Vse ae m je zdelo naravno in nujno, čisto v redu in potrebno t razetrelje-na noga, opraakana in v povoje zavita glava, bolniki okrog in o-krog, aeetre in atrežaji, ki ao brezbožno hodili mimo naa, aa-mo nečeaa niaem mogel razumeti in aem ae začudil, da me je nehote pretreelo in preeunilo: poročnik Koren je ležal bled in brezbrižen v moji bližini. Obraz je bil eivkaat in na beli poetelj-nini skoro prosojen. Oči je imel zaprte in roke ao počivale skrite pod odejo. "Kje smo?" aem vprašal sestro in imenovala mi jetkraj, ki ml je bil čiato neznan. t *Ali amo dolgo tukaj?" . t"Iza alnoči." *Nsa je bOo mnogo?" Sestra'je zavila oči in je molčala. J • ponovil aem vpralanje. "Prvi kirurg je jokal davi," je odvrnila zamolklo. Takrat aem ae zopet domislila Korena. /'Kaj mu je?" eem vpralal in aam pokazal z roko na njegovo poateljo. "Desno roko je izgubi). Tud sicer ima več ran, ki pa niso nevarne. Se poznata?" je nazadnje pristavila z glasom prijetne, brezekrbne radovednosti. "Bila ava skupaj," aem pojaa-nll. "A vi ate dobili manj," je menila reeno in z vpžnim naglasom. Domlalil aem ae tiatih občutij na fronti, ko je bljuvalo na naa, in sem se zasmejal. Bolelo me je v glavi, zaakelelo v nogi, vendar eem se moral smejati. "Zakaj ae smejete?" "Ker vidim, kako ljubeznivo enaki amo ljudje, enaki vedno in povaod." "No?" ' "Niči Prej eem mialil, da amO aiuho pred očeeom groze in smrti taki —" Končal niaem; kajti aeatra ae Je zdrsnila in je odšla. Bogve, kolikokrat je že čula podobne meditacije! Umevno, da ao ji polagoma poetale zoprne in od- Miali ao ae začele pleeti trudne In dremotične iz alike v sliko, dokler ae nI zameglilo vae afcupaj in izginilo... Ko aem se prebudil in zavedel, je alonel Koren na viaokem vzglavju. Bil je le vedno bled in oči eo gledale trudno, toda jaano. Ko me Je zagledal, ae je nasmehnil. . *K njemu bi rad." je rekel zdravniku, ki je prav tedaj pri-šel v aobo, ia je pokazal name. Stralaji ao brž praetavili postelje in ležala ava vštric in gledala dtng drugega. . "Prijetno, kajne r je dejal pOČaei in je nagnil glavo proti Tedaj ml je zazvenel tinti "pea" e fronte po uleeih. Zdelo aa ini je, da eem razgaljen in nag, a njegove oči eo aa emehlja-je pasle po meni. "Vem. vem," je dejal, "jaz eem ob roko, ti pa imel le vae ode; toda to ni poglavitno! Ti ne poznal mene, jaa ne poanam tebe in nihče naju ne poana in midva no pcenava nikogar. To je več vredno nego roka In več nego Niaem vedel, kaj bi mn odgovoril, čutil aem pa jaaap, da ima prav. Tako prijetna mi je bila njegova bassda. da bi ae epla*H k njemu ln bi ga objel: Prijatelj, kaj nial moj brat? w V smede-nosti sem brskal po mislih ia rad bi mu rekel kaj pri jasnega, toplega, balado, ki bi rasodSa Človeku človefca, trpečega ln sorodnega v boli. Nameeto vsega tega aem euho vpralal: "Zakaj r Tieti hip naa je ohavetil ža-rkomet. Kakor v bledem anu aem zagledal tedaj, kako je Korenov obraz spečen In grd, kup pepel-nato voičene mase, prežeče na plen. Na moje vpralanje ni odgovoril Sele zjutraj, ko je že aegal dan v dolino, ae je oglasil: "Včeraj mi je umrla žena." ' Izgovoril je suho, kakor da mu pada žerjavica iz ust. Hotel aem izreči aošalje, ali začutil aem takoj, da bi bila be-aeda grda in lažniva na tem mestu. vendan ia a občutkom, da aam izrekel Izmed vseh neOmnoeti najslabšo. Tedaj je začelo rohneti. In bilo je kakor v starodavnih prerokbah. Po zraku je sikalp, ivit-ealoi tulilo in nokalo. od sorskih dlan je jakalo in odmevalo, skale ao ae rušile in so s velikanskim hroščem raiboanole divjale na naa, zemlja ae je treela in rohnela v dimu, a na zemlji amo čepeli ml, preetrašene goeenke, hvaleče Boga in bogove, proeeče vee vidne in nevidne moči trenutka, vaaj le minute življenja V tiatih kratkih presledkih od enega topovekega strela do dru-tega, zavedati ae dvajset, tride-tri, štiri, pet minut amo preživljali čiato novo, dotlej nepoznano življenje, življenje golega, ni-česar zahtevajočega obatanka. Samo biti, le biti in ae zavedati tega, zavedati ee dvaejet, trideset, štirideset let, kakina sreča in kakina blaženoat! Videti človeka kraj aebe, Id kriči, vpije in ae z veo energijo racmeaarjene-ga telesa bori a smrtjo, ležečo že ' V splošnem je bU tih, molčeč, vadnf plah in nfKffn zamišljen, kakor da leži nevidno breme na njtm. Seznanil sem se bil z. njim na vejlki. Čepeli smo po pobočju ekalovHe gore in naša postojanka se je vila kakor hinavska kača še daleč po dolini. Okrog polnoči smo dobili rezerve in z njimi je bil on, poročnik Koren. Ko je prišel, je je! brž poizvedovati o položaju. "Zdaj tako, zdaj tako," aem povedal z negotovim glasom. "Kakor povsod," je zatrdil kratko. it "Proti jutru naa menda napadejo." "Prav. Zato smo tu." Potem sva molčala. Noč je bila temna, tiha in zagonetna kakor mir, ki je vladal po bojišču. Tu pa tam je počil osamljen strel, včasi nas je nasprotnik ob-svetil z žarkometom, eicer pa mir kakor smrt okrog naa. ji je atoriti. Čakati večera? Prenočiti tu ter jih drugo jutro presenetiti? Zalučati jim v obraz, kako lažejo, kako varajo? Na poetaji je zabrlizgnilo, minuto pozneje je odšel oaebni vlak proti Gorici. Zamudila aem! jo je aprejetelo. Danes ni drugega vlaka, kaj naj storim? Pomišlja, potem pa ae odpravi po griču navzgor. Ko bi počakala večera? Počaal stopa, vaa v miali zatopljena, da je vaa iznenadena, ko ae znajde na vrhu. Kdaj aem prišla? ae vpraša, kakor bi ae zdramila iz apanja. Solnce ae je znižalo proti zapadUt vae večje je, a ne več tako avetk), temveč motnorumeno radi hlapov, ki ao napolnjevali ozračje. Saj bo naglo večer! opazi Grudnovka vzra-doščena ter se zave, da je danea to njena prva vesela misel. Stopi dalje, navzdol, pa jI nekaj pravi, naj se vrne. 'de eno uro bo svetilo solnce, potem bo legla v globeli senca in luč bo le še na vrhovih. Kako naj ae tedaj vra^a? Misli, s vendar ne gre navzdol. TTobefatice rumene med belo, suho travo, tu in tam medli sa-( poznel zvonček. V zemlji ih brstju je žlvljienje, ždi še, a se napoveduje z veo silo, s nepremagljivo močjo. Vrni ae! šepeče Grudnovki iz zemlje, a noče ališati. Čuti, kakor bi ji bilo laže, če gre da-lje, če beži. Ko bi ee obrnila, bi ae apet začela muka, in čim bliže bi bila vaal, tem bolj ;fci -jo telilo. ' < Hitreje gre navzdol, kakor bi ae hala* da bi ne zamudila solnca za vrnitev. Crn lese se je splašil in zbežal izpred nje z glasnim vzklikom, da ae je vaa stresla od strahu. Česa se plašim? se zavzame in hiti dalje, ne da bi vedela, kam in čemu. V dnu se jS svetila Izza drevja in grmovja čudovita srebrni plošča ter jo klicala. Vaa svetloba neba in sblnca in gričev ae je Vlivala v belo ravan, ki vzdrhteva pred človekom, ki pa je tam na zapadu pokojna in negibna kakor bel otrok, v globoko apanje zatopljen. Večerna reka je, ki ae bo potopila v umirajoči mrak, v noč, kakor vaeokrog, da bo čuti iz teme le še njen teenobnl, nerazumljivi, večni dih. Grudnovka je prišla do brega, obrastenega s brs točim grmič jem, ki mu voda moči kereni-ke. Breg je plitev, širok, voda se počaei oddaljuje od njega ter ae apušča globlje in globlje v drugo stran. Se vedno bleeti, naglo se odsevi vrstijo pod mostom in s brega na breg. Cemu aem prišla aemkaj? ae je hkrati vprašala Grudnovka in stopala počaei na široki, samolklo ae oglaiajoči moat na leaenih stebrih. Brez odgovora je strmela na tihe vode, na njih žive večerne luči. Pozno je že in vendar le ^prezgodaj, da bi ae vrnila, da bi lla k njemu! je miellla vaa bolna v tem neekončnem čakanju, v aamotnoeti, vedno teanejll in mrslejli. Žive duie ril na-okrog, ko atrml s mostu, le koe bega ob vodah In ae noai nizko ob tleh. kakor bi ae plašil mra-kov. ki hočejo iz semlje. Cemu čakam, čemu ee mučim? ee ji bodi v glavi; čemu. aaj je dopolnjeno, aaj je končano! Kaj bi ae vračala, kaj M ae varala, aaj je vae jaano, aaj vem vae) Ceear ni vedela, prej. vidi zdaj razločno. Nič ne dvomi, da jo je Slak izdal, da je sanjo mrtev. Dahalnje jutro glaano priča! i • Sla je čez moet na drugo atran, kjer je breg višji. Tudi tu brate goete, vitke mladike ia aeed njimi ae vzpenjajo topoli, aklanjajoči ae nad reko. Po vodah ee le vedno užigajo odeevi, hitreje ee ušigajo In ugašajo. Nanagloma je Grudnovka obetala, kakor ukopana na avojem meetu: globoko pod bregom ae je zaavetl! bel obrazek, voščen. In izlet, ei-nov obrazek, tak. kakor ga je alednjlč videla med predoaoroHml nageljni na mrtvalhsm odru. Ali kakor se je naglo zableetel, tako Je hitro izginil. Le le temna proga je oetala eredi vode. Grudnovka je Uroko razprta oči ia etnae-la v reko. Zopet ae je aableetefto. lato voščeno Nee ji je zrlo naaproti. V srce jo je zabolelo. Iztrgala bi ai ga! Obraaak pa je izgiail In mati ga je iekala saetonj po vodi. Nič več niao bieeteil odeevi, »bežali eo. temna koprena ee Je aačeU preeti a krega na breg la je objemala tam čez vvnolje (Dalje.) — Ne vem! — pravi atarka nedolžno. — Mnogo opravil ima. Toliko, da ae nič ne čudim, če ga včasi niti h kosilu in se vrne iele zvečer! ^ Slakova mati govori suho In kratko in Grudnovka sluti, da Ji je nadležna. Spomni ae bežne poetave, ki jo je bila prej opazila v veži. Skriva eef —• Ji bliane v možganih. — Torej ga ni doma? — vpraša hlastno in s silo tlači razburjenje. — Saj aem povedala! Grudnovka premišlja, njen pogled je bloden; nekam v dalje atrml, v neznanoet. — Kdaj bi ga dobila doma? — vpraša po mučnem premolku. Slakova pa se otreea, češ, da ga morda do večera ne bo. Cemu išče njenega sins, tega noše vprašati. Po hiši se obrača, potem pa gre na dvorišče, ne da bi kaj dejala, in išče hlapca. Grudnovka je porabila trenutek in odprla eftrejemnico. Mladega mola ni bile v njej, zato Je stopila z naglimi, lahkimi koraki k vratom, ki so naprej, a zaklenjena, čeprav niso bila navadno nikdar, kakor ae je takoj apomnila is avojih letovlčinlh tednov. Ko ae je vrnila v kuhinjo, je Jaano razločila razgovor goepodinje a hlapcem, ki ni vedel, kam bi bil neki lel ain. — Ali ga ni bilo v hiU? je čula povaem Jasno hlapčevo vpralanje. Starka pa je le za. mrmrala in prilla v kuhinjo. 'L- Bržkone je odšel h kakemu prijatelju, doma gani! Grudnovka ni rekla ničeear, a nje aklep je bil gotov. Popoldne ae vrne, mora se vrniti 1 Morda rasrsli uganko, dve uganki pravzaprav 1 Ce bi vedela saneeljlvo. da ee jI je, Slak umaknil, ne bi ga več iskala. Toda mogoče Je, da ee vara, da je videla ono senco, oni beg le v živčni prenapetoeti! Is zvonika na rebri ae oglaai mogočen zvon, poldan je. Grudnovka poetoji na ceeti, premišljevanje, kam bi ae obrnila. Prijateljatva ni imela v vaal, zato se je odpravila v gostilno, v tako, kjer Jo najmanj poznajo. Ne da bi čutila slaat do Jedi. nasprotno, celo upiralo se ji je. nič lačna ni bila, le čas bi bila rada pregnala! Da bi me le ne poznali! šepeta, ko stopi v gostilniško sobo. v kateri se je takoj poznalo, da so ae morali prebivalci med vojno izaeliti: ne miz, ne atolov ni, prebeljeni prbetor ae vkli le bolj aapulčen ln eamoten, kakor je bil v resnici. » , Gospodinja je prlila sama k njej, pa Je ni aposnala. Ispralevala jo js s gostilničarsko zgovornostjo, ali je morda prišla obiakat kak grob, ki jih je bila vojna izgrebla tudi v tej ob-Čini. Grudnovka pa je le malo odgovarjala, njene miali ao ae zajedle v poeet pri Slakovlh, vae drugo je bilo zanjo brez pomena. Tudi koeilo ji ni šlo v tak. komaj ga je okužila A čim dalje Je aedela, čim bolj je premišljevala, tem večji nemir jo Je mučil. Nič več nI mogla obetati, plačala je, vprašal* kdaj odhaja vlak v Gorico, preelliala je odgovor ln odila brez cilja Ob pol treh ali ob pol Itirih? ae je zdrami-la na oeati. Pa naglo ao druge miali prevplle to vpralanje. Zrla je na uro. a kazalci kar nočejo naprej. 8topila je dalje po ceeti, krenila čea travnike, da bi prešel čas, po predelih, kjer jo Je ekrivalo grmovje. Otreela ae je akrbi, da bi JI Oudje zamerili, če bi jo opazili Caa pa nI hotel dalje. Obetal je in jo mučil a Stojo svinčeno težo. Ko ae Je vrnila apet na cesto, ae Je naglo odloČila K 8lakovim mora. na vaak način! Stopila Je hitreje, a mladega moža ni bilo doma. Sploh ga al bilo koal t. Je povedala 8takovka a svojim suhim, neprijaznim glasom., » — Do večerje ga ne bo. to Je le gotovo! — Je pristavila a takim poudarkom, da Je čutila Grudnovka kakor udarec po licu. Kri jI Je planila v glavo, sreo Je tolklo. Toda kaj naj rele? Da atarka laže? Da Je vee dogovorjena komedija? Da Imata s sinom aporasum, kako bi ae je ianebfta? - grudnovka je odšla, a sama ni vedele, kaj Preize i sem grocerijeko pd dajalno, kjer lahko kupite p meni vse potrebščine. Točna i poštena postrežba. Izdelujem tudi prave domai KRANJSKE KLOBASE, t vam jih pošljem na dom. Prid te osebno ali pišite vaše naroči za klobase in drugo grocerijsl blago. Se Vam toplo priporočal vaš rojak: , J. ARNE2, 1901 BiaaeO St. Chteafo,H ■ ■■■■■■ bBq■■ ■ DA SKUHAS DOBRO F VO, PI8I PO NASE PRODUKTE. Znamenje (Sept 30.-1926) pomeni, da vam je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, Je mogoče vstavljali, ker ni bil plačan. Ako ja vaš list plačan in ga na prejmeta, je mogoče vstav-! ljen vsled napačnega naslo-vaj pilite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drngi za-! stopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo leto je $540 in sa pol leto pa $2.50. Člani S. N. P. I. plačajo za pol leta $1.90 in za celo leto $180. Za mesto Chicago in Ci-cero sa leto $6.50, pol leta $8.26, sa člane $5.30. Za Evropo stane za pol loto $4.00, za vse leto pa $840. Tednik stane sa Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50e sa poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNI8TVO "PROSVETA" 2667 & Laamdale Av*, CHICAGO, ILL. POTREBUJEM POMOČNIKA za delo v trgovini z mesom in *rocorijo, znati mora sekati in režat meso in govoriti slovenski in angleški jezik. Plača po dogo- i voru. Oglasite ae takoj na na-alor: Tonjr Knaua, R. D. L — I Llbrary, Pa_(Adv.) SLOVENCI V CHICAGU. ] najdejo snažne in čiate poetelje n dober dom za en dan ali za dlje Čaee pri Slovenki, oglaaite ae aa: 1448 North Park Ava. J Blizo North Ave. in Loncola 1 Parka (Adv.) la sa prepričajta, da js 4oau pri M kuhani veto Is najbolj!! Is saje aajil Oroearijam, aladčUarjm Is f 9* dajahft ftltirnfn+ ilian prhama p* post pri vačjih aaročlllk. Piliti i lnformadja aat FRANK OGLAR, MSI Sapariar Avaaaa. Cktahai. t POZOR AMERIKANSKI SLOVENCI! V lepem krsju Gorenjske Jugoslaviji, se radi od potovanj proda hiša z izdelovalnico in raj poliljalnico po vsi državi, oblal perila in športnih čepic z vsa inventarjem in odjelmalci, zs a no 18.500. Kupcem se pismei sporoči vsa vrednost in gotov no. Naslov pove uprava lift Proeveta. "Hiša", 2667 8t Lawndale ave. Chicago, III. (Adv.) Al vas aeslagafa KAttU? ZadovoUMl odjamtlci priporoUj« Severa9! Idealno zdravilo sopar kašelj; prijetno, uspešno in zanaalji»o. Cana SS ia SO aanto*. GovoriUe vedno hitreje ia "Idaj Iele vem: Mrtvi bede