Iuued daily except Saturday«, Sundays and Holidays , PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNF JEDNOTE Uredniški In upravnlâki prostori: 2657 South Lawndale Avo. Office of Publication: 20A7 South I.awndale Ave. Telephone, Hock well 4S04 LETO—YEAR XL Cama líala la $100 matur January it, ISM. at the eosl-efftc« at ChlcsQO. Illinois, under Uva Act ol Congrua ot March J. IST«. CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 23. MARCA (MARCH 23). 194« Acceptance for mailing at ipecial rote of pottage provided for in ooction 1103, Act of Oct. 3. 1>17, authorized on June 4. TsTs!- T7**imBiaHMaw**"* u . ■ "t—-tr Subocrlptlon $8.00 Yearly STEV.—NUMBER SI Ostra ruska obsodba zahrbtne poteze treh zapadli držav Radio Moskva pravi, da so se Amerika, Velika Britanija in Francija odločile za vrnitev Trsta Italiji, ker hočejo vplivati na izid splošnih volitev. Borba označila korak za manever imperialistov . London. 22. marca. — Radio Moskva je ostro obsodil Ameriko, Veliko Britanijo in Francijo, ker so predlagale izročitev Trsta in okolice Italiji. Predlog je označil za zahrbtno potezo zapadnih držav. Odmev v Moskvi je prišel 24 ur po naznanilu o odločitvi zapadnih držav. "Državni department je naznanil, da so Amerika, Velika Britanija in Francija predlagale revizijo italijanske mirovne pogodbe z namenom, da prideta Trst in okolica pod kontrolo Italije," pravi radio Moskva. "To naj bi bila nagrada italijanskim volilcem, če bodo oddali svoje glasove pri splošnih volitvah 18. aprila kandidatom stranke krščanskih demokratov, katere vodja je prenftjer Alcide de Ga-speri. Namen deklaracije je očiten. Glasove italijanskih volilcev naj bi dobila stranka krščanskih demokratov, ki predstavlja reakcijo. Ta stranka je v bistvu ameriška agentura, ki se ne briga za interese italijanskega ljudstva." BelgradL 22. marca.—Uradno stališče Jugoslavije gleda predloga zapadnih držav, naj se Trst kril velik naslov v Borbi, glasilu komunistične stranke. Glasil se je "Imperialistični manevri s Trstom pred volitvami v Italiji." Naznanilo o odločitvi zapadnih držav je izzvalo ogorčenje v Jugoslaviji, toda demonstracij ni bilo. Jugoslavija čaka na odmev v Rusiji. Jacques Duclos, tajnik francoske komunistične stranke, je označil predlog zapadnih držav za direktno vmešavanje v italijansko volilno kampanjo in odprto provokacijo vojnih hujska-čev. On je govoril v Lavalu. Rim. 22. marca —Vzkliki "Ži-vio Trst" so sprožili bitke na pesti med komunisti in protikomu-nisti,v Milanu. To mesto je v severni Italiji, kjer je komunistična strknka močna. Francoski zunanji minister Georges Bidault je v Turinu. Dejal je, da je zadovoljen z odmevom, katerega je dobil predlog, da prideta Trst in okolica pod Italijo, s strani italijanskega ljudstva. Na vprašanje, ali je bilo naznanilo objavljeno z namenom vplivanja na izid volitev v Italiji, Bidault ni hotel odgovoriti. Trst. 22. marca.—Okrog 30,000 Italijanov je paradiralo v Trstu in pozdravljalo naznanilo zapadnih držav, da bo mesto izročeno Italiji. Pripetilo se je le nekaj prask, toda demonstracije so bile na splošno mirne. Policijske enote se niso vmešavale v demonstracije. Italija ni niso paradirali v slovenskih in okolica Izročita iUUiV je Trsta.. Italijani- so na svojih hišah razobesili zastave. Na pohodu so vpili "Zivio Italija!" Waahlngton. D. C.r 22. marca. —Naznanilo, da so se Amerika, Velika Britanija in Francija odločile za izročitev Trsta in okolice Italiji, je bilo istočasno objavljeno v Washingtonu, Londonu in. Parizu. Ameriški državni Komunistični listi v evropakih I department je o odločitvi infor-državah so komentirali nazna-1 ™ral Sovjetsko *nijo, Italijo in nilo zapadnih držav. Berliner | J^08lavlJ°- Zeitung, ki izhaja v ruski coni v Berlinu, pravi: 'Gesta je darilo zapadnih dr- Opazovalci trdijo, da je bilo naznanilo objavljeno v upanju, da bodo italijanski volilci odda- žav italijanski nevesti, ako bo \\ SVoje glasove pri volitvah kan- sprejela Trumanovo protikomu- didatom stranke krščanskih de- nistično doktrino." mokratov. Naznanilo je nare- v i »i. • t: » c? u j i.? kovala bojazen v VVashingtonu, Komunistični list SzabadI Nep ¡n pj|rlzu ^ k()mu. v Budimpešti je označi predlo« • y zapadnih držav za odprto provo-; kacijo in poskus za oživljenje Tržaško ozemlje obsega 435 fašizma v Italiji, Socialistični kvadratnih milj. Proglašeno je list Nepszava pravi, da je akci- bilo za svobodno mednarodno ja zapadnih držav politična zvi državo pod pokroviteljstvom jača z namenom vplivanja na varnostnega sveta Združenih na- italijanske volilce, kakor tudi rodov. To ni zadovoljivo ne Ita- poteza, ki ogroža neodvisnost lije in ne Jugoslavije. Trsta. Naznanilo pravi, da so disku- zije na sejah varnostnega sveta demonstrirale, da izbira gover nerja za Svobodno tržaško o-zemlje ni mogoča. Na podlagi italijanske mirovne pogodbe sta bila Trst in okolica razdeljena na dve coni.. Ameriške in brit-ske čete so okupirale severno cono, jugoslovanske pa južno cono. "Vlada Amerike, Velike Britanije in Francije," pravi naznanilo, "so prišle do zaključka, da sedanja aranžma glede Trsta ni zadovoljiva. Odločile so se, da bodo šle pred varnostni svet in mu priporočile, na.š izroči Trst in okolico Italiji. To smatrajo za najboljšo rešitev tržaškega vprašanja, za izpolnitev demokratičnih teženj ljudstva in o-mogočenje vzpostavitve miru in stabilnosti na ozemlju." Ruški državljani aretirani v Parizu Pariz, 22. marca. — Profesor Dimitrij Odinec, bivši predsednik Zveze sovjetskih državljanov v Rusiji, in enajst drugih ruskih državljanov je bilo aretiranih v policijskem navalu nrf njegovo hišo v Parizu. Zvezo ji pred nekaj meseci razpustila francoska vlada. Poročilo pravi, da policija zaslišuje več sto oseb, ki so dospele v Francijo iz dežel na vzhodni strani "železnega zastora." Stavka učiteljev v Minneapolisu končana Minneapolis, Minn., 22. marca. —Stavka učiteljev je bila sinoči končana. Zadevno naznanilo je objavila učiteljska., federacija, včlanjena v Ameriški delavski federaciji. Stavka je bila okli-cana 24. februarja, ko je šolski odbor zavrnil zahtevo za zvišanje plače. Detajli doseženega sporazuma ke niso razkriti. Proglas židovske driave v Palestini Tel Aviv, Palestina, 22. marca.—Vest iz zanesljivih virov pravi, da bo židovski narodni svet proglasil obstoj židovske države v Palestini. To državo bodo židje branili z orožjem. V bitkah v nedeljo je bilo ubitih dvanajst Židov, šest Arabcev In eden britski častnik. Roosevelto v program razcefran Profesor obdolžil Byrnesa odgovornosti Chicago. 22. mami.—"Ako bi Franklin D. Roosevelt danes živel, ne bi bila Amerika na poti v tretjo svetovno vojno," je dejal dr. Curtis D. MacDougall, profesor žurnalizma na univerzi Northwestern, v svojem govoru pred člani Cikaškega etičnega društva. "Tovarištvo med Ameriko, Veliko Britanijo in Rusijo se ne bi bilo razbilo po zaključenju druge svetovne vojne." MacDougall je zVrnil krivdo za sedanjo kritično situacijo na =3= Domače vesti Obisk Chicago.—Zadnji petek je obiskal glavni urad SNPJ Frank Boltecar is Puebla. Colo. Nov grob v Mlnnesoii Eveletb, Minn.—Dne 21. febr. je umrla Katarina Macliek, rojena Menart, doma iz Logatca. Notranjsko, Tukaj zapušča moža, dva sinova in tri hčere ter sestro Heleno Repar, v Ply-mouthu, Wis., sestro Mary Slabe, v starem kraju pa dva brata. Is Clavelsnds Cleveland.—Po daljši bolezni je umrla Terezija Kasič, stara 73 let, doma iz Loč, v Ameriki 43 let. Tukaj zapušča moža Ignaca, tri hčere in dva vnuka, v Painsvillu, O., pa bratranca Johna Sterleta.—Po kratki bolezni je v bolnišnici umrl Anton bivšega državnega tajnika Jame-. Firc slar 64 lel domtt i¡e Rake. sa F. Byrnesa, Obdolžil ga je, da je on razcefral Rooseveltov mirovni program. Ta je določal razgovore s /premierjem Stalinom in drugimi voditelji in vzdrževanje organizacije Zdru ženih narodov kot ustanovo za čuvanje miru. ka, Notranjsko, v Ameriki od 1900, član ABZ. Prva leta je živel v Chisholmu, Minn., od tam pa se je z družino preselil v Clevcland,. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, štiri hčere, več vnukov, brata Johna in pet bratrancev, v starem kraju pa štiri Roosevelt je bil proti obnovi brate.—Pri družini Mike Manko politike vlad Velike Britanije in Francije, katero sta izvajali v dobi med prvb in drugo svetovno vojno," je rekel MacDougall. "Cilj te sta bila izolacija in uničenje Sovjetske unije. Ako bi Roosevelt žjvel, ne( bi bilo zahtev za vojaško konskripcijo in obvezno vojaško vežbanje v so se oglasile rojenice in pustile prvorojenko.—Iz Rima je dospela s sinom Malka Krek, žena dr. Mihe Kreka, kakor tudi ubežni kaplan Jože Godina, doma Is Dol. Bistrice v Prekmurju. Žali informacij Cleveland. — Katarina Bihar, Ameriki. Amerika se bi držala Dobravčavo št. 63, pošta Ziri, sklenjenega, podpisanega in ra Slovenija, Je izgubila moža ki tificiranega dogovora glede Svo- J® «mrl pred letom dni v New bodnega tržaškega ozemlja. Se- I Yorku. Ona bi rada izvedela, daj je odprto kršila ta dogovor, kar spominja na Hitlerjevo staU no trganje sklenjenih pogodb. Henry A. Wallace ne bi bil pognan iz kabineta fn danes ne bi bil predsedniški kandidat na za kakšno boleznijo in kdaj ja umrl. Ve le po informacijah od socialne zaščite, ki jih. Ja lani prejela. Pozneje je niso odgovorili poslali p« so odgovor podpisanemu, da ima višji odbAr al ločiti. Ako |e komu znan ta listi tretje .stranke, ako biRtto | ^^ Kmf.u m|j gporo Rooseveltovl siti rt i," se je izjalovilo," je rekel MacDougall. "Harry' Truman je storil sann» en poskus, ko se je udeležil konference v Potadamu. Potem Je naznanil, da ne bo nobenega jio- tiskarjev v Chicagu Chicago, 22, marca. Zaslišanje o stavki tiskarjev se bo dane* obnovilo pred člani federalnega delavskega odbora Stavko je oklicala proti tukajšnjim listom tiskai ska unija ADK Vsa dosedanja prizadevanja za končanje s|jora so m« izjalovila. Berlin. 22. marca.—Ruska de legacija je demonstrativno zapustila sejo zavezniškega kontrolnega sveta v znak protesta proti stališču, katerega so Amerika, Velika Britanija in Francija zavzele glede Nemčije. Maršal Vasilij D. Sokolovski, načelnik ruske delegacije, je v svojem govoru obdolžil zapadne dr-žažve, da so se odtrgalo od kontrolnega ustroja In s tem zadale udarec kontrolnemu svetu. Dejal je, da svet več ne obstoji kot vladni organ. Sokolovski je potem zaključil sejo. On in člani njegovega šta-Ui» so nato zapustili dvorano in reprezentanti Amerike, Velike Britanije in Francije so ostali sami pri konferenčni mizi. General Lucius D. Clay, vojaški governor in načelnik ameriške delegacije, je dejal: "Člani sovjethke delegacije so demonstrirali neuljudnost napram svojim kolgeom. Nam ne preostaja drugega kot čakanje, da se bomo prepričali, ali se bodo Rusi izrekli /a sklicanje nova seje ali ne " Ruski delegati so zapustili dvorano po ostri kritiki stališča zapadnih držav. Sokolovski jih je obdolžil sabotiranja vlade štirih velesil za Nemčijo. Prej Je predložil spomenico, ki.Je bila sprejata na konferenci zunanjih ministrov Čehoslovskijs, Jugoslavije In Poljska v Pragi. Mini» stri so zshtevall liesedo pri tal-ločevanju glede bodočnosti zapadne Nemčije. Sokolovski Je dejal, da so reprezentanti A m e r i k e, Velike Britanije In Francije, ki so »e nedavno sestali na konlerencl v Londonu in razpravljali o bodočnosti zapadne Nemčije, uzurpi-rali oblast* kontrolnega sveta. Zahteval je popolno poročilo o zaključkih, ki so bili sprejeti na londonski konferenci. General Clay in general Brian Robert-son, brit.-k t vojaški governer v Nemčiji, sta zavrnila zahtevo. "Ker reprezentanti Amerike, Velike Britanije in Francije nočejo poročati kontrolnemu svetu o zaključkih, sprejetih na londonski konferenci, bi bilo nadaljevanje seje nesmiselno," Je rekel Sokolovski. "Iz tega razloga zaključujem sejo." Zemljiike reforme v Cehoslovakiji Praga, Čchoslovakija, 22. marca.- Parlament je sprejel sakon zemljiških reform na isradnem zasedanju. Pttsestva v obsegu 125 In več akrov bodo zaseiena in prodana onim, ki jih obdelujejo, pod ugodnimi pogoji. Velika cerkvena posestva bodo tu dl prizadeta, toda cerkve bodo dobile odškodnino, Komunistični poslanci so oxnačili zakon za končno zmago kmetov nad veleposestniki. V parlamentu se je pričela razprava o podrtav-Ijenju vseh podjetij, ki uposlu-jejo n<) In več delavcev, Rudolf Slansky, tajnik komunistične stranke, je napovedal, da bo 93 odstotkov industrij v Cehoslo vakljl podržavljenih v nekaj tednih. Grško sodišče obsodilo 62 gerilcev Solun, Grčija, 22. marca,—Vojaško s tudi govorice, da )e meti liiuodria biiguda iz Jugoslaviji ,pi ipiavljt na za utieleMio v ci' ' viltii vojni v Un iji Numen j« liku ne pritiska na italljsnako vlado z namenom prepračenja direktne iziavnave tržaškega vpntàanju Byrnes je dejal pred Sinili en» in menoj, da direktna Iziuvnavu med Jugoslavijo in (tulijo ni mogoča. I/ mi/rianila državnega de. I ptovokaelja in ustvaiitev sum- ni-ioju tei nepi ijateljstva proti . . \ a '. p.iitmenlu je lazvidno, da bo Jugo* avili (rot * v se /avedam , . « * _ „l * ' ' lit . Ii.iltjtt ude!c>ena v pogajanjih le^'a, fnoium vseeno piizn.iti, du me je ntznanilo državnega de paitmentu gli de Tista pietieslo glede 'Cista, ne pa Jugoalavija, Vuvezniškn dižsva Ona sploh ne |ioveliljeiia, čeprav je na Jugoslavija je irtigulu Ti at iz ,„„11^, mirovne pogodbe pretok Nemcev in iogajanja, je Jugoslavija stoi ila vse za tesnilno demokratično lešitev tržu Neenak dvoboj, e katerem bo podlegal eden sil drogi. Ce kongres ne prekliče T H sakona bo iko in Veliko Miitanijo odgovoinoat za vzdrževanje mu o na Svobodnem tria-•kem ozemlju Ne vem, sil Ja namen provokarija Jugoslavije, ds tkega vprašanja Njeno stalile koiek, ki bi ustva- in mnenje ni obveljalo, toda n| ,„,iveyo za direktno akcijo kljub temu je sprejela lešitev v rfiugih držav v nastali situaciji. Moglasju / done žen i m »>|»oiazti Ameiika sa noče poslutilt uetn»> rn"rT' 1 i Jh Zdi iiženih nai<»dov v tem slu- £*lim naglasiti, da je moja * s|u, kar bo povečalo napetost zunanje politike v soglasju z in- povrročil polom Trumanve pro- podlegle delavstvo. Zmaga progresivne atrsnke In Wsllacee bl eigurno prineslo preklic loge teko vlada kljub gienkim vojnim iz in u^lvai 1I0 atmosfero netvottto- teiesi oljnih kompanij v srab- tikomunistične doktrin« ns. Ampak konoervstlvnl ualjskl voditelji lego no vidijo, ker so udtnjanl Well Slreeiu. košnjam vedno |>oiiujala pilja- sti 111 pi««i»odkov. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE POOPORNE JCDNOTE •f ud mámtmá *t Naro¿nina m Zdrutena driava (Uvea Chica««) la ■a lato. MJO u pol Uta. 12.00 ta ¿«til teta; m Chicago la okolic« Cook Co.. M-M a« do Uto. M.7» ao pol Mat aa hwaoewtoe S1IJ« Subscription rat*«: tor t ha Onited State* (aac«pl Chicho) and Canada MJO par y«ar. Chica«e and Cook County M M por f«m. I or «igo countrtos »11JS p«* fu Cana oglase« po deg»v«ru.~IUheptel dopisov in noaero¿«ath člankov sa na vralaj«. Rokopisi literarna vMhin« (¿rtiča, povaatt dram«, potmi Ud ) m vrnejo poiiljnlabu la e sJuéotu. ¿a |e prllošU poštnino. Advertíala« rates on a«ra»m«nL—Manuscripts ot communteotlaw. and unsolicited a»tictes will net be «oH»n«d. Otbot asaaaaaripte such as storias. plays. po«ms. ate« will ha r«turn«d to s«nd«r only whoa accompanied bf saltaddr«ssed and stemp«d anv*lopp. SSS7 Maatev no vac. kar bna atih a Hatoast PR08VETA 59 So. Lawn dale An.. Chicago M, Mllaela i» Truman je zopet govoril!—II Zadnji Trumanov nastop pred kongresom je bil inscenlran po vseh pravilih in-paragrafih clniene živčne vojne, da wallstreetski in militorističrti krmarji vlode priženejo rdečo histerijo in sovraštvo do Rusije do čim višje stopnje. V tem »o v VVashlngtonu postali pravi mojstri, ki za Hitlerjem In Goebbelaom nič ne za ostajajo. Ker imajo na razpolago tudi vsa propagandistična sredstva, ves aparat meščanskega tiska in radia in filmske industrije in prižme, posebno katoliških, zato se lahko tudi sardonično smejejo In poljubno igrajo z ljudstvom. Da je bil ta Trumanov nastop pred kongresom tako "času pri merno" in sluplozivno inscenirsn, je več rszlogov. Prvi razlhg je položaj v Italiji, drugi v Grčiji, tretji Marshallov načrt, četrti kovanj« zapadne vojaške »veze proti Rusiji, peti in vsekakor glavni pa pritisk na kongres in ljudstvo za osedlonje dežele s splošno obvezno vojaščino in zvišanjem vojaškega proračuna za nove mi lijsrde. Oglejmo si nekoliko te točke: * Vladajoči krogi, posebno po vojaški, so se zarotili, do morojd deželo osedlati s prisilno vojaščino in glgantičnlm militarizmom zs vsako ceno. Ze dosego tega cilja pritiskajo no kongres ves Čos po vojni, toda do zdaj gs niso mogli toliko omehčsti, do bi spre Jel zakon za obvezno vojaščino. Kongres se Je do zdaj temu upi ral defoma Iz razloga, ker je v deželi veliko opozicijo prdti ob vezni vojaščini, In deloma vsled tegu, ker bi potem ne mogli znl isti dohodninskega davku itogatlm slojem, kar je posebno pri srcu tepLblikanccm, marveč bi morali davke še zvišati. Sigurno se bo to zgodilo, oko bo kongres dol mlllturistom to, kur zahtevajo: podvojitev oboroževalnega programa, ki bi stal okrog $25 milijard na leto ali še več. V piogramu Imajo potroši te v samo za pove fanje letalske sile blizu $40 milijord v prihodnjih petih letih. Tu sila, za katero zdaj potrošimo čez tri milijarde nu leto, je sicer že danes velika — najbrže mogočnejšu nego vseh ostullh držav na svetu. Bojna mornarica po Je vsaj trikrat večja. Milltoristom deiu največ preglavice kopna armada, ki je v njih verigi "najšibkejši člen". Danes šteje nekaj nad 700,000 mož — okrog 480,000 prostakov in čez 250,000 oficirjev. V okviru kon grešne tvtorizaclje je prekratka /a okrog 300,000 mož. Oficirjev ima dovolj — na vsaka dva prostaks en oficir! — ne pa prostakov Kljub dobri plači, dobri hrani, popolni zdravniški oskrbi umeri škim funtom namreč preveč ne diši vojaški stun. Komur diši, gre raje v mornarico uit letalsko silo nego v armado, da "vidi svet" Oficirji se zavedajo, ako se armada izdatno ne poveča: no vet* mi ltjonov redne In "rezervne" armade, bodo mnogi izmed njih pre, ali slej izgubili krušne službe, mastne plače in ruzkošno oficirsko življenje. Drugo je tudi. ako nui armada ščiti wullstrcetske imperiulistič ne interese križem sveta, te«luj jo je treba zvišati na točko, da bo ' lahko struhovuls ves svet, predvsem po seveda Rusijo in njene "satelite". V ta namen je treba ustanoviti dve močni armadi: red no, katero naj tvorijo >.c službujoči prostovoljci In novi konskri bironci enako ko med vojno, "Rezefvno" urmado bi pa naj tvorili mladinci od 17. uli 1B. leta. ki hi se v tej armadi vežbuli eno leto. Seveda obvezno. Ta armads nuj bi hilu nekak "naraščaj in naj bi vežbsls rekrute za redno uimudo, v kateri bi sltižbu tra jsla več let, nekat bi |>osiuli "črnovojnikl" kakor nekoč v tesar skt Avstriji oinlarovokucije m grož-sje in tuzljonjo i otomsko bombo kakor rx'ivi0n<> *ele v Washing-'onu In Wall Stieotu Namesto da hi se cn.ilg> ntr/ltčno obmrožc-vala in pripravljala na "napad" na Amerikoj pa ta milijonkrat proltleta Moskvo naznani — drastično znižan V armade' TI ruski hudiči mends ne marajo vojne? Fu|! Ta prokleti kooomunisem! več! Ta milijonkrat prokleti Wallace, ki se drzne trgati masko tax Tt it mena in drujtth vojnih hujskačev in Organlzlrafi državljane za mtr m pioti oscdlanju Amerike s prusjsškim militarizmom! Kdor danes delu te za mir, kdor Je proti militarizmu in oborože\ .»nju. kdor le proti rarstpevanju ljudskega denarjs zs Tiumsnovo doktrino tn Marshallov načrt.» ta je — v službi Moskve! Ta le izduiulev Amerike1 ^ din • i mati iial.« kakor tieli /I Po t« i loj'tkl «lel.ijo v Wa Ittitj^otiti tn na to stiuno uilaija i/oimi civilnimi vetoVahi", da o antfh- .imeiisku teakcija v«dno \ lirtiji sploh o«- gov<.nmn. dalje Ironija vseh itonij je tudi v tem, da gre na primer Chicago vsled dejstva, kei ve tudi v Italiji /na iviti bodisi druga Ceho- Daily News na isti strani poleg Trumanovese provokativnega slovakija ali dtuga Gruja, mi dt/avni ktmar|i v Washington» in govora paralelno objaviti tudi vest iz Moskve, da je vsa Rusija Wall Sliei'tn pilili do zaključka da samo Maithallov načrt ni j navdušeno pn/diavllu /odnjo dcttioluli/u« i|«. rdečo armado. Tako dovolj'" T ret »a jr /gladiti tak«» kopno armado, ki bi tahko sledi-(je p^ilu K det a zvezda. glu»ilo utm.ide In Daily News je tej vesli la Marshallovemu nautu in Hrom vm- Evrope uveljavila Ttuma- dal prominentno mesto polei* zadnjega Ttumanovega govora pred novo doktttno! Zato ji tako itkot "te/ n<*" nastala taka "nevar kongiesom Res "konfuzija"! v tem primer »me retidit*! dedllu Italiji 1 Ki,«nt í K d, Vsled di skitfhitala kt»> m .i atruiiskimi oficirji skem vojaštvu, ki Ti umni podpit* •I» I. < ktima v Gtčijl po|>olnoma iken.tkiinl količinami amerl-• malrilal.i kakor tudi / mi navaden zemljan. Sedaj se po lepih kraljevih vrtovih vesedo igrajo otroci. Sledovi vojne se pa poznajo skoraj no vsaki hiši. Vršile so se hudo borbe med Nemci in partizani in rusko armado. Borovnica je tudi bilo zelo prizadeta v vojni od bombardiranja. Ameriški bombniki so imeli za cilj borovniški most ali viadukt, porušili po pa tudi okrog 50 hiš in ubitih jo bilo nad 30 ljudi. Sodaj je žo precej hiš ob-novl)cnih. Veliko hiš je porušenih tu»? . . ... prve««. To je prava davčna po- ?ob'ckovJ . S^datva »i «h po- »tika ki stremi za tem. da zvt-. " ,I«"dnJ° /»' v . \ v , . . ^ dustrne ne zbiramo v trgovini, suje davčno breme gospodarsko J. . . . * , naJmoc„c,š.m Uudem. f^pil pr^Jo^"^ Tak način zaračunavanja dav- 0 , . . „ .. , t. .. ,, , • ! Sedaj, ko smo uvedli prosti kov je edino pravičen. V kapi-!- . j . \ * i- 1- u j • u ltrg in dvojne cene, se je to si- talisticnih državah pa ga seve-1 * 1 1 da ne poznajo, ker kapitalisti vodijo svoje knjigovodstvo tako, da skorumpiranemu državnemu aparatu prikrivajo svoje resnične dohodke. Končno je pa že itak sam davčni sistem tak, da' ščiti močnejšega davkoplačevalca na račun malega človeka. Čel se ozremo nazaj v preteklost, v dobo stare Jugoslavije, pa bomo videli v kakšnih okoliščinah so kmetje takrat plačevali davke. Spomnimo se samo, kakšni og-j romni dolgovi so tlačili malega in srednjega kmeta. Za težke milijarde so bili kmetje zadolženi v posojilnicah, bankah in pri različnih oderuhih in ogromne vsote so šle samo za plače vanje obresti. Težke milijone so morali kmetje zbrati, da so plačali zavarovalne premije. Na račun kmeta so si različne tuje in domače zavarovalne družbe nakopičile ogromne kapitale. Ce pa je kmet pogorel, je prejel od zavarovalnice le majhen deli vplačanega denarja. Vprašajmo se sedaj še, kakšne cene so imeli takrat kmečki pridelki, kako sramotno nizki so bili dohodki malega in srednjega kmeta. Posebno v času gospodarske krize so kmečki dohodki tako nizko padli, da je .ogromnemu številu kmetov de jansko pretila katastrofa. Cena živine se "Je gibala'od 2—3 dinarje za kg, cena prašičev od 4—5 dinarjev, cena mladih prašičkov od 30—80 dinarjev, cena mleka od 25 par do 1 dinar; jajca od 50 par do 1 dinar, krom pir je bil po 25—50 par kg, liter najboljšega vina je stal par di narjev in za 1 kub. meter lesa je dobil kmet borih 100 do 120 dinarjev, pri tem je moral pa še sam les pripeljati na žago. Zaslužek pri vožnji iz gozda je bil tako nizek, da je danes kar težko razumeti, kako da so ljudje sploh še hoteli voziti za tak denar. To je mogoče le tako razumeti, da jih je silila k temu težka gospodarska stiska in da so se morali lotiti vsakega, še tako mizerno plačanega dela. Znano je, da je voznik za vožnjo s parom konj, ko je pri tem izgubil pol drugi dan, zaslužil komaj 70 do 80 dinarjev brez odbitkov. Delavec v goadu je pa zaslužil pri 12 do 14 urnem delu, okrog 30 din. Omenil sem ¿t, kako ogromne vsote je moral kmet odplačevati bankam in posojilnicam za obresti in poaoj'»a Kmetje so morali letno cdrajtati bankam 5 in pol milijarde dinarjev. Ouromno težo prisluženih dinar jev so pospravili v svoje žepe trgovci, kajti trgovina v kapitalističnih razmerah ogromno podi ažuje blago, kar gre vse na račun delovnega človeka Trgovino se vcas'h ni zadovoljila s tako majhnim procentom zasltiz ka kakor danrs. Tigovlna icdt-lala z visokimi procenti profita kar je omogočali» »n*H peščici ljudi, da so nagrabili ogromne milijone Znano ie. da je trgovina včasih podraževala bla go tudi za 100 in celo 2W* cer nekoliko spremenilo. Toda te visoke cene bodo veljale le toliko časa, dokler se ne bo produkcija industrijskega blaga *a-dostno dvignila ter založila tržišča v tolikšni meri, da bo onemogočena sleherna črna borza in bodo cene padle na višino dejanske proizvodne vrednosti. Kar pa danes država iz višjih cen blaga pridobi, ne gre v žepe privatnikov, ki bs s tem špekulirali, temveč se steka v skupno državno blagajno ter služi našim skupnim ciljem. Videli smo, v kakšnih okoliščinah sta se nahajala predvsem mali in srednji kmet in kako je bilo za oba davčno breme nekaj, kar nista zmogla pod nobenim pogojem. Ko se se takrat vršile rubeži in prodajali zarobljeni kmečki predmeti po sramotno nizkih cenah, so jih pokupili različni mešetarji in prekupčevalci ter zopet na račun kmečke bede pošteno zaslužili. Sedaj si pa poglejmo najprej nekoliko dohodke, ki jih kmet danes dobi za svoje pridelke. Če je bila prej cena prašičem 4—« dinarjev, se je darjes dvignila na 100 din pa tjJdi preko 100 dinarjev. Cena mleku, ki se je sukala prej od 0.50—1 dinarja posebno v gorskih odda ijenejših krajih, je poskočila zdaj na 8—12 din, ponekod pa celo za več. Cena jajc je bila nekoč 0^0—1 din, danes 6—12 din, les l kub. meter nekdaj din 100, sedaj 600 din, vino nekdaj nekaj dinarjev liter, sedaj 20 do 30 dinarjev Liter itd. Sedaj pa primerjajmo današnje dohodke iz kmetijstva z dohodki, ki jih je imel kmet v stari Jugoslaviji, še posebno v času krize! Takrat je moral kmet svoje, z muko zbrane di naj-je, dajati državi za vzdrževanje gnilega in nesposobnega državnega aparata. S tem od sjftt odtrganim denarjem so se okoriščali sovražniki ljudstva, ki so Imeli oblast v svojih rokah Danes pa gredo sredstva, zbrana od davkov, za vzdrževanje novaga državnega aparata, •ki ni več gnila, nesposobna u prava oblasti, temveč vodi in nadzira poleg upravnih poslov tudi ogromno državno gospodarstvo, ki donaša visoke milijaide v korist delovnega ljudstva. Nekaj tega gre seveda tudi v narodno obrambne namene, za vzdrževanje naše armade, k» nam varute mir in nedotaklji vost naših meja Tako vidimo, da danes ne porabi država vseh sredstev, nebi snih potom davkov,a samo za vzdrževanje državnega aparata temveč gre največji del tega za investicije, za graditev velikega «tevtla tovarn, skiatka. za Izvajanje pet let nega plana Država je do seda) notrošila ogromno milijard za m. da se je obnovi la industrija, da se je nbriovtl fMjiuueni promet, da so t# pred vsem v industriji zacelile rane, ki jih je zadala vojna. Hkrati pa že zidamo stotine in stoti ne tovarn, gradimo veliko število večjih in manjSlh cest, železnic in drugih naprav. Večina teh sredstev se je n*brala iz držav- ne produkcije Mnogo tega so MOmSRe iMUSlTlje morali prispevati delavci in na-' meščenci, (točita je kmečko go-spodarstvo k temu bore malo prispevalo. Če vse to pošteno in trezno premadimo. morama postaviti pred vsakega poštenega in delovnega kmeta to vprašanje: ali misli, da je stvar izgradnje države, graditve industrije, ustvarjanje pogojev boljšega življenja, od katerega bo Imelo koristi vse delovno ljudstvo, alt je to stvar samo delavcev in nameščencev, ali ni tudi dolžnost, ki se je morajo prav tako zavedati tudi kmetje? Mislim, da bo ogromna večina, predvsem malih in srednjih kmetov, odgovorila pr!-trdiino. Zavedala se bo, da če hočemo imeti vai skupaj od nušo državne skupnosti koristi, moramo k tej skupnosti tudi vsi prispevati, vsak po svoji moči. Od take državne uredUve bo imel kmet ogromne koristi, saj mu bo nova industrija dobavljala različne stroje, umetna gnojila, zaščitna sredstva, skratka porna gala mu bo preobraziti zaostalo kmetijstvo, zmanjšala bo trpljenje, ki ga ima sedaj z obdelovanjem zemlje ter mu tako pomagala ustvariti prijetnejše življenje. Razvijajoča se industrija bo tudi stalen vir zaslužka *n bo dajala dovolj kruha tistim kmečkim sinovom *n hčeram, ki ne morejo najti zaposlitve in življenja na rodni grudi. Vsem sem ne bo treba več iskati kruha in zaslužka v tujini—dela, brez izkoriščanja, bodo našli do volj v svoji domovini. 2e danes se država z vsemi sredstvi prizadeva, da bi dvignila kmečko produkcijo, in bi izboljšala življenjske pogoje kmetu ter my dvignila dohodke. Kljub nerga-nju enega dela, predvsem moč nejših kmetov je treba vendarle ugotoviti, da v dveh in pol letih nove Jugoslavije naš kmet ni obremenjen z dolgovi, kar bi bilo pod kapitalistično oblastjo popolnoma nemogoče. Ce bi imeli oblast, ki bi bila v rokah kapitalistov, bi že danes ogromno naših kmetov tičalo do vratu Neverjeten roman čudne rudnino Uran je bil poznan že leta 1789. Rabili so g* ¿a barvanje stekla. Zdelo se jc, da nuna nobenih posfcbnih lastnosti. Nekega jutra pa je znan« francoski znanstvenik Becipiere.1, uči telj še slavnejàe Marije Cuiic, odkril uekai nepiičak»vanoi»a nekaj, kar je privedlo do odkritja radija, ki ga je odkrila njegova učenka. To so bili temelji za nadaljnje znanstveno, raz ukovanje, 1! cfo.odld do izrabljen,^ atomske energije. Ko ie Becqutrei pričel polagati. važnost na čudno rudnino, ki je b*b poznana pod imenom "uraniieiski pekbh .io", si seveda ni mislil, da bo ta rudnina postala baza najstrašnejše indu strije, kar jih pozna svet, atomska industrija. In vendar se prične čudežni roman urana prav tam, kjer ga je Becquerel izročil Mariji Skodlowski. Takrat, ko je Marija Skod-lowska odkrila element radij, so zapuščeni rudniki urana Joa-chimstala v severni Češki so)>et oživeli. V njene laboratorije pa so dotekale tone uranske rud nine. Ko so čudežne lastnosti radija postale znane javnosti, so avanturisti in špekulanti pričeli j z lovom /a novimi ležišči urana, ki je čez noč postal tako' dragocen in koristen, Vseh pet kontinentov sveta so začeli prekopavati z raziskovalnimi inštrumenti. Prva u-ranska ležišča so odkrili v Bel gijskem Kongu, nato v Rusiji in Kanadi. Vsi znanstveni laboratoriji najslavnejših univerz sveta so pričeli iz urana proizvajati dragoceni radij. Ta aktivnost pa se ni ustavila samo v fizičnih laboratorijih, temveč je mnogo poslovnih ljudi misli lo, da bi svetlikajoče ostanke uporabili pri produkciji raznih predmetov 1er na ta način povečali svoj zaslužek. Ti pa niso imeli sreče! Neki belgijski tovarnar ur je na primer mislil, da bi ostanke kazalce, ki bi se videli tudi ponoči. V ta namen je zgradil v dolgovih in bi tisoče in tisoče rudija lahko uporabil za urne malih in srednjih kmetov banke že pognale na boben. Kme čka zemlja bi z vso naglico pre- paviljon, kjer naj bi proizvajali hajala v nekmečke in špeku- take kazalce. Vendar pa so Iju- lantske roke, kakor se je to do- dje. ki so bili tam zaposleni u gajalo že pred vojno. ""Ji. ker jim je uran razkiajal Petletni plan predvideva og tkanine organizma, romne milijarde za kmetijstvo. Potem je znanost napredova- Vse to bo porabljeno za iz po- la: odkrila je nove metode, s ka- polnitev kmetijstva, za dvig terimi so bolnikom dajali orno- kmečke produkcije, uvajanje jeno količino radija, in ga tuko modernejšega obdelovanja zem- iz sirupa spremenila v dobro Ije, za gradnje raznih srednjih delno zdravilo. Radioterapija in visokih kmetijskih znanstve-1 zahteva vedno večje množine nih stanic, za izvedbo ogromnih radija! Odkrili so zopet nova melioracijskih del, saj bo z nji ležišča v Kanadi, Uralu, Ame- mi v petih letih vrnjenih kme- liki in az.ijskih delih Sovjetske tijstvu nad 800 tisoč hektarov zveze zemlje. Vendar pa se ni nihče zanimal Ze vsa ta, na kratko našteta za uran, ki so ga iskali samo za dejstva dokazujejo, kako resno i proizvajanje rqtiija. jemlje država vprašanje moder- Potem se je iazpočila bomba! nizacije kmetijstva, povečanje Nekdo je odkril, du se z u-donosa zemlje in s tem kmeto- metnim posegom lahko dosežf vih dohodkov, skratka, kako se radiju podobne učinke, ne da bi trudi da bi čimprej spremenila se uporabil dragoceni element, življenjske pogoje, predvsem Medtem je svetovna produkcija malega in srednjega kmeta, 'dosegla skoraj pol kilograma (Konec prihodnjič) radija, ki je lahko zadovoljil ~KI A d/V M i bTt k/l zahteve vseh laboratorijev. INAKULniKUfll Uran, ki Je prej predstavljal sa-Detnm v oklepaju, na primer , mo podprodukt ladija, Je šel v (March 31. 1949). poleg vašega pozabo. t me na na nastovu pomeni, ds pozm-p- ie po trdih letih znan le s datumom potoki» stvenega dela, ki je bilo potro-PaaovHe le P»avo Jano zaradi vojnih zahtev, posa vam liai an lalsft > nov no postal središče svetovne- V Pcgralclh—ssdal StorŠlc In Zaplata v Sloveniji. svetovna akcija za pomoč otrokom Apel Združenih naiodov za pomoč otrokom, katera kampanja je bila otvorjena v ieb. letos, nudi vsakomur priliko, da pomaga omiliti iu rešiti enega največjih človeških problemov—stanje kakih 400 milijonov otrok, ki jim je treba pomoči. Četudi so apel za pomoč pri čeli v organizaciji Z. N,, je uspeh zavisen predvsem od ljudstev osemlnšestdesetih dežel, ki bodo sodelovale. Vodstvo kam panje je v rokah nepolitične in nevladne skupine imenovane Mednarodni svetovalni odbor, kateremu ie na čelu Chester Bowles, htvši upravitelj OPA (urad za upravo cen). Priključene dežele so ali *e bodo formirale svojo bedne odbore v svrho organiziranji! zbiranja prispevkov v iMisameznih deželah. V Zid. državah Je kampanja pod vzeta jiod skupnim pokrovi teljstvom American Overseas Aid in United Nations Appeal for Children American Ovci seas Aid je od vlade pooblaščena In odobrena organizacija se-stoječe iz že dolgo obstoječih ameriških organizacij za preko morsko pomoč. Medaemi organizacijami so pomožne organizacije za gotove dežele, potem re-lifni oddelki delavskih organiza olj kot A KI, In CIO, American Friends Service Committee in National Catholic Welfare Coo fe ret ice. Po zadnjih poiociiili je vheli pridruženih organizacij šestindvajset. Kdo torej daruje v pomoč otrokom, bo prispeval za 26 pomožnih skupin nacnkiat in s tem pomaual otrokom v več ko dvajsetih deželah šlrorn sveta American Overseas Aid United Nations Appeal foi Chil dren si je postavila nalogo zbrati vsaj 60 milijonov dolarjev. Organizacija je sklenila nuka/ati 34 milijonov od te vso te 25tim pomožnim organizacijam, ft milijonov za možne po. trehr, 21 milijonov pa bo nakazanih Mednarodnemu nujnost-nemu otroškemu sHladu, glavni porazdeljevalni aueniuri splošnih prispevkov, ki hodu zbrani v sklad z.a otroke. Mednarodni sklad za otroke je bil ustanovljen v okviru OZN v decembru l!H6 in je stalni organ te mednarodne organizacije ¿u riudeii|e ponioCi potrebnim otrokom (»o svetu. V sklad tega odlMira prispevalo vlade dežel priključenih OZN in posamezne organizacije ter iMisamezniki. Pris|>evkl pa dosedaj niso bili povoljnt In tako razpolaga ta pomožni nujnostni mednarodni »klad za pomoč otrokom s komaj zadostno vsoüj denarja, da j/omaua do junija letos piehrg niti fili/u 4 milijone otrok v dvanajstih'deželah, ki so prej prejemale pomoč od Ume. Tem otrokom nudi na|več mleka In druge hrane, ki je te dežele v splošnem še nimajo dovolj za splošno m avo prehrano otrok Cilj tekoče kampanje za pomor svetovnim otrokom je 250 milijonov dolarjev Vsot« bo komaj zadostovala za to leto. Kadi tega so nekateri krogi hoteli vedeti, kako Je to, da se Je pod v zelo skupno kampanjo apela Zdi narodoV zi« otroke in Ameriške piekomorske jjomočl (United Nation» Appeal for Chi) dren and American Overseas Aid) Odgovor je bil. da je Iz enega vidika to praktično, kar je ti« ha iazpolagatl s sposobnimi ljudmi /u orgatiizlianje kampanj« zbiranja In 25 prostovoljnih pomožnih organizacij, ki so zastopane v American (Ivettes» Aid, /e ima |>otiebuo osebje za p« k I vzet je te naloge Poleg tega m» te oi uan'zacije nudile Iti ie nudijo direktno in mdirektno pomoč /n otroke v K v t op) in A/iji v obmoiju svojih pomož ruh programov za |s>m«a m obnovo v in« zemstvu Karn|Mitij* I*« trajala nekaj tednov iti ljudje v Zed državah tet drugod po sv« tu so rtepro* i iefii, da datufejo po svo|l moti j Kdo« mor« na) /rtvuje erw»-I dnevna» plaf««vaniu laraime/tnki in ta - Ts sliks |s bila tnala v Pragi ol> tu pogrebnega sprevoda sa pokojn'm Jmom M**ryknm. W 14 . (Common Council) ga zanimanja in temelj novi metalurgi)*' za atomsko indu strljo. poctsl šrtav "asrsla" vojna. V s« Čakoslovaška le bila ssvlla v nI obe k r, žalost ss prlljabljanlm drisv nI kom ln sinom peko) nag a To mats Massryk« očala republika. A31T1RAJTK ZA PKOSVCTOi 1 Vatikan—mednarodna finančna sili P s pešk a dršsvs financira net| 50", Italljsnskegs gospodarstva ln vsdršuja tesna stika s nalval-Jlmt reakcionarnimi finančnimi trustl. Rimski list "Repubblica'1 pri-občuje članek, v katerem opo zarja na gospodarsko in politično dr loven Je vatikanske države. V člankti je rečeno, da so pri Vatikanu številne komisije političnega značaja kakor n. pr. "papeška komisija za Rusije" In razna cerkvena sorftKe, ki Imejo pod sabo na mittjone suženjsko podrejenih Ijuitt. Najvažnejši politični organ pepeške države je tuko Imenovani državni sekretariat, ki vpliva po organi* rimske cerkve na odločitve sapad-nih vlad in ki tudi usmerja gospodarsko politiko ata pad nega sveta. Vatikan je določil kakih 28 oseb, ki nadstrajo italijansko gospodarstvo. Vatikan tlnanatr« nad SO1, celotnega italijanskega gospodarstva, nad 40 katellAkih in približno 100 nactonefrnšh bank, ki so imele 31. decembre .1946 v svojih blagajnah in ni tekočih računih nad 409 ralltjo nov lir, medtem ko Je cnaial celotni nacionalni prihranek v Italiji 02« milijard lir. Prav tako so s sv, stolleo v direktni svesl mnogi večji trusti V industrijskih državah, dftžje ameriški magnat Morgan, JVan cosko-itaiijenske banka v Parizu, španska banka ln druge. Vatikan je velika mednarodna finančna sile, ped vodstvom bi» runa Bernardina Nogara, Iti •• ima dejansko sa finančnega ministra papeéke države. Čeprav je nemogoče nevesti točne višine vatikanekih investí-cij Isven Italije, mislijo vendarle, da dosegejo ano miltyMe dolarjev. Tej vsoti je trebá dodati še investicije avtonemteg* jezuitskega rade, ki ima dvakrat večjo finančno moč kakor Ve» tikan. Vatikan ima v glavnem dvoja vrst investicij kapitala; v gradbeni industriji ln v bankah, posebno v hranilnicah, ki imajo hranilne vloge ln ki so vir novih investicij, Druge inveatklif nalaga Vatikan v podjetja, ki mu omogočajo vslike profila, kakor n. pr. tovarne vojnega materiala. ki delajo sa račun tujih sil ali pa zavarovalne družbe, ki mu omogočajo zanesljive rente, Vatikan se tudi ne pemiilja, ds ne bi naložil kapitala v rla ksntna podjetja. Če so le 'dobit-kaiiosna, Tako je navajal pariški list "Minerva" že l 1949 podatke, ix katerih je lexvidno» da je Vatikan eden izmed treh glavnih delničarjev svetovno tnane , igralnice v Monte Carlu. Po poi oči lih istega lista Je Vatikan finančno zainteresiran tudi v kopališčih, letoviščih in igralnicah v Biarrltsu in Vtchyju. Poleg tega aodfluje Vatikan s svojim kapitalom tudi v Fran-ros k I jietrolejskl družbi, M Ima koncesije nad enim delom pe-trolejtkih virov v Iraku. Največ kapitala Ima Vatikan v Argentini. V Rueños Alresu Ima cele mestne Četrti, dehtite električnih družb, drutbe za plin, cestno železniškega prometa tri vodovoda. Končno nadzira Vatikan tudi banko Ilispaiio-Amerlcano'* s sedežem v Madridu In podružnicami v Braziliji, Argentini ln Boliviji. V Boliviji Ima papeška država rudnike svlnča. V Heveim Ameriki je vatikanski kapital Uivastl|en v tt+-tiolejskih ti ustih in ti ustih ko-v inske Industrije V ZDA »krbi /a interese Vatikana benka Mor gan. Tudi jezuiti so Imeli do leta 1938 finančna 6porl44a na Pirenejskem polotoku, pred padcem španske monarhije pa $*> ph pretiš vili v Argentino ln nvico V Franciji nadzirajo jeeultl dva veliki banki, ki Ju po Ki-deol tovem posredovanju toMkinali/lreli. V Aperujl unijo jezuiti ne nepremičnine, slasti v Ioni Madridu in Mevilll. na Far* tugalukem pa nadstrajo preko morsko banko v l¿/bosé. ki #e , nadzira s svo|e strani lndu«»nj" i ud in planta/e v portfaWwh kolontjeh Mo/«mbiÉm ln AnéUI. , V üia/tWjt )e **radii mlitfer-. dat Mal ai aro ki mu le pape? podelil nasktv grofa, i jeniM tikim kapitalom prve tavame Mumija in tekstilij. (R D.) PRED SONČNIM VZHODOM BlMIi MBilMIliLmMIPWIIJ (HadaljevmaJ«) Noč je bila avetla zaradi nizke strehe, ki mi je tiščala na glavo, nisem videl niti ene zvezde, toda mogel sem opazovati srebrno mesečino na poljih pred seboj, tudi na bodeči žici se je bleščala. Visoki koli žične ograje so bili črni. Kot temni možje so stali tam pred menoj in me nemo, a preteče motrili: kaj delaš ti tu? Boš res dvignil puško na nas? Postalo mi je neprijetno, mgral sem začeti pogovor z Ivanom Ivanovlčem, ki je sedel za menoj tiho in nepremično. Ob pogovoru o literaturi se je naglo razživel. "Da bi videli naše mesečne noči. Svetle zimske noči v stepi. Z urno trojko drvite preko srebrne brezkrajne ploskve in okoli ušes vam poje stepski veter. Nihče drugi ni tako lepo opeval teh noči kakor Lermontov. Poslušajte!" Deklami ral je pesem za pesmijo, vse o ruski zimi, o zasneženih stepah, samotnih hišah ob neskončnih cestah, o tihih idilah v trojki, o dramah v snežnih viharjih in o smrti v snegu. Bili so verzi Lermentova, Puškina, Nekrasova, Tjut-čeva, Bloka in mlajših. Semjonov glas je dobival posebno toplino in globino. Prevzet od melodije ruskega jezika in očaran od lepot pesniških prispodob sem stal tam v črnem bunkerju in gledal skozi ozko lino v mesečno noč, ne vedoč, da "stražim" Nemca, saj niaem videl ne bodeče žice, tudi ne črnih kolov, niti nisem slišal poedinih strelov z leve in desne, živel sem nekje daleč v brezkončnih zasneženih ravninah, kjer so prav tisti čas divjale najtežje borbe. Slednjič je Semjonov zakašljal in utihnil. Čutil sem, da ni umolknil od utrujenosti, marveč ker je bil ves v svoji domovini. Cez čas sem tvegal vprašanje: "Ali ste že dolgo v Srbiji?" Semjonov se je zganil: "Samo dober mesec dalje kakor vi. Tudi jaz sem pregnanec. Pregnanec v drugo," je trpko dopolnil. /Odkod ste prišli?" "Iz Madžarske, to se pravi iz Sombora, ki ga imajo zdaj Madžari." "Vas so Madžari izgnali? Vi emigranti ste vendar . . ." Ni mi pustil izgovoriti vprašanja do kraja, naglo me je zavrnil. "Deset let sem delal v Somboru. Bil sem v službi kraljevine Jugoslavije in se nisem družil z onimi, ki so rovarili proti njej. Prisegel sem Jugoslaviji, povsod in ob vsaki prilkii sem branil njene koristi. To so mi Madžari zamerili." Po kratkem molku je nadaljeval. "Madžari so divjaki. ^Brez trohice kulture. Poštene ljudi so zapirali in ubijali, lopove pa postavljali za komisarje. Grabili so denar in ropali trgovine, obenem pa govorili o svobodi in kulturi, ki jo prinašajo. Ogabno. Ko so me pozvali, da moram zapustiti v dveh urah madžarsko ozemlje, sem bil naravnost vesel. A težko mi je bilo zaradi matere, ki je že tedaj bolehala In se je komaj držala na nogah. Zase in za mater sem smel vzeti samo po en kovčeg. Na postaji so nama pobrali dragocenosti. Ono, kar je mati rešila iz Rusije, so nama ukradli. S skoraj praznima kovčegoma sva prišla v Beograd. Dva tedna sva živela tam, dokler me niso namestili za davkarja pri tukajšnji davkariji." "A kdaj ste prišli iz Rusije?" sem še tvegal. NOVELE ANTON INGOLIČ Po prvih kratkih in pretrganih odgovorih je začel Semjonov govoriti v sklenjenih stavkih. "Naš dom je bil velik in ošaben, naše posestvo Semjonovka ni bilo brez mej, toda gradič je bil lep, zidan v bizantinskem slogu, posestvo pa je bilo zaokroženo in skrbno obdelano. V knjižnici ni manjkalo nobeno pomembnejše delo ruske književnosti, imeli smo tudi vsa velika dela francoske, nemške in angleške literature. Niso me mikali konji, kakor mojo sestro Natašo, tudi nisem imel veselja s poljedelskimi stroji, ki so navduševali mojega brata Mišo, mene je zanimala samo naša bogata knjižnica. V njej sem našel vse, kar sem želel. Meseci, ki sem jih preživel na posestvu, so mi bili najlepši, čeprav mi je bil tudi Harl^ov, kjer sem živel med šolskim letom, nad vse ljub in drag. Miša pa je bil ves drugačen. 'Kaj pesmi, kaj romani! Nepotrebne sanjarije. Ivan, vrzi že enkrat knjigo v kot in stopi v resnično življenje! Glej, dobili smo nov traktor. Naravnost iz Amerike je prišel. Štiri brazde orje naenkrat.' Tako je govoril in se mi smejal, ves ožgan od sonca in dela. Samo tri leta je bil starejši od mene. Majhen, čokat, širok v obraz, zgovoren, kakor da si nisva bila brata. Oče je večkrat dejal, da je bil takšen njegov ded, ki se je od kulaka povzpel do plemenitaša. 'Ivan bo v kakšnem majhnem mestecu razlagal Puškinove sonete,' je oče često ponavljal. 'Miša pa bo kot ded Mihajlo razširil naše posestvo na vso gubernijo.' 'E ne bom ga širil,' je brat ugovarjal, 'ampak izboljšal ga bom, obdeloval ga bom, kakor obdelujejo zemljo v Ameriki, in pridelal bom več pšenice kakor pol gubernije. Delali bodo samo stroji, kmetje bodo trpeli manj kot uradniki v mestu in godilo se jim bo bolje kot plemičem.' Oče se mu je sicer smejal, toda veroval je njegovim načrtom in rad ga je imel. Mati je imela rajši mene. Miša se ji je zdel preveč kmeta in bolelo jo je, da nikakor ni hotel v vojno akademijo. 'Ej, mamica, tudi jaz bom general, general traktorjev, industrializacije naše zaostale zemlje. Takih generalov je Rusija potrebnejša kot onih z epoletami.' Živeli smo v slogi, moja mati ni kazala svoje nejevolje, samo jaz sem vedel za njeno bolečino." Ivan Ivanovič je utihnil. Lahen, hladen veter je začel pihati tam z gričev, srebrnih od mesečine. "Tudi v Harkovu je bilo lepo," se je .L,pet oglasil. "Tam smo imeli razkošno dvonadstropno hišo, ki jo je prinesla mati v doto. Mati jo je neizrekljivo ljubila, predvsem pa liurkovsko družabno življenje, katerega središče je bila na-ša hiša. Tudi sestra Nataša je začela zadnje leto zahajati z materjo v gledališče, na plese in koncerte. Bila je lepa in izredno dobi o je plesala, jaz pa sem živel v knjigah. Tudi moj brat ni ljubil domačih večernih zabav, Sicer pa ga zadnja leta ni bilo mnogo v Harkovu, komaj nekaj tednov preko zime Ostal je v Semjonov-ki, na posestvu, in vodil vsa dela. V to lepo življenje je udarila svetovna vojna. Oče je že prvi dan odšel. Tri mesece pozneje je padel v Galiciji. Tedaj tudi brata ni bilo več doma. Težki dnevi so nastopili za nas vse, posebno za mojo mater. Bližalo se je usodno sedemnajsto leto. Tedaj sem končal gjmnazijo. (Dalje prihodnjič.) med mladino precej zanimanja in ki so jo radi obiskovali tudi nekateri starejši igralci. Že v prvi sezoni je gledališče postavilo na oder 12 premier z okrog sto predstavami, med njimi krstno predstavo Klinarjeve "Vide-Staše". Imeli so nad 47,-000 gledalecv, s predstavami na raznih pnreditvah izven okvira gledaliških predstav pa skupno nad 73,000 gledalcev. (Jesenice imajo 14,000 prebivalcev). Tudi drugo sezono je* začelo gledališče s Cankarjem, s "Kra Ijem na Betajnovi". Med pomembnejšimi uprizoritvami druge sezone so bile še drama Le-onharda Franka "Vzrok", "Ma tiček se ženi", "Tugomer", Stein-beekova "Miške in ljudje" itd. Za dosedanji repertoar jeseniškega gledališča je poleg hotenja po naprednosti in idejnem smislu značilna jasna humanistična poteza, kakor jo razodevajo poleg Cankarjevih del Katajeva "Kvadratura kroga", Leonharda Franka "Vzrok", Stephana Zwei-ga "Siromakovo jagnje" itd. Letos se je gledališče priključilo sindikalnemu kulturno-umetniškemu društvu kovinarjev ter se preimenovalo v Sindikalno ljudsko gledališče. . • Z letošnjo gledališko sezono so se zaradi nujnega popravila gledališke dvorane nekoliko zakasnili. šele ob koncu decembra so odprli sezono z Žižkovo "Miklovo Zalo", pri kateri sodeluje že lepo število mladih igralcev, ki so obiskovali "dramatsko šolo. Delo je režiral Srečko Tič, ki je poleg Franceta Stibilja najmarljivejši režiser, pa tudi igralec jeseniškega ljudskega gledališča. V soboto 17. februarja je že stotič nastopil na odru tega gledališča. Uprizoritev je bila v splošnem —razen prvih dveh slik—na do-kajšnji višini, le odpraviti bi bi lo treba nekaj tehničnih pomanjkljivosti. Med igralci je že nekaj resnično dobrih. V kratkem bodo imeli na Jesenicah premiero Bulgakovlje-vega "Novega doma". ff. Razvoj ljudskega gledališča na Jesenicah Jesenice. -Takoj po osvobpeljala le-|miLi v novo živl|enjc . . . Gledališče ljudstva naj bo kvall tetno naj Im> umetniško, naj stremi za tem, da bo umetniško. Samo tcdai l»<» i/j>olnilo svojo nalogo ", je zapisal njihov diainatuig v "Gledališkem listu", ki so «u zaceli izdajati že prvo pi< mieto Zato so /.ačeli s Cankarjem Honti pa so se mm ali še z ne la/umevanicm publike in z njeno od prej pod«*do\am> željo p»» plehkih m zabavnih stvareh, pri trm i mi so vendar motali tudi računati s tem. da si >ele delav Ta grafikon nasorno kaše profile sadnjlh dveh let v treh ameriških Industrijah. Komentar si lahko ustvarite sami. kratke vesti iz jugoslavije DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Proevetl aH v glavni urad SNPJ. ne posablte v naslovu napraviti pofttne številke 23 sa besedo "Cklcago". Na kuverti vselej sapllttei Chl cago 23. III. To bo olajšalo delo na člkalld polti, nam pe po •nnštlo dnatavllanlo oošto Ljubljana.—Že letos bo Izročeno prometu okoli 200 km avtomobilske ceste Beograd—Zagreb. Določeno je, da bodo letos zgradili 160 km in končali dela na odseku, kjer so začeli delati lani. Na zagrebškem odseku bodo dogotovili okrog 50 km ceste do Siska Popovače. Na beograjskem odseku bo pa gotove okrog 150 km ceste, in sicer do križišča ceste Vinkovci— Županja. Zadar ae rasvlja v turistični kraj. Ta mesec bodo začeli graditi novo zadrsko kopališče na Mikinem rtu. Po regulacijskem načrtu se bo ta mestni del razvil v pomembno turistično središče. • Obsežne priprave za pomladno setev v Vojvodini. Na pomladno setev se pripravljajo navadno že v začetku leta. Kmetijske strojne postaje popravljajo načrtno svoj strojni park. Do 1. marca mora biti popravljen ves strojni park državnih kmetijskih postaj in tudi stroji, ki so v zadružni in privatni lasti. Pomladna dela se bodo začela, če bo ugodno vreme, v začetku marca. ♦ • RasvoJ Subotlce. Med večjimi našimi mesti je bila Subotica med vojno razen Beograda najbolj prizadeta. Huje poškodovanih ali porušenih je bilo 1523 stanovanjskih hiš, 53 javnih poslopij in mnogo drugih industrij skih ter gospodarskih objektov Od laže poškodovanih javnih poslopij so doslej popravili 91';, zasebnih stavb 62'i in huje poškodovanih javnih poslopij 27/» Zelo primanjkuje stanovanj in zlasti ker je pritok delavstva zaradi nagiba razvoja industrije zelo velik. Lani so zgradili v Subotici več novih tovarn in razširili stare, j>o načrtu mestnega odseka za komunalne zadeve bodo zgradili V najbližnjem času 7 večjih stanovanjskih h|Š z okrog 100 stanovanji. • Rasvoj Invalidskih gospodarskih podjetij. Invalidska gospodarska podjetja so se začela raz-• veseljivo ra/viiat« zlasti, ko so :_>jus bile lani odpravljene nekatere pomanjkljivosti na podlagi sklepov glavnega odbora invalidskih organizacij. Organizirani so bili gospodarski odseki pri federalnih odborih in ustanovljene federalne uprave. Število trgovskih objektov se je povečalo za okrog 200%, omrežje proizvajalnih pa za okrog 100%. Gostinskih obratov je za 50'/< več. V LR Hrvatski so dosegle invalidske organizacije zelo lepe uspehe. Ustanovljenih je bilo 88 tobačnih skladišč, invalidi so prevzeli 540 trafik, 60 gostinskih obratov, 24 kantin, 45 knjigarn, 6 kmetijskih posestev itd. Tudi v Sloveniji je reorganizacija ugodno vplivala. Razen invalidskega trgovskega podjetja, ki vodi vso razdelitev monopolskih izdelkov, znamk, kolkov in srečk ima invalidska organizacija v Sloveniji še 42 gospodarskih podjetij in 25 kantin. Doslej je bilo zaposlenih v invalidskih gosjx>darskih podjetij nad 600 oseb. Povečanje donosa na državnih kmetijskih posestvih. V vsej državi je 143 zveznih, republiških in pokrajinskih posestev. Pomen teh posestev je zlasti da z njimi pospešujejo kmetijstvo na splošno, in sicer z uvajanjem novih agrotehniških ukrepov, s pridelovanjem in odbiro novih sort kmetijskih rastlin, z rejo boljših pasem živine itd. Lani so ta posestva pridelala za 20% več Žita kakor leta 1946, čeprav so pridelovali žito le na površini, ki je bila za 2% večja. Zelo se jp povečalo tudi število živine rta vseh posestvih. Za kmetijske delovne zadruge in zasebna gospodarstva so pridelali nad 34O0 vagonov dobrih sort. V matičnjakih so vzgojili nad 10 milijonov trsov in okrog poldrug milijon cepičev za trto. Povprečni donos žita na državnih posestvih je bil za 20 do 125% večji od donosa na zasebnih gospodarstvih. Za letos je določeno, da se bo povečala proizvodnja po vrtnine za 200% in število plemenskega in drugega goveda za 100%, prašičev za 215% , ovac za 300% in perutnine za 400%. * Gradbena dela v prvem letu petletke v Zagrebu. Mestni ljudski odbor je užival lani pri raznih gradbenih delih veliko podporo množičnih organizacij. Meščani so se odlikovali zlasti pri graditvi avtostrade "Bratstva in enotnosti". Vrednost prostovoljnih del pri avtostradi znaša 20,000,000 din. Nadalje so urejevali Moskovsko ulico, kar je zahevalo 12,000,000 din stroškov. Za kanalizacijska dela so porabili okrog 5,000,000 din. Izpopolnjevali so tramvajsko o-mrežje. Zgradili so krožno progo in popravili stari tir. Lani so dogradili 2 šolski poslopji. Nadalje so uredili savsko kopališče. Zelo mnogo so investirali za zgraditev stanovanjskih poslopij v Moskovski ulici. Zgradili so 9 velikih hiš s 760 stanovanji. Začeli so graditi tudi naselje v Maskimiru. V vzhodnem delu mesta so zgradili 69 stanovanjskih hiš s 416 enosob-nimi stanovanji. Mestni ljudski odbor je porabil iz svojega proračuna skupno za razna dela 208,784,000 din in 142,000,000 posojila. NAZNANILO: Ker nas je že več ljudi napro-silo za naslove jugoslovanskih oblastev v Združenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi: Yugoslav Embassy, 1520 — 16th St.. N. W. Washington 9. D. C. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi: Yugoslav Consulate General. 745 — 5th Avenue. New York 22. N. Y. in Yugoslav Consulate General 188 Weat Randolph Street Chicago 2, Illinola Pišete lahko v slovensken^ srbohrvatskem ali angleškem jeziku. V Proevetl ao dnevne svetovne In delavske vestL Al! Jih čitate vsak dan? ISSMSSStSSSSSSStStSSSSSSI "PROSVETA'' 2057 8. LAWNDALE A VE. Chlcago 23, 111_______________________________________19... Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem________ V slučaju, da Je od strani upravniltva kakšna pomota« naa takoj obveatlte. da so lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" Telle otarf malnarjt Is P«nnaylvantje. kjer ae Je prtčela atavka sa isvojevanje 8100 penslje na k sa tako rudarje kakor jih vidite na alikL Najmlajši od njlk je star 80 let. drugi 88. tretji pa 74. CENE LISTU SOt Zs Zdruš dršsvs In Kanado NJI Za Chicape In okolico Je. 1 tednik ___________« SO 1 tednik ta.____________ 2 tednika te______________ I.SS 2 tednika te_______ 4 tednika 2 todnik« in .RJO . 1.30 _ 7.10 __8.S0 ___4.70 _ ÍJ0 3 todnik« In__________4.40 te___________2J8 4 todnik« te te___________2.00 I tednikov te . Za Evropo Je_______________811.00 I spolni»« spodnji kupon. prtloUte potrebne vsoto denarja ali Monoy Ordar v pismu ln al naročite Proavoto. Ust ki J« vaša lastnina. Prišteti s« srn« te ono tlnno ls druftln«. ki te dovolijo te ki ftiv« ali stanujejo na «n«m in Istem naalov« V;nob«n«m slučaju no v«č kot I tednikov Pojasnilo! — Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha hiti člen SNPJ. sli če se preseli proč od druiine in bo rahteval sam svoj liat tednik, bod» moral tisti član i« dotične drufine. ki je tako skunno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj narnaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vontn listu Prnaveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravništvo inifati datum ra to vsotn naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PVtOSVETA. SNPJ. H%1 S. Lawnd«te An. Chteeee 20. Illinola Prtlofteno pošiljam naročnino u liat Prosv«te vsote S________ 1) Ime ČL drvéfva él If «slov . Ustavite tednik te pa pripišite k moji naročnini od stedečth članov mej« druMn«i 21 0) 4) I) čl ČL M. 41 ČL ČL ftL a Itov naročnik ------- —... ,, T. Kadar s« preselite, vselej naznanite svoj atari In novi naa lov I