la ir
izhaja V35 N/J^ODNA in študijska j|| knjižnica
VIA CEPPA N® 9	J
List
straneh 25 lir.
Polletna 500 li: uprava: Trat, t
Dopisi se dostai	m
rokopisi in slik TRIESTE	ca.-,
za vsak m lime	'	, j
POŠTNINA	v wiWlNl - SPED. IN ABBONAM. ^OST,

A ,
A<y<i
L' > C? V' '


DELO
«L ASILI» KO Ul L XI sr lis: K PARTIJE t.o.
IPVLJENA IZDAJA LETO Vlil. ŠTEV. 16 (395)____TRST - SOBOTA, 21. APRILA 1956____CENA 20 UR
ta gospodarski in politični preporod Trsta
olimo Komunistično partijo in njene kandidate !
BO B ODl STAN VIBO ^ vOT i
11 a kampanja je že v 1 teku. Do sedaj je Ko. ‘čna partija tista, ki se Prej predstavila voliv-1 začela vsepovsod or. ati volilna zborovanja,
i, pos.
se kljub neugodnemu
ostal d- udeležuje veliko šte.
le, mje stranke, prav posebno otrebr^MtjaHi in njihovi za. " 10 * od socialdemokratov bralcev so imele razne BO s sestavo list. Težave ‘istjanov izhajajo iz dej-:a 50 na delu sile, ki bi nic ii P°P°lnoma spremeniti skih; stranko «trostranske i. ki jo sestavljajo vele. idskorUei, veletrgovci in veleli in ki je pred krat. ‘tvanovila tudi v Trstu špol Podružnico. Po drugi anov-. Se vedno pogosteje z !lstjanske baze pojavlja-
jo znaki odpora proti dose, danji politiki, proti dosedanjemu kurzu vodstva, prav po. sebno pa' proti poskusom spre-menitve DC v podružnico fronte morskih psov.
Na splošno prevladuje mne. nje. da demokristjanska baza ni zadovoljna s ponovno kandidaturo Bartoli j a. Dejansko so Bartolija vsilili voditelji iz Rima, ki gledajo v njem si. gurnega človeka. Veliko razburjenje vlada v mestu tudi zaradi afere črtanih volivcev. Medtem ko skoraj v vseh ita. li janskih mestih sprejemajo tudi v času volilne kampanje rekurze proti, črtanju iz volilnih imenikov, se v Trstu do. gaja, da apelacijsko sodišče noče o tem nič slišati. To pa je nekaj nečuvenega, ker se na ta način onemogoča velikemu številu ljudi, ki bi jim
apelacijsko sodišče prav goto. v o moralo priznati volilno pravico, izvajanje glavne dr. žavljanske pravice.
Generalni komisariat je tudi odločil, da ne bo dovoljeno hišno prepričevanje volivcev. To je tudi težka omejitev volilne propagande. Ce se malce globlje pregleda ta odločitev, je jasno, da je predvsem na. perjena proti levičarskim opo. zicijskim strankam, ki v vsaki kampanji, vršijo veliko propagandno delo prav na podlagi prepričevanja posameznikov. Ce k temu dodamo znano pri-krojitev zakona, za pokrajinske volitve, bomo lahko prišli do zaključka, da se je na vsak način hotelo škoditi levičarskim silam. Toda kljub temu je ne. mogoče, da ibi zadušili glas ljudstva, ki ne more več prenašati sedanjega težkega go-
spodarskega in političnega po. ložaja, ki je nastal po krivdi demokristjanov in njihovih za. veznikov v vladi in v občinski upravi.
Sedanje volitve, kot smo že neštetokrat poudarili, so izrednega pomena, ker ne gre samo za obnovitev občinskih svetov in končno ttnji za izvolitev pokrajinskega . sveta. V sedanjem trenutku gre zato, da pridejo v upravne organe ljudje, ki bodo v resnici za. stopali težnje, zahteve in in. terese velike večine ljudstva, ne pa interese peščice privilegirancev in vrhov nekaterih strank. Tudi občinske in pokrajinske uprave lahko posta, nejo organi za prispevanje h korenitemu preokretu sedanje politike na našem področju. Ti organi lahko vodijo politi, ko, ki bo postavila v ospredje
KER NE ODGOVARJA VEČ NOVONASTALIM POGOJEM
vlof
Vse
i pos1
«n, t
se V1 ■no f njo . ki
i met
aradi izpolnitve svoje vloge
bil Informacijski urad razpuščen
Komunistične in delavske partije bodo nadaljevale v drugih oblikah sodelovanje in izmenjavo misli - Intervju tov. Togliattija, ki je poudaril velikanske uspehe socialističnih sil v svetu
ev InformacijskegE
iz n ih
sezoni ek je bil razširjen nano/1 kon-.unike o preneha-”vat0u Informacijskega . -°rnunističnih in de-, h Partij-) povite
c t |‘t<Jrr>unističnih in delav.
i.. leta 1947 je imela "‘^. v.ogo. da se izpol.
i ».p “-la med komunistični-l lXjami- ki je nastala po '■' ' , ltvi Kominterne, zna-a PrEpevala k okrepitvi ulnity1 ske8a internacionali-ugdj v'rstah mednarodnega a id k boljšemu združe. l«i e*avskega razreda in n ur °vnih ljudi v borbi za no J>j lr. za demokracijo in ,0 111 ■ Informacijski urad ,H° glasilo. «Za trajen P1?A ludsko demokracijo» e“isl,2v a Pozitivno funkcijo P°f ^ ‘Okrepitev vezi in "ji.it ” izmanjavo izkušenj kraj1 ^mističnimi in delav.
artijami, za razjasnje-reb»«tičnfoanj marksistično-
eli-knakret n3Uka' UP°Šte"
ine pogoje posa.
h drž- T"
,o 2uv m izkušenj med. tveolkeij» komunističnega in Sibanja. To je pri-in k okrepitvi bratskih h ilfiii., .k Povečanju vpliva
S"111	P»*« med
,i tfv SJ>remembe, ki so na-1 » v. odnarodnem položa-J.L. Jfh letih:
ll*lfame s”cializma iz meja kitih dlŽave in njegova išl L„,~a v svetovni sistem, ev obširnega «podro. ki zajema evfop.
'lil u»
,fi
el),eJ6 Azijske države, socia-'u'j.	nesocialistične, pri-
tveoii'’ .'P okrepitev mnogih
n f.čnih nih part‘i v kapi-]„ „n deželah, odvisnih ..nalnih sliifoi
njih delovanje , Proti nevarnosti voj. v Proti reakciji, za mir, lržl'i ien.iske interese delav. za narodno neodvisnost
mej'k .dežel'
1,11,1 : °nčn'° naloge za prema-^ azdvojenosti delavske-busPjjj.ri.)a in za. okrepitev e-e 1 delavskega razreda . doseže uspeh v borbi h 11 lQln socializem,
"	1 >a Ustvarilo nove po.
, Vrt)trn, dejavnost delavskih
t °«na1Stičnih partij-i V ih aci]ski urad komuni.
1 f 'n delavski' partij, Idah Sv°jem sestavu ka-P° vsebini svoje deti ,ne odgovarja več tem ^gojem.
itr«, * * *
ih jdi komiteji komuni-3 Menih delavskih partij, ]•», Sr, _v Informacijskem
raarksistično.leninističnih partij ter v skladu s pogoji in nacionalnimi značilnostmi svojih držav, našle nove koristne oblike, da navežejo medse, bojne stike.
Komunistične in delavske partije bodo nedvomno nadaljevale po svoji preudarnosti in upoštevajoč konkretne po. goje svoje dejavnosti, izmenjavo mnenj o skupnih vprašanjih, za mir, demokracijo in socializem, za obrambo ko. risti delavskega razreda in vseh delavcev, za mobilizacijo ljudskih množic proti vojni nevarnosti. Hkrati bodo proučile vprašanja sodelovanja s strankami in tendencami, ki se. usmerjajo, k socializmu, in ‘udi 2 diugimi organizacijami, ki stremijo po okrepitvi miru in demokracije. Vse to bo še bolj okrepilo duh vzajemnega sodelovanja med komunističnimi in delavskimi partijami na podlagi načel proletarskega internacionalama vse to. bo okrepilo bratske . vezi med njimi v. interesu stvari miru, demokracije in socializma.
CK KP Bolgarije. GK Madžarske partije’ delovnih ljudv, ok (Kipi, ck Poljske združene delavske partije, CK Romunske delavske partije, CK KP SZ, CK KP Češkoslovaške, CK KP Francije
V zvezi s sklepom Central, nih komitejev komunističnih :n delavskih partij o razpustu informacijskega urada je tov. Togliatti izjavil da so se v o. ditelji partij, ki so sestavljale 1U. že več časa posvetovali o tem razpustu. Izmenjava mi. sli se je zaključila, približno za časa XX. kongresa KP SZ. Vodstvo KPI pa je soglasno dalo pristanek na ta predlog pred nekaj tedni.
Tov. Togliatti poudarja v svojem intervjuvu, da v izjavi o razpustu ni zaman sklicevanje na novi položaj delavske, ga, socialističnega in komunističnega gibanja. Ta novi po. ložaj izhaja iz pojava in rezultata poraza hladne vojne. Razpustitev je ena od stvari za prilagoditev novemu po. ložaju. V zvezi s tem je tovariš Togliatti podčrtal, da
zgodovina in napredek ne gre. .-.ta nikoli naprej po abstraktnih, prej določenih shemah. Stvarnost je vedno bolj bo. gata, raznolika in polna presenečenj kakor katera koli shema.
Kot nekaj negativnega v de. lovanju HJ je tov. Togliatti omenil, da je prišlo do razpustitve Kominterne v letu 1943 zaradi potrebe, da se v novem položaju komunistične in delavske partije avtonomno razvijajo vsaka v svoji deželi, vsaka v svojem ambientu. Razpust Kominterne leta 1943 je imel kot posledico izklju. čitev možnosti zunanjega posega za ureditev vprašanj ene ali druge partije. S tem se niso izključevale debate in medsebojne kritike, toda pra. vilo je bilo, naj vsaka partija rešuje sama svoja vprašanja. Vzlic temu je Informacijski u-rad, ki je bil ustanovljen z na. menom medsebojnega obveščanja in izmenjave izkušenj, zgrešil ko je leta 1948 in 1949 hotel od zunaj poseči v vpra. šailja jugoslovanske partije.
Tov. Togliatti je tudi dejal, da je bila sestava Internacijskega urada zelo raznolika in slučajna, ker so poti, ki jim sledijo n. pr. francoski in ita. lijanski komunisti, popolnoma različne od poti partij, ki so po osvoboditvi začele delo za Zgraditev socializma. Tudi za^ radi tega ni bila mogoča učin. kovita debata, ker se vprašanja komunistov v kapitalističnih deželah in komunistov v socialističnih deželah postavljajo drugače.
Togliatti je pripomnil, da bodo komunistične in delavske partije našle v prihodnosti druge oblike medsebojnega obveščanja, izmenjave misli in izkušenj.
Ali bo mir dosežen?
Zgleda, da boi v' kratkem podpisan sporazum o premirju med Egiptom in Izraelom. Kot je znano, je prišlo v zad. njem času do številnih inči. dentov, ki so na egiptovsko-izraelski meji povzročili številne človeške žrtve.
vsa najvažnejša vprašanja, od katerih rešitve je odvisna bodočnost našega mesta kot industrijskega in trgovskega sre. dišča.
Zato naša partija postavlja v ospredje vprašanje teritorialne avtonomije, ki naj nudi našemu področju, prav zaradi svojega izrednega polo. žaja. tisto samoupravno moč, ki bo lahko dovolila rešitev najnujnejših političnih, go. spodarskih in družbenih vprašanj na demokratičen način. Prav tako se postavlja zahteva po integralni prosti coni. Z geslom proste cone moramo na volitve, ker je to občutena po. treba velikanske večine pre. bivalstva razen ožjega kroga morskih psov in njihovih politikantskih hlapcev. Vprašati je treba sedanje upravitelje in vlado, kaj je z obljubljenim rotacijskim skladom, kako se misli rešiti vprašanje brezposelnosti, vprašanje žalostnega pojava emigracije v tuje ■ kraje, vprašanje ljudskih stano, vanj, draginje itd.
Na teh vprašanjih se moramo biti, da bomo nekaj dosegli. O teh vprašanjih nočejo demokristjani in njihovi za. vezniki, govoriti, ker niso do sedaj napravili prav nič in ne nameravajo napraviti nič niti v bodoče.
Vprašati jih moramo, kaj je s Posebnim statutom in narod, nimi pravicami Slovencev. Nemogoče je, da bi se sedanje zadržanje do Slovencev nadaljevalo. Mi odločno zahtevamo, da se spoštujejo mednarodne obveznosti, ki izhajajo iz Lon. donskega sporazuma. Mi odio, eno zahtevamo, kot je poudaril tudi tov. Scoccimaro na V. kongresu naše partije, da se
Tovariša Bulganin in Hru. ščev sta v sredo prispela s sovjetsko križarko «Ordžoni-kidze» v britansko luko 'Portsmouth. Na londonskem kolo. dvoru Victoria ju je sprejel ministrski predsednik Eden. Visoka gosta sta bila v -Londonu deležna množičnega sprejema. Razgovori med sovjet, skimi in britanskimi voditelji so se začeli v četrtek. Sovjet, ska gosta -se bosta zadržala v Veliki Britanji deset dni.
Ob zaključku atomske konference v 'Moskvi je bilo sklenjeno, da se iz predstavnikov 11 vzhodnih dežel ustanovi mednarodni atomski inštitut, h katerem lahko pristopijo tudi druge dežele.
Ogorčenje zaradi diskriminacij proti antifašistom in demokratom
Val protestov proli odvzemu volilne pravice lov. Berneličevi - Volilno pravico so odvzeli tudi antifašistu, katerega je posebno fašistično sodišče obsodilo na 14 let ječe
Vest, da je bila, tovarišici Mariji Bernetič odvzeta volilna pravica na osnovi diskriminacijske Scelbove okrožnice, je vzbudila veliko ogorčenje v vrstah naših tovarišev in vse demokratične javnosti v Trstu. To tern bolj, ker po. znamo tovarišico Bernetičevo in njeno življenjsko pot, ki je lesno povezana z zgodovino delavskega gibanja v Trstu. Iz raznih krajev so prišli izrazi solidarnosti s prizadeto tova. risico in ogorčeni protesti proli diskriminaciji, ki jo tukajšnje oblasti dopuščajo na škodo antifašistov.
izmenjavi mnenj toizn-v njegove dej a v. i Hi-a”, h’. da je Informala lij" ST> 83 UStan0" Ciio v;47' izpolnil svojo fili, a4° so soglasno Irifn prer>eha dej a v.
JnistiZmua'Cliskega urada j ler n* in delavskih •a «Z.-,1, innje njegovega deip c lrajen mir, za ljud-nti-alkrac>jo». ih ■ 1 komiteji komuni-tMetlih delavskih partij, ll. Sodi y Informacijskem
Pai-tp0, da bodo posa. ' hr)rbi ]e ali skupine par-
u,ra?re ~
Za interese delav-

reda, in
z delovanjem
splošnimi- smotri
V sredo 25. aprila ob 10.30 v kinu Alabarda
bo
prainovanje 11. obletnice osvoboditve
Manifestacijo organizira zveza partizanov ANPt. Vsa antifaliatična gibanja in stranke so vabljena, da pristopijo k tej manifestaciji
'Toda to ni zadnje dejanje v dolgi vrsti diskriminacijskih in protidemokratičnih postopkov proti demokratom in antifaši. sto-m. Ta teden se je izvedelo, da je bila odvzeta volilna pravica še enemu izmed znanih tržaških antifašistov, Borisu Kovačiču, katerega je posebno fašistično sodišče leta 1942 ob. Sodilo na 14 let ječe ter na trajno izgubo državljanskih pravic, zaradi sodelovanja z antifašističnim gibanjem. Bo. lis Kovačič je bil izpuščen iz zaporov po padcu fašizma, kasneje pa je bil odveden v na. cistično koncentracijsko tabo. 3'išče, iz katerega se je vrnil šele po koncu vojne.
Tudi to dejanje spada v vrsto — na žalost predolgo vrsto — grobih krivic, ki se gode antifašistom in to v zname. nju «demokracije», proti kate. rim .c enkrat odločno prote. stirai o.
Med tem, ko odvzemajo v o. lilno pravico antifašistom, u. gotavljamo, da po drugi strani pa postavljajo silno težke ovire za ponovno pridobitev orne. njenih pravic za tiste državljane, ki po zakonu morejo ponovno pridobiti volilno pravi, co, na osnovi zakona italiian. ske republike. Kot je znane je bil omenjeni zakon razširjen na Tržaško ozemlje tri dni potem, ko je zapadel rok za vpis v volilni imenik. Zato bo moralo prizivno sodišče raz. pravljati o zadevah volilne pravice, oseb, katerim je bila ista odvzeta zaradi obsodb pred posebnim fašističnim sodiščem ali pa zaradi neznatnih glob na' katere so bili nekate. ri državljani »bsojeni še za
časa stare Avstrije.
Ponovno vabimo prizadete državljane,, katerim je bila odvzeta volilna pravica na o. snovi gori navedenih dejstev, naj se zglasijo na volilnem u. i-adu Komunistične partije, ki ima svoj osrednji sedež v Trstu, ul. Capitolina št. 3, kjer bodo dobili vsa potrebna na. vodila in nasvete.
Izjava ioijeMe vladi
Sovjetska vlada je objavila izjavo, v kateri se pravi, da je ZSSR pripravljena prispevati k rešitvi -bližnjevzhodnih vprašanj in podpirati vse pobude OZN za utrditev miru na tem področju.
Irjovlaa FLRJ s Kitajmo
Predstavniki zunanjetrgovinskih podjetij FLRJ in Kitajske so do -sedaj sklenili- za več ko tri miiij-one funtov različnih trgovinskih poslov. Pogodbe so bile sklenjene na podlagi trgovinskega sporazuma, ki je bil skienjen pred mesecem dni in določa trgovinsko izmenjavo za leto- 1956 v skupnem znesku pet milijonov funtov. Jugoslovanska podjetja za pridelovanje in prodajo tobaka so sklenila s kitajskimi predstavniki pogodbo o dobavi 5500 ton tobaka, tekstilna podjetja pe o dobavi tekstilij za 30.000 funtov. Kitajska podjetja bodo letos dobavila Jugoslaviji za 1.3 milijona funtov oljnih semen.
dajo Slovencem tiste pravice, ki jim pripadajo ne samo po mednarodnih listinah, marveč tudi po osnovni listini Italijanske republike. 1. j. po repu. blikanski ustavi. Napraviti se mora konec z izigravanjem ve. .ikega števila prebivale ev, ki so prišli pod upravo Italije, nočejo pa biti drugorazredni državljani, katerim se na vsakem koraku osporavajo naj. osnovnejše demokratične pra. vice.
To so v glavnem zahteve, ki jih postavlja naša partija. Za te zahteve se bo borila v teku in po volilni kampanji. Pri tem bo uživala vso pomoč ita. lijanskih demokratičnih sil in strank, ki po svoji strani postavljajo zahteve, naj se vsa vladna politika preusmeri v korist vsega italijanskega ljudstva v korist delovnih ljudi.
katerih pravice so se do se. daj grobo prezirale.
* * *
Na podlagi zadnjih podatkov izhaja, da je v tržaški občini vpisanih v volilne imenike 206.068 volivcev, in sicer 114 tisoč 394 žensk in 91.674 mo. ških.
Na zadnjem sestanku je volilna komisija črtala iz volil, nih imenikov 589 moških in 334 žensk, ker so se izselili. Vpisanih pa je bilo 2139 moških in 2120 žensk. Gre veci, noma za begunce in državne funkcionarje, ki so se priselili v Trst iz raznih pokrajin republike.
Kot vidimo si hočejo vladne stranke na vsak način prid o. bili nove volivce, ki naj bi jim s svojini glasom zajamčili nadaljnji obstoj na krmilu občinske uprave.
S PRVEGA P0K0NGRESNEGA ZASEDANJA
Poziv CK ur vdiucem
m izvolitev novega m
Centralni komite KP TO ie s svojega prvega pokongresne. ga zasedanja, izdal naslednji poziv:
Tovarišice in tovariši! Prijatelji jn simpatizerji KP!
Novoizvoljeni Centralni komite partije vam naslavlja s svojega prvega zasedanja topel poziv zato, da vsak od vas prispeva s svojim razu. mnim in intenzivnim delom, s svojim navdušenjem in eia. nom k veliki, važni bitki za zagotovitev poštenih, demokratičnih in ljudskih uprav občinam in pokrajini.
Vse partijske organizacije in vsak tovariš in prijatelj, naj se čutijo mobilizirani v tej kanpanji, ki je odločilne važnosti za gospodarsko in politično bodočnost našega prebivalstva in pomemben prispevek k širši bitki, katera se vodi po vsej Italiji zato, da se položaj spremeni, da vlada vodi politiko, ki bo odgovarjala interesom delovnih ljudi in ljudstva, miru in demokracije.
Vsakega delovnega človeka, vsakega demokrata po tovarnah In okrajih, v mestu in na vaseh sezmanlte s programom in kandidati Komunistične partije, diskutirajte in prepričajte vse poštene Tržačane, naj politično iu finančno podprejo to važho bitko v inte. resu Trsta! Prepričajte tržaške volivce, da lahko prispevajo k prenovitvi gospodarskega in političnega življenja na našem področju s tem, da volijo komunistične kandidate v Trstu, Frausinovo listo KP in PSI v Miljah in liste, ki jih podpirajo komunisti po podeželskih občinah.
CK KP TO
izvoljen Izvršni komite KP TO
Na prvi seji novoizvoljene, ga Centralnega komiteja KP TO ki ji je predsedovala tovarišica Marija Bernetič, so bili naslednji tovariši sogla. sno izvoljeni v Izvršni komite:
Vittorio Vidali, Marija Bernetič, Giuseppe Burlo, Mario Desanti, Alessandro Destradi, Veljko Guštin, Alojz Markovič, Nereo Martinelli, Davide Pescatori, Giuseppe Pogassi, Giovanni Postogna, Albin Škrk, Ruggero Spad aro, Bonomo Tominez, Laura Weiss.
V novo Centralno kontrol.
no komisijo so bili izvoljeni naslednji tovariši:
Arturo Calabria, Antonio Gattonar, Lino Crevatin, Gal. liano Donadel, Alojz Pirc.
Parlamentarci FLRJ v LR Bolgariji
Te dni se v LR Bolgariji za. držuje jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki se je udeležila tudi otvoritvenega zasedanja narodnega sobranja. Ob tej priliki so bili izmenjani pozdravni govori, v katerih je bila poudarjena popolna, normalizacija odnosov med Bolgarijo in Jugoslavijo. Ju. goslovansko delegacijo vodi predsednik zveze ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade.
Velike stavke v Španiji
V Španiji je v teku veliko stavkovno gibanje, ki se ga udeležuje preko 50.000 delav. cev. V prvem trenutku je Francova vlada odredila povi. sanje plač, v sredo pa so bili poviški odpravljeni. Zato predvidevajo, da se bo stavkovno gibanje še razširilo.
Danes, v soboto 21. aprila
(Jb 20. uri : SV. BARBARA, sestanek volivcev, govori podžupan Piero MICOR;
TRST, trg tra i Rivi, govorita Armida ZOBEC in Paolo SEMA;
TRST, trg Rosario (Staro mecto), govorila Giuseppe MUSLIN in Ondina DEROSA;
Jutri, v nedeljo 22. aprila
Ob 10. uri : TRST, Kino ob morju, govori Giuseppe POGASSI;
Ob 10,30 : TRST, ulica Calvola (Campi Elisi), govorita Jole DEFERRI in Arturo CALABRIA;
TRST, na dvorišču Ljudskega doma pri Magdaleni, govorita Mira RIJAVEC in Paolo SEMA;
Ob 11. uri: SV. KRIŽ, na trgu, govorita Marija BERNETIČ in Umberto SAJOVITZ;
Ob 16. uri: PROSEK, na trgu, govorita Franc GOMBAČ in Giuseppe MUSLIN;
PODLONJER, na dvorišču pred gostilno Pertot, govorita Anton GERLANC in Alessandro DESTRADI;
V ponedeljek 23. aprila
Ob 19.30	: TRST. trg Giarizzole pri Sv. Ani,
govori Francesco GAŠPERINI.
Ob 20. uri: TREBČE, na trgu, govori Franc GOMBAČ.
Ob 20. uri: TRST, gostilna «Paradiso» (na Pon-čani), govori Giuseppe POGASSI.
V torek 24. aprila
Ob 15.45	: TRST. na trgu Broletto, govori Pao-
lo SEMA;
Ob 17.30	: TRST, trg R. Gessi (pred Tovarno
strojev), govori Arturo CALABRIA;
MILJE, trg Marconi, govorijo Vittorio V ID ALI, Salvo TEINER, Giovanni POSTOGNA, Peter VIOLA, Luigi NORBEDO;
Ob 19.30	: TRST, trg Bonomea na Greti, govo-
rita Ernesto RADICH in Libero TRIBÙ-
SON;
Ob 19.30 : OPČINE, na Brdini, govorita Ivana HROVATIN (Stanka) in Arturo CALABRIA.
Ob 20. uri: TRST, pri Dacju pred gostilno Škri-njar. govorita Dušan KODRIČ in Giuseppe MUSLIN.
Letošnje prvomajske manifestacije morajo biti še večje kot druga leta
Prvi maj se bliža z nagli, mi koraki. Tudi letos ga bodo delovne množice Trsta praznovale v znaku borbe za iz. toljšanje sedanjega položaja. Letošnje praznovanje Prvega maja sovpada z volilno kampanjo, ki je velike važnosti za življenje mesta in področja. Zato morajo biti prvomajske proslave še večje kot druga le. ta, prav posebno pa se morajo vršiti v vzdušju enotno, sti in zavezništva med ljudskimi silami, med pristaši nove vladne in upravne politike, med pristaši korenitih spre. memb v državnem in krajev, nem ustroju.
Vemo, da kol vsako leto tu. ■ii letos pripravlja Nova delavska zbornica CGIL povor.
ko in zborovanje na enem izmed glavnih mestnih trgov. Letošnji Prvi. maj je prav za. radi tega pomembnejši, ker se je v znamenju enotnosti in naporov za enotnost ustanovila Nova delavska zbornica CGIL, ki je faktor zbliževanja in združevanja delovnih lju. di. Zato je treba mobilizirati vse sile, da bo ta manifestacija ki joeNova DZ CGIL prireja, izpadla čimlepše in čimboljše. da bo to prava slika naraščanja razredno zvestnih delov-nih ljudi.
Istočasno, ker smo v volilni kampanji, se bodo popoldne po vseh največjih vaseh in mestnih okrajih organizirale Ijud. ske veselice, ki naj bodo izraz odločne volje naših ljudi po
Odgovor Steve Nelsona na solidarnostno pismo
Tov. Steve Nelson, ki mu je vrhovno sodišče ZDA razveljavilo 'obsodbo na 20 let zapo, ra, je takole odgovoril na pismo, ki mu ga je v imenu partije poslal tov. Vidali:
10. aprila 1956 Dragi tovariš Vidali!
Bilo je prekrasno za nas, da smo prejeli tvojo brzojavko! Prečitali smo jo na sobotnem zborovanju, na katerem smo proslavljali zmago.
Želim izkoristiti priliko, da se ti zahvalim in istočasno povem, da si bil v Evropi med najmočnejšimi podporniki na. še borbe. Solidarnost, ki ste jo za nas organizirali v Trstu, je bil» razmeroma najšir.
ša v primeri s katero koli deželo v Evropi, čeprav so pri. šli protesti iz številnih dežel. To je b:l ključ zmage. Brez mednarodne podpore si zmage ne bi mogli pričakovati. Kot ti je znano, se še vedno borimo proti zloglasnemu fe. deralnemu zakonu o državnem prevratništvu, proti Smith Actu. Sedaj dosega ta borba kritično fazo, v kateri je za zmago bolj kot kdaj koli nujno potrebna vsaka oblika so. Udarnosti. Upam. da lahko računamo na tvojo pomoč kot v preteklosti. Prosim te, da izrečeš mojo toplo zahvalo tovarišem in - delovnim ljudem Trsta, ki so nas podpirali v
tej borbi,
S prisrčnimi pozdravi
STEVE NELSON
Sklepi narodnega sobranja LR Bolgarije
V torek je narodno sobranje LiR Bolgarije sprejelo o-stavko ministrskega predsednika Vika Cervenkova, ki je bil zadnji čas kritiziran zaradi čaščenja osebnosti, ki ga je sam podpiral. Na njegovo mesto je bil izvoljen Anton Ju. gov. Viko Cervenkov je bil v novi vladi imenovan za mini. sirskega podpredsednika.
uveljavitvi ljudskih sil in predstavnikov na skorajšnjih volitvah. TO pomeni, da popoldne ne bo, kot je bilo v navadi vsako leto, centralne manifestacije :na stadionu Prvi maj. marveč da bo v številnih kraiih veliko večjih in manj. ših manifestacij, ki jih bo naša partija organizirala, da združi okrog njih čimvečje število ljudi.
Zato je velike važnosti, da se že sedaj začne mobilizacija prebivalstva okrog teh mani. testaci], ki morajo prav dobro izpasti in morajo privleči pozornost tisočev in tisočev državljanov obeh narodnosti.
Letošnji Prvi maj mora biti nekaj izrednega v našem me. stu in na našem podeželju, mora izpasti kot veličasten protest proti sedanji vladni in demokristjanski politiki, mora izpasti kot odločna in soglasna zahteva našega prebival, stva po politiki v interesu Trsta, v interesu delovnega ljudstva.
Letošnji Prvi maj se mor* praznovati z geslom: Tako je nemogoče naprej ! Naj se zavedajo konservativne in nazadnjaške sile, naj se zaveda fronta «morskih psov, ki žanje toliko simpatij med vrho. vi demokristjanov, fašistov in monarhistov, da je tržaško ljudstvo naveličano sedanjega stanja in ne bo dopustilo, da bi se Trst vodil v gospodarske propast.
Povišanje plač na Poljskem
Poljska vlada je odredila povišanju minimalnih plač povprečno za 2i%.
l
STRAN 2
DBLO
21. APRILA Ul
S V. KONGRESA KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLIA
o poročilu Centralne
POLITIČNA
RESOLUCIJA
Diskusija
'S'''''
V. kongres KP fO je soglas-1 tradicionalnih pomorskih prog, no odobril naslednjo politično za ločitev podjetij 1RI od Conf-
resolucijo :
V . kongres Komunistične partije Tržaškega ozemlja, ki je nasedal 6., 7. in 8. aprila 1956 odobrava po obširni diskusiji, v katero je poseglo 61 delega tov poročilo, ki ga je podal v imenu odstopajočega CK sekretar tov. Vittorio Vid ali « Borbi za prenovitev gospodarskega in političnega življenja v Trstu», analizo^ vsebovano tem poročilu, o mednarodnem in krajevnem položaju, perspektive, ki so začrtane za bodoče delo tržaških komunistov. * * *
1. Kongres podčrtuje važnost in pravilnost sklepov in zaključkov XX. kongresa KP SZ, ki predstavljajo dragocen prispevek naukov.
Uveljavitev svetovnega socialističnega sistema, razvoj osvobodilnega gibanja kolonialnih narodov, ki že danes postavlja na dnevni red likvidacijo vsega kolonialnega sistema imperializma, ustanovitev področja miru, ki obsega nad polovico človeštva, in mogočna okrepitev borb delavskega razreda in ljudskih množic v deželah, ki so še podvržene kapitalističnemu režimu. so osnovne značilnosti ko reniti!) sprememb, ki so nastale na svetovnem političnem pozori,šču in so bile analizirane na XX. kongresu.
Na podlagi te analize je XX. kongres KP SZ podčrtal danes obstoječo možnost preprečitve izbruha vojne in povečano možnost borbe za mir, mirno sožitje, razorožitev, utrditev mednarodnega sodelovanja.
Vprašanja, ki so bila postavljena na XX. kongresu o borili za mir in oblikah prehoda v socializem, za ponovno vzpostavitev osnovnih marksistično-le. ninističnih načel kolektivnega vodstva in proti čaščenju osebnosti, so doprinos izkušenj in naukov za izboljšanje našega dela.
Zgodovinske zmage socializma v Sovjetski zvezi in velikanske perspektive razvoja, nakazane v direktivah za VI. petletko, potrjujejo ogromno premoč socialističnega nad kapitalističnim sistemom, so vzgled in vir navdušenja za komuniste in delovne ljudi vsega sveta v nji bovi borbi.
V. kongres partije zadolžuje tržaške komuniste, da črpajo iz vseh teh dogodkov vzpodbudo k navdušenemu prispevanju k borbi za mir. razorožitev, triumf politike pomiritve in mirnega sožitja, podčrtujoč važnost, ki jo ima trajen mir za Trst, žrtev hladne vojne.
\ akciji za mir in mednarodno sodelovanje, ki jo vodi Sovjetska zveza, je obnovitev odnosov prijateljstva in sodelovanja s strani Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije z Jugoslavijo velik pozitiven prispevek. Tržaški komunisti si želijo postopnega izboljšanja teh odnosov in so zadolženi, da m* borijo za vključitev italijanske vlade v sedanji proces mednarodne pomiritve, prispevajoč k borbi, ki jo vodi italijanski narod za dosego tega cilja.
Istočasno je naše ozemlje zainteresirano na razvoju čedalje boljših odnosov med Italijo in Jugoslavijo in mora vršiti v tem procesu važno vlogo v prid krajevnega prebivalstva in prijateljstva med sosednimi narodi.
industrie in njihovo okrepitev, za obrambo ladjedelniške industrije. za obrambo malih in srednjih trgovskih. industrijskih. obrtniških podjetij in kmetijskega gospodarstva, za pravilno in * dokončno ureditev vprašanja bivših nameščencev ZVU. za okrepitev obnovitve ljudskih gradenj, za sistemaci j o izseljencev iz miljskih hribov in beguncev iz cono H na podlagi posebnih ukrepov.
Za rešitev vseh navedenih vprašanj je bistvenega pomena čim enotnejša borba zainteresiranih gospodarskih kategorij ob podpori vsega prebivalstva in komunisti bodo nudili tudi v bodoče ves svoj doprinos k okrepitvi le enotne fronte.
!. Enotnost delavskega razreda je osnovni pogoj, je jedro, okrog katerega se lahko uresniči čim širša enotnost ljudskih sil. Komunisti pozdravljajo ustanovitev nove Delavske zbornice CGIL kot znaten korak k enotnosti trž iških delovnih ljudi in se obvezujejo, da bodo aktivno podpirali vse borbe za obrambo sindikalnih pravic in svoboščin delovnih ljudi v podjetjih, proti napadom Confindustrie, za dosego boljših delovnih in življenjskih pogojev. Uspeh v teh borbah, na podlagi čimširše akcijske enotnosti delavskega razreda. je bistven prispevek k splošni gospodarski prenovitvi Trsta in mora zato dobiti podporo predvsem vseh proizvajalnih slojev.
5. Licemerska dvoumnost o začasnosti» rešitve tržaškega vprašanja s strani vlade in strank, ki jo sestavljajo, je koristila samo podaljšanju pravnega, političnega in gospodarskega položaja, slonečega na lažnih in za naše področje usodnih temeljih, področje, ki je podvrženo nedemokratičnemu komisarskemu režimu.
Potrebno je, da so tržaški komunisti na predstraži v borili. ki je globoko občutena med vsem prebivalstvom za upravno
množic, ki se odraža danes vidni obliki tudi v notranjosti vladne koalicije, v vsedržavnem merilu in v našem mestu, kar potrjuje oči vid na kriza, ki maje stranko krščanske demokracije in njene satelite, soodgovorne tudi v Trstu za današnje težko stanje.
V teku le volilne kampanje bodo komunisti pospešili ra krinkovanje naklepov i talija ske veleburžoazije z ustanovitvijo «trosIranske zveze», ki ima za cilj preprečitev vsakega socialnega napredka in za preusmeritev italijanske družbe k reakcionarnemu nazadovanju.
Komunistična partija Trsta se bo z vztrajnostjo in zaletom borila zato, da se spremeni vladna politika, da se razbije klerikalni monopol in monopol satelitskih strank v službi tržaške oligarhije, da se neha ka-mora v javnih upravah, da bodo vse občine področja upravljali tisti, ki uživajo zaupanje ljudstva, za demokratično pokrajinsko upravo. Zato se bodo komunisti borili za uresničenje volilnega programa, ki ga je odobril kongres in ki predvideva podporo k rešitvi osnovnih vprašanj gospodarskega, političnega in socialnega življenja Tr-sl-' ter postavlja uresničenje demokratičnih zahtev v krajevnih upravah (avtonomija, demokratična davčna politika, ljudska stanovanja, socialno skrbstvo, javne usluge, šole in kultura itd.).
Objavljamo izvleček diskusije o poročilu Centralnega komiteja, ki ga je podal tovariš Vidali na V. kongresu Komunistične partije. V tej številki objavljamo večino j-diskusijskih govorov. Ker nam prostor ne dopušča, ne objavljamo vse diskusije. Pre. ostalo diskusijo bomo objavili v naslednjih številkah našega lista skupno z organizacijsko resolucijo ki jo je sprejel V. kongres.
Tovariš Gattonar od sekcije Sv. Jakob je posvetil večji del svojega govora volilni kampa, nji in vprašanjem, ki so v njeni zvezi. Naša polemika se bo predvsem osredotočila proti D'C kot stranki, ki ima v svojih rokah tržaško občino in je najbolj odgovorna za težko gospodarsko stanje. To pa pomeni, da se je treba, otresti sektaštva in vzpostaviti kon. takt s katoliki okraja, da se z njimi na podlagi resne diskusije prerešetajo razna vprašanja. Ne gre tu za diskusijo o verskem vprašanju, marveč za razpravo o gospodarskem stanju v našem mestu, o brezposelnosti kot tudi o pomanjkanju ljudskih stanovanj, t.j. o vseh vprašanjih, ki zanimajo in za katere se zavzemajo tudi katoliške množice. Diskutirati je treba o miru in njegovi utrdiitvii, o razorožitvi, o mednarodni pomiritvi, poudarjajoč, kar je papež dejal v svoji velikonočni poslanici.
7. Naloge volilne kampanje, ki so tako obvezujoče in kompleksu.1 na našem področju, motajo najti mobilizirane vse tovariše v razumnem in borbenem naporu za usmeritev volivcev v obrambi njihovih koristi in za vlivanje zaupanja v možnosti spremenit ve sedanjega stanja preko plebiscitarne zahteve po koreniti gospodarski in politični prenovitvi.
Za dosego teh ciljev —- ki so častna naloga komunistov in tržaških demokratov n a pr a m slovenskemu in italijanskemu
Govoriti bomo morali o o-brambi demokratičnih pravic, obsoditi odloke generalnega komisariata, povzročiti ogorčenje javnega mnenja proti krivcem krvoprelitja v Venosi, Barletti, obsojajoč tiste, ki so s svincem odgovorili našim bratom, ki so zahtevali dela in kruha za svoje družine.
Delegacija Slovencev odhaja po pozdravu v odra
prebivalce okraja, pozivajoč jih, naj prispevajo v sklad partije, ki ne dobiva vladnih podpor kot centristične in desničarske stranke.
Obe ženski celici sta izdelali delovni načrt na podlagi ugotovitve, da so žene tiste, ki tvorijo večino volivcev. Za u-resničenje vseh nalog se bo med tovariši razvilo tekmovanje, kar mora biti značilnost vsega delovanja komunistov.
Tov. Grusovin
Tovariš je nato poudaril, kar so v okrajnem merilu dosegli od občinske uprave na podla, gi delovanja celic (ureditev okrajnih pločnikov, ureditev trga pred šolo Timeus-Slata-per, ureditev podzemeljskih javnih stranišč, trideset milijonov investicij za pokriti trg na trgu Giuliani, za kar se je prav posebno zavzela celi. ca «Morgan»).
Poostriti je treba borbo za okrajne zahteve, ki so veli.
V L.R. Albaniji posveča ljudska oblast veliko skrb detinstvu. Po vseh okrajih in tudi manjših vaseh se odpirajo otroški vrtci in jasli, kjer imajo malčki vso potrebno zdravniško oskrbo in nego s strani specializiranega osebja
avtonomijo z ustanovitvijo o-zemeljskega sveta, (lemokrati-
2. Sedanja politična usmeritev italijanske vlade nasprotuje interesom Trsta in je glavni vzrok težke gospodarske in politične krize, ki jo preživlja naše mesto. Zato da se položaj' •premeni v Italiji in v Trstu, je neobhodno potrebna čedalje učinkovitejša in bratska po-vezava tržaškega prebivalstva z italijanskim demokratičnim gibanjem.
Preusmeritev na levo v Italiji bi predstavljala jamstvo za rešitev tulli osnovnih gospodarskih in političnih vprašani Trsta.
■i. Resnost tržaškega gospodarskega položaja terja od tržaških komunistov čedalje odločnejše borbe za uresničitev organskega načrta italijanske vlade v korist našega gospodarstva. Za izvajanje nujnih ukrepov za olajšanje težkega stanja. ki zaskrblja tržaške družine zaradi velike brezposelnosti, draginje, pomanjkanja perspektiv, kar se odraža v resnem pojavu množičnega izseljevanja bodo tržaški komunisti nadaljevali in pospešili borbo za obnovo trgovinskega prometa, dosego integralne proste cone. za takojšnje izvajanje rotacijskega sklada, za tiste industrijske pobude, ki bi bile učinkovitejše, za dodelitev ladjevja in
eno izvoljenega s širokimi u-pravnimi in zakonodajnimi pravicami.
Poleg lega se mora zahtevati s takojšnjimi naknadnimi volitvami tržaško parlamentarno zastopstvo za učinkovito neposre-Iflno obrambo interesov našega prebivalstva pri vladi.
Tržaški komunisti bodo ni, ilaljevidi borbo za izvajanje demokratičnih jamstev, ki so v spomenici o sporazumu in v priloženem posebnem statutu za spoštovanje načel v vseobči deklaraciji o človeških pravicah in posebno za obrambo narodnih pravic slovenskega prebivalstva. z okrepitvijo in utrditvijo enotnosti in bratstva med Slovenci in Italijani na podlagi načel socialističnega internacionalama.
Istočasno, da sc zagotovi demokratično življenje našemu prebivalstvu, bodo tržaški komunisti aktivno podpirali borbo italijanskega ljudstva v obrambo republikanske ustave.
ti. Najnujnejša in najvažnejša naloga, ki se postavlja v sedanjem trenutku pred Komunistično partijo Trsta, je prispevek, ki ga mora dati za uspeh demokratičnih sil v volilni kampanji, za uspeh, ki je bistvenega pomena za prenovitev političnega in gospodarskega življenja Trsta. Bližnje volitve morajo izražati zahtevo te prenovitve z novim preokretom na levo italijanske politike, s tol-mačenjem čedalje bolj razširjene in globoke težnje ljudskih
prebivalstvu Trsta in vsemu italijanskemu ljudstvu, s katerim so prvič Tržačani poklicani na volišča - je neobhodno potrebno, da Komunistična partija okrepi in široko razširi svojo povezavo z delovnimi ljudmi in z vsem ljudstvom.
To pomeni pospešiti vse borbe v obrambo splošnih in posebnih zahtev vseh slovenskih in italijanskih prebivalcev, delavcev, uradnikov, obrtnikov, kmetov, trgovcev, profesioni-stov, upokojencev, brezposelnih, brezdomcev in izgnancev iz stanovanj, izseljencev in beguncev. Približati je treba, razpravljati in prepričati deset tisoče žena in moških, mladincev, prebivalcev vseh socialnih slojev in ponesli vedro in prepričevalno besedo komunistov v sleherno tovarno, sleherno vas, sleherno družino, za učinkovito pobijanje vsakršne špekulacije in diverzije protikomunistične kampanje, ki že sedaj stremi za tem. da odvrne volivce od akcije za obrambo njihovih konkretnih in življenjskih koristi.
Z zastavitvijo vseh svojih sil in sposobnosti morajo tržaški komunisti dokazati, da se zavedajo odločilne važnosti te bitke za premostitev sedanjih težav, v katerih se nahaja naše ozemlje, bitke, ki istočasno predstavlja osnovno etapo za bodočnost Trsta in pomemben prispevek k utrditvi sil miru. demokracije in socializma, ki otvarjajo danes v vsem svetu bolj kol kdaj koli prej človeštvu nova obzorja blaginje in napredka.
ke važnosti,. Pri tem pa je treba vedno imeti v vidiku dejstvo, da naša partija ne dela na podlagi demagogije v volilne svrhe, marveč predlaga borbene programe in. zahteve, za katere, se bodo ko, munisti borili do končnega uresničenja.
V delovanju, ki ga je izvrši, la sekcija, je tovariš citiral akcijo v zvezi z Delavskimi zadrugami, katerih voditelji so javno izjavili, da so pripravljeni dati na razpolago občinski konzumni ustanovi naprave ustanove z učinkovito borbo proti draginji, kar so že neštetokrat predlagali komu. nistični svetovalci. Za to so komunisti nabrali več sto podpisov pod resolucijo, ki so jo naslovili občinskemu odboru.
Sekcija je izdelala okt ajni program zahtev, ki je bil poslan vsem 60 občinskim svetovalcem. Samo komunistična skupina je dokazala, da čuti zahteve tega okraja in je tudi v tem smislu nastopila v občinskem svetu. Tovariši so si zadali nalogo, da popularizirajo delovanje komunistične sku. pine v občinskem svetu zato, da se bo prebivalstvo zaveda, lo, kdo brani njegove zahteve in težnje.
Sekcija je že objavila dva volilna letaka in namerava izdati še v okrajnem merilu še veliko drugega materiala. Tovariši so pripravili transpatente z gesli in so začeli nabi. ralno akcijo za volilni sklad. Obvezal; so se, da bodo na. brali 200.000 lir v ta namen. Sekcija se be obrnila na vse
Tov. Grusovin iz Tovarne strojev poroča o notrajem položaju v tovarni v zvezi z o-fenzivo proti svoboščinam de. lovnih ljudi, poudarjajoč potrebo po odločni borbi proti samovolji in ustrahovanju. Niso malenkosti dejstva, da nekateri vodje oddelkov poziva,-jo delavce, naj se vpišejo v li-berinsko sindikalno organiza. cijo, ali pa jih pozivajo, naj ne stavkajo, da oddaljujejo sindikalne aktiviste od tovar. ne in jih pošiljajo v oddelek, ki ga imenujejo «konfinacija», v ladjedelnici Sv. Marka, da zaposlujejo visoko specializira, ne delavce na način, ki ni. ma nobenega opravka z njihovo specializacijo.
Spričo tega položaja je tre. ba preučiti oblike borbe za učinkovito obrambo pravic delovnih ljudi, za aktivno delo. vanje partije in sindikata v podjetju. Važno sredstvo je tovarniški list, kot dokazujejo pozitivne izkušnje v republi-Ki. Z notranjim časopisom se lahko razvije dobra enotna politika, se lahko diskutirajo vprašanja, ki jih ne obravna. va dnevni tisk, in na ta način veliko prispeva k borbi za u-resničenje zahtev delovnih lju. di in za razkrinkanje nasilstev ravnateljstva. Tovariši si zastavljajo nalogo, da bodo obnovili list «Motore», ki je bil zelo dobro sprejet med vsem delavstvom, preučujoč najprimernejše oblike za njegovo širjenje med vsemi delovnimi ljudmi..
vilne skupine specializiranih tovarišev za ustmeno propa. gando. Istočasno se bodo vršili sestanki s temi tovariši zato, da se vzporedijo njihova orientacija in njihovi argu. menti s položajem. Tako bomo imeli veliko tovarišev, ki bedo dobro pripravljeni za podrobno propagandno delo. vanje.
Sekcija bo organizirala resno razlikovano delo za širjenje letakov o okrajnih in strokovnih vprašanjih. Velika pozornost se bo posvetila širjenju našega tiska s povečanjem števila raznašalcev, ki naj se prav posebno črpajo med mladimi komunisti.
Posebno skrb bo sekcija, posvetila ženskemu sektorju in mobilizaciji članov ZKM. Raz. vile se bodo akcije proti draginji, za prosto cono, za re. šitev vprašanj hišnih gospodinj in delavk, ki so zaposle. ne v malih in srednjih podje. tj ih okraja.
stema in drugih delavskih vprašanj, demokratične in na. rodnost ne pravice, dragin ja, stanovanja itd. Ta pobuda bo omogočila, da bo sekcija prišla v stik s prebivalci in po. pula.riziraia zahteve partije.
Tov. Postogna
Tov. Pettirosso
Tov. Tonel
Tov. Tonel od sekcije Stara mitnica je obrazložil volilni načrt, ki ga je izdelal sekcij, ski komite. Ta načrt vsebuje popularizacijo našega programa med vsemi prebivalci okraja in med delovnimi ljudmi A.cegata, Telve in bolnic. Tajništva celic se bodo zvečer sestajala prav posebno za do. bro izvedbo političnega šte, tja volivcev. Sekcija je kolek, tivno izdelala načrt za pridobivanje novih članov (za dosego cilja 150 novih 'čla. nov v teku volilne kampanje). Pri tem se bo osredotočila pozornost na družine tovarišev, na bralce našega tiska, na pri. jatèlje in volivce, ki so se u-deležili borb našega gibanja. Posebno 'pozornost bo sekcija posvetila pridobivanju novih članov med ženami. Sekcija si je postavila nalogo skupnih sestankov sekcijskega komiteja s tovarniškimi celicami za. to, da se tovarniški delavci učinkovito vključijo v volilno borbo. Sklenilo se je, da se bo organiziral kratek tečaj za propagandiste, na katerega podlagi naj se ustvarijo šte-
Tov. Pettirosso od sekcije Sv. Ivan je v obrazložitvi političnega položaja v okraju po. udaril, da ima okraj dva volilna sedeža več kot zadnjič'; število volivcev se je povečalo za 1100 enot. Ustanovili so poseben sedež za begunce, kar nam. dokazuje, kako skušajo onemogočiti, da bi begunci svobodno volili. Agenti policije «Celere», ki so nastanje. ni v vojašnici pri Sv. Ivanu, so bili vpisani v volilni sedež v katerem je bila DC pri zadnjih volitvah posebno šibka. Kot ob zadnjih volitvah je bil ustanovljen poseben sedež za bolnike svetoivanske bolnice. Ta sedež šteje 1096 volivcev, med katerimi je več takih, ki so v bolnici že več let zaradi slaboumnosti.
Tovariš je nato obrazložil okrajni program partije, pou. darjajoč akcijo za njegovo popularizacijo in razvrstitev političnih sil v okraju, kar mora biti izhodišče za orientacijo naše propagande. Tovariš je tudi poudaril, da se je v zad. njem času naš vpliv povečal na podlagi konkretnih borb, ki jih je naše gibanje v zadnjem času vodilo. Posebno de. lo bo napravljeno za razširitev vrst naših volivcev. To delo bo slonelo na razlikovani propagandi. Zaradi tega ni važno samo delo med našimi simpatizerji, marveč tudi med dru. gimi ljudmi. Treba pa napraviti konec s sektaštvom in se zavzemati za široka ljudska zavezništva proti klerikalni politiki.
Ukrenilo se je potrebno za razvoj kampanje pridobivanja novih članov za KP na podla, gi posebnih akcij in tekmovanja med vsemi, tovariši. Za povečanje širjenja našega tiska, ki ga je treba v tem tre. nutku smatrati za eno izmed najvažnejših volilnih akcij, si je sekcija zadala nalogo ustanovitve treh ekip raznašalcev m je razpisala tekmovanje med tovariši.
Tov. Postogna od miljske sekcije je po poročilu o delovanju partije na področju izboljšanja kadrovske politike in posebni skrbi vodjem skupin, kolektorjem in raznašal, cem ter o pozitivnih rezultatih v nabiranju članarine, poudaril nujnost', da se že dobri kontakti s tovarnami izboljšajo, da se poveča število raz. našanih demokratičnih listov m se razvije kulturno delovanje. Omenil je pozitiven zna. čaj široke predkongresne diskusije v vseh celicah in obsodil omejitev demokratičnih svoboščin in kampanjo proti partizanom. Medtem ko so razveljavili obtožnice proti fa. šistom, ki so bile položene že leta 1945, so še po 17 mesecih v zaporu aretiranci iz Skednja in Camper, Poudarja težko stanje, v katerem se nahaja-
dobil prvo nagrado ZKM za delo, ki ga je izvršil v času obnavljanja izkaznic, in pridobivanja novih članov. Za časa volilne kampanje bo sekretar mladine povabljen na seje sek. cijskega komiteja ne samo zato, da vzdržuje stike, marveč predvsem zato, da se konkretno pomaga mladini v akcijah za rešitev njenih posebnih vprašanj.
Tovariš je obrazložil značilnosti okraja in osnovne poteze okrajnega volilnega programa. Podčrtal je, da si je zastavila nalogo, da bo organizirala številne medhišne sestanke in leteča zborovanja. Njena osnovna delovna metoda pa bo slo. nela na kapilarnem delu, za radi česar bodo vsi tovariši sekcijskega komiteja in celic obiskali določeno število družin, tako da bodo vzpostavili stik s celoto volivcev v okra-ju. (Posebno pozornost bodo posvetili volivkam in to na podlagi izvrstnih izkušenj iz zadnje volilne kampanje. In res v nekaterih volilnih sede. žih, kjer se je kapilarno delo prav posebno med ženami do. bro organiziralo, je naša partija odnesla zmago in izpodrinila druge stranke.
Tov. Burlo
Brzojavka CK KP ČSR
Dragi tovariši!
Ob priliki V. kongre-sa vaše partije pošilja, mo tople bratske pozdrave KP Češkoslovaške! Vaš kongres se vrši v trenutku. ki je važen za na. daljnji razvoj demokratičnih in naprednih sil na področju Trsta in v vsej Italiji. Enotnost delavskega razreda, bratsko sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi delovnimi ljudmi, za katero si prizadevate, je podlaga za nove zmage vaše partije v borbi za mir, gospodarsko prenovitev, boljše življenjske pogoje, za demokratične pravice tržaškega prebivalstva.
želimo tej vaši borbi mnogo uspehov.
CK KP Češkoslovaške
Tov. Pugliese
Pozdrav Poljske delavske partije
Pošiljamo ob priliki V. Kongresa vaše partije i-skrene in bratske pozdrave jn voščila za uspešno delo kongresa, želimo vam, dragi tovariši, veli. kega uspeha pri delu za utrditev vaše partije, za vzgajanje članov vaše partije v duhu nesmrtnih idej marksizma leninizma, v vaši borbi za e-notnost vseh naprednih sil Trsta v borbi za pra. vice in izboljšanje življenjskih pogojev delovnih množic, za mir in prijateljstvo med narodi. CK Enotne delavske partije Poljske
Tov,- Pugliese od sekcije «Tomažič» je govoril o vpra. šanju okrepitve sekcijskega komiteja in celic, poudarjajoč nujnost ustanovitve delov, n ih komisij, izdelave širših načrtov za osnovna vprašanja, ponovne uvedbe sestankov raznih referentov sekcije z re. ferenti celic, okrepitve najšibkejših celic s pomočjo to. varišev drugih celic. Velik prispevek k delovanju sekcije bodo lahko nudili tovarniški tovariši s svojim delom na področju kjer bivajo.
Poleg orientacije za izpopol. nitev političnega štetja volivcev je tovariš nakazal s akcijske pobude na propagandnem področju, med katerimi je tudi objava okrajnega biltena, ki naj se občasno posveti raz. ličnim družbenim slojem in naj osredotoči svojo pozornost na vprašanja, kot so integralna prosta cona in trgovinski tranzit, obramba in izboljša, nje tovarniškega plačnega si-
jo izseljenci iz miljskih hrt. bov in akcijo partije v njihovo obrambo. Kar se tiče ideološke in politične vzgoje tova. rišev, citira dejstvo, da se štirideset tovarišev udeležuje dopisnega tečaja in da se bo. do- še drugi tečaji organizirali o aktualnih vprašanjih. V zaključku je tovariš dejal, da gredo miljski komunisti na volitve pripravljeni, ojačeni za. radi uresničenj demokratične občinske uprave
Tov. Petronio
Tov. Petronio od sekcije Sv. Vida pravi, da se je delovanje sekcijskega komiteja iz. boljšalo in da sedaj razpravlja o vseh vprašanjih in dela na podlagi kolektivno izdelanega načrta. Posebno pozor, nost so posvetili vprašanju mladine. Mladinski krožek je
Tov. Burlo od ladjedelnice Sv. Marka se je dotaknil vpra. sanja vloge delavskega razreda in komunistov v tovarnah. Kljub pomanjkljivostim v našem delu so delavci ladjedelnice Sv. Marka večkrat učin. kovito nastopili v borbah pro. ti delodajalskemu nasilju in za dosego višje življenjske ravni. S tem. so ti delavci o-bogatili zgodovino tržaškega delavskega gibanja. In to se je prav posebno zgodilo ob stavki električnih varilcev. Ob šte. vilnih prilikah se je dosegla enotnost delavskega razreda tudi proti volji nekaterih li. berinskih voditeljev m tudi tedaj, ko je najbolj besnela protikomunistična propaganda.
Danes se tovarniški delavci nahajajo pred važnimi in težkimi borbami. Delodajalske represalije, nasilstva, praksa ločenih pogajanj, čedalje ve. čje omejitve delovanja notra. njih komisij in neodložljive
potreba po izboljšanju življenjske ravni delovnih ljudi na podlagi povišanja piač vse to je podlaga teh borb, ki so se že začele in se bodo poostrile v bližnji bodočnosti. Za zagotovitev uspeha teh Borb je treba zajamčiti enotnost, prav posebno na bazi. med delovnimi ljudmi. V la. djedelmci Sv. - Marka morda obstajajo bolj kot drugje ti pogoji in bo od nas odvisno da bo ta enotnost v resnici postala vsakdanja stvarnost.
Tovariš je podčrtal, da bo delavski razred z izboljšanjem partijskega delovanja v tovar. ni posta! čedalje odločilnejša sila v borbi vsega tržaškega prebivalstva za integralno prosto cono, za takojšnjo uveljavitev rotacijskega sklada, za okrepitev tranziitnega prome. ta, za teritorialno avtonomijo itd. Postala bo sestavni del borbe delovnih ljudi ladjedel. nic proti vladajoči kamarili. proti monopolom in za reforme v gospodarskem ustroju, za reorganizacijo in . ločitev 1RI od Confindustrie in končno za preusmeritev vladne politike, ki naj se konkreti. žira v odprtju na levo.
Danes, ko stopamo v volil, no kampanjo, moramo pospešiti svoje delo, obiskati družine. govoriti z vsakim vol iv. cem. Zato se bo napravilo vse, ker je treba orientirati komu. niste ladjedelnice Sv. Marka, da bodo postali aktivni v sekcijah okrajev, kjer prebivajo, da bodo pomagali tovarišem uličnih celic, da bodo tudi oni prispevali k čimlepšemu volilnemu uspehu naše par. tije.
čejo spregoviriti naši r niki po lepakih in v Sandi. Rajši se zatekaj! žem. klevetam in nam. metodam. To a a uspehi dosegli na vseh poljih, d.osten in učinkovit c na stare m nove bajke, nasprotniki razširjajo] komunističnim upravitei teku štirih let je bila ; dročju javnih del poj, milijarda lir. investii skrbstvene namene so dvojile in so letos dose] milijonov lir: za bolniš! ške. splošno in specia zdravstveno zaščito, z< šolsko refekcijo itd. 1 občinske uprave na < škem, razvedrilnem in ' čnem področju so o m povečanje občinskih do! brez povišanja davkov zmanjšanja proračunski' škov, nasprotno s pove proračuna po vseh posl
ki
1
lt
I
I -
Uveden je bil družinteo; vek. Življenjski mininL f' bil dvignjen na raven U° višja od one v tržaški tefR t. j. na 300.000 lir, djan
več kot je bilo predvidni • to občino, medtem ko v 1 znaša 225.000 lir. Važi°Val naše zmage je v tem,feb: Miljah je treba imeti n 650.000 lir letnih dot T zato, da se pride v i,etnf davkoplačevalcev. Na tž„ je velika večina prebi1 ,rei oproščena družinskega
bčir
Tov. BernetičeHo.
Tov. Marija Bernetič
vorila o dvigu ideološk^ole tovarišev. Poudarila je vek, k; smo ga dobili t R lagi tez in sklepov X)Vnj0 gresa Komunistične a]j Sovjetske zveze. Prav 1 podlagi si je treba odici1 ke
dati nalogo izboljšanja rp
Tov. Micor
Tov. Micor, miljski podžu. Pan je govoril o uspehih občinske uprave, ki jo vodijo .komunisti. O teh vprašanjih no.
ške ravni v naši parti izmed najvažnejših nar^St brezkompromisna borb? vo] buržoazni ideologiji, 2; , krinkanje reakcionarne s stva argumentov, ki j it n. rablja imperialistična ganda. To pa ne • pom6 11 se ne sme diskutirati s^ebr nimi elementi drugih l|>rtl gij: kajti na še širši L je dokazano, da ideoloi ll< snost in poglobitev naši. legije ne predstavlja ovire za mednarodno : vanje in za mirno sožitij
Dobro ideološko delo sme ločiti od vsakodn* praktičnega 'dela in od danjih borb za rešitev vprašanj, ki se postav«
konkretnem položaju. Dl ideološko raven pomeli] jiti doševno trdne ljU<, diti vsakemu komun« vilno stališče, prispeva'1 stvaritvi propagandiste^ snimi idejami, ki bodi prepričevalno razjaS] stvari na podlagi konk in poglobljenega znani je znanje globoko in '■z resnega in ne po študija, je propagandi^ niiv, njegova beseda 1 čuje komuniste in nek) ste, ostaja povezan z žl sko stvarnostjo, navduij žanje uspeh.
* * *
Kot smo že v začetki nili. bomo ostale govori rišev na kongresu obj1 prihodnjih številkah lista. Prihodnjič bomo H tudi organizacijsko, cijn.
Voščila iz Koreje
Centralni komite D(., ske partije Koreje (*'av*>i lja toplo voščilo V. gresu KP Trsta f straži tržaških del«1 Uer
,jUdi' .«•««,
želimo vaši partijK i. dno sijajriejših uspeh1,1 Jet
plemeniti borbi za (|et ja nost delavskega razi. ' ki ga vodi vaša partii;11 v< za ohranitev mirtjo svetu.
"r
CK Delavske parti
Koreje
Pogled na
dvorane med -V. kongresom KP TO
limillSTIGlfl PARTIJA SE BO BORILA za lemoMzaeiio laiaeia la sicialnega življenja
i in v zatekaj^ n nam. ispehi poljih, kovit a : bajke, «irjajo ; pravite! " e bila | del poL investii
Zdravo sianouanie
me soj.	,
os dose!	I	v-
fiako m mogoče
specia' čito, zi itd. j e na f em in so on1 ikih do! avkov i ačunski s povei eh post
družine
naprej
il
Volilna kampanja za izvolitev novega občin-minnr. 6“a svela j<* že v teku. Občani Trsta in okolice raven < 0	27, maja na volišča, da izvolijo nove
ržaški *e(Tstavnike za tržaški občinski svet. Demokri-“d- d^anSki upravitelji javnih koristi in njihovi pri-m k0 vEski sc že bahajo s svojo upravo in skušajo doka-••• Važi°Vati, da so se potegovali in brigali za koristi v tem.Tebivalstva. meti n
ih dol Toda Tržačani imajo dober spomin. Štiri leta dNa' tsen,°kristjanske uprave v Trstu so najbolj zgo-prebi°ren dokaz, kako so v resnici «upravljali» občino. lskega |'ri leta njihove uprave pričajo, kako je njilioya •cinska večina dejansko monopolizirala in osre-6tiČ6l°ločila vso upravo v svojih rokah in ni dala srnetič ^°z'ciji najmanjše možnosti demokratične kon-eološk^dle.
'ila je	.... .V
lobili i Hazen tcgq so sedanji upravitelji' DC pokazali 0'n'X'Vr^° ^sposobnost pri upravljanju občine, poka-Prav #0 protiljudski značaj njihove občinske pol i -a odiose jn usmèritve. jsanja ,,,	.. :i .
parti Tržaški volivci in Volivke bodo vse to dobro jih nsJ|f‘so(l il j jn z glasom, ki ga bodo oddali 27. maja ■,r<n '°i- V°*dno skrinjico, obsodili tako občinsko proti-onarn^lU*sk<> politiko.
tična^ • 1 I‘začani hočejo, da se stvari menjajo, ker tako pome 1 uiogoče naprej. Tržaški občini je nujno po-irati s,ebna z(jrava poštena in nepristranska občinska 'ugih tprava, dostopna demokratični kontroli, brez
ideolo:	n°l"dov.
: v naši	"
STANOVANJSKO VPRAŠANJE
je v naši občini eno izmed najbolj perečih, to pa, ker se demokrist j ansia uprava ni nikoli resno zavzela, da bi ga skušala rešiti.
KOMUNISTIČNI SVETOVALCI SO PRED TREMI LETI PREDLAGALI V OBČINSKEM SVETU NAJ SE NAJAME POSOJILO ZA GRADNJO 1200 LJUDSKIH STANOVANJ.
Občinski odbor je dalj časa odlašal, nato pa je zavrnil naš predlog, kljub tenni, da OBSTOJA 15.000 PROŠENJ ZA STANOVANJA IN DA IMA V TRSTU KAKIH 4.000 DRUŽIN STANOVANJSKI IZGON.
Namesto, da bi sedanji upravitelji sprejeli naš predlog za najetje posojila 2 1/2 milijard lir, so
viE/
Se danes, enajst let po vojni, živi o tisoči tržaških družin v podrtijah, kleteh in podstrešjih
že hoteli najeti kar 10 milijard posojila v času 4 let, z letnim odplačilom skupno z obrestmi po 800 milijonov lir. to za dobo 25 let.
Z 800 MILIJONI NA LETO. KI BI TAKO BREMENILI OBČINSKO I TN ANCO ZA DOBO 25 LET SE LAHKO KRIJEJO PLAČE ZA 800 OBČINSKIH NAMEŠČENCEV. KI BI JIH HOTELI SEDANJI UPRAVITELJI ODPUSTITI IZ SLUŽBE.
Z 800 MILIJONI NA LETO SE LAHKO ZGRADI 400 LJUDSKIH STANOVANJ.
BODOČA OBČINSKA UPRAVA MORA POSVETITI VSO SKRB GRADNJI LJUDSKIH STANOVANJ S PRIMERNO NAJEMNINO. KI BO ODGOVARJALA GOSPODARSKIM MOŽNOSTIM DELOVNEGA LJUDSTVA.
TO JE EDEN IZMED POGLAVITNIH PROBLEMOV, KI GA BO MORALA NAČETI NOVA U-PRAVA.
ešitev
speva1" idistoij bo d
lil dM. plielia SUM
Z novimi odredbami glede stanovanjskih izgonov, bomo v Trstu na žalost vnovič priča
takim prizorom
Za rešitev težke stanovanjske krize bo Komunistična partija še nadalje podpirala v občini in pokrajini naslednje zahteve:
S najemnine je treba prilagoditi finančnim možnostim najemnikov;
•	zapora nad najemninami in najemnimi pogodbami, tudi za pogodbe, ki so bile sklenjene v zadnjem času;
® rekvizicija stanovanj, ki so prosta iz špekulativnih razlogov.
Na področju šolskih gradenj postavlja Komunistična partija v svoj volilni program naslednje zahteve:
•	gradnja novih šol v razmerju s šolskim življem;
•	otvoritev novih in modernih otroških zabavišč;
•	otvoritev novih otroških vrtcev.
ite DV
reje j 'ni sedež občinskega pod je = ja Acegat, kamor nima opozicija dostopa, da bi lahko kon-1 v-	trolirala, cacio se to podjetje upravlja
a, f n
del«1 JCmqkrist Janški upravitelji
.{‘Uopolizirali upravo občinskega aspeh^jctja ACEGAT. Obračuni po-
za
razC
*|f l.ia so vsako leto pasivni. Občin-
partif'1 večina zavrača vsako sodelova-m ir‘)l u • • #
°Pozicije in noče imeli nobene parti" ,),r°le nad upravo. Pri sprejeli» v službo se godijo najbolj in odkrite diskriminacije, zadnjem času je občinski od-Postavil v občinskem svetu ,^loS za POVIŠANJE TRAMŠKIH TARIF" Predl°g je na-L ^a splošen odpor, ki se je ^azal celo pri demokristjanih, kv ejnokrištjanski upravitelji so as,1° odložili to vprašanje, ker Se predobro zavedali regularnosti. Vedeli I pred v ra trni in da bi to ško-0 njihovi že itak zrahljani
n jegovt1 so, da so
stranki. V RESNICI JE BIL TO LE VOLILNI MANEVER.
ČE BO BARTOLI VNOVIČ ŽUPAN IN BO DEMOKRISTJANSKA KOALICIJA IMELA ZOPET MONOPOL V OBČINI, BODO GOTOVO POSTAVILI NA DNEVNI RED VPRAŠANJE POVIŠANJA TRAMVAJSKIH TARIF.
Za ozdravitev stanja v občinskem podjetju ACEGAT se bo KOMUNISTIČNA PARTIJA še nadalje borila za:
•	zdravo administracijo, prosto sedanjega monopola in političnega nepotizma vladnih str, nk ;
e kontrolo administracije s strani opozicije ;
•	proti povišanju tarif s katerim skušajo upravitelji odpraviti deficit, ki ga je povzročila sedanja administracija.
Za pravično občinsko finančno politiko
Največji vir občinskih dohodkov so v Trstu posredni davki, ki jih morajo plačevati v prvi vrsti široki ljudski sloji. Med temi je najbolj nedemokratičen TROŠARIN-SKJ DAVEK, ki ga mora plačevati v isti meri delavec, upokojenec, brezposelni itd. kot ga plačujejo razni Cosulichi, Tfipcovichi in drugi finančni mogotci.
Komunisti so vedno zahtevali in vztrajajo na zahtevi, da SE PREDMETI ' ŠIROKE POTROŠNJE OPROSTIJO TROŠARINSKEGA
DAVKA. TROŠARINSKI DAVEK NAJ SE RAZTEGNE NA PREDMETE OŽJE POTROŠNJE IN NA LUKSUZNE.
Drugi primer nedemokratične davčne politike, ki jo izvajajo de-inokristjanski upravitelji z odobravanjem njihovih političnih priveskov. je način uvajanja DRUŽINSKEGA DAVKA.
Tudi to breme morajo nositi predvsem delovni sloji. Komunistična skupina je zahtevala naj se življenjski minimum dvigne od se-
Tako podpira občinska večina monopole Grofu Marzotto so demokristjanski upravitelji prodali občinsko zemljišče po smešno nizki ceni, da je lahko zgradil centralno mlekarno, ki je postala monopol za pasterizacijo vsega uvoženega mleka
datljih 252.000 vsaj na 360.000 lir, da se tako oprosti tega davka precejšnje število delavskih družin, malih obrtnikov in malih trgovcev, to je vseh tistih, ki imajo LETNO NAJVEČ DO 700.000 UR DO-H< )DKOV..
Demokristjanska večina je naš predlog odbila.
V MILJAH SO KOMUNISTIČNI [ PRAVU LIJI DVIGNILI ŽIVLJENJSKI MINIMUM NA 300 TISOČ LIR, KAR JE ZNATNO OLAJŠALO DAVČNO BREME DELOVNIM SLOJEM.
OZDRAVITEV OBČINSKIH FINANC JE TREBA DOSEČI S TEM, DA SE NALOŽIJO VEČJA BREMENA TISTIM, KI JIH ZMOREJO.
NAJ PLAČAJO PREMOŽNEJŠI!
Komunistična partija
se bo borila za pravično in demokratično občinsko davčno politiko, ki naj se uresniči z uvedbo naslednjih ukrepov :
• naj se zniža breme posrednih davkov in zviša neposredne v pogledu premožnejših slojev ;
e naj se odpravi ali vsaj zniža trošarinski davek na predmete široke potrošnje, ki je posebno v tržaški občini podlaga občinskih dohodkov;
•	naj se odpravijo vojni dodatki, ki danes bremenijo predvsem na osnovno potrošnjo in tako pomagajo k večanju draginje;
•	naj se uvedejo abonmaji za male gospodarske poslovalce;
•	naj se raztegne trošarinski davek na predmete ožje potrošnje in luksuzne. NAJ PLAÙA KDOR ZMORE.
Za odmero družinskega davka naj se dvigne na najvišjo raven življenjski minimum do povprečnega letnega dohodka 700.000 lir, da se tako omogoči oprostitev večjega števila delovnih družin.
Naj se ustanovijo davčni sveti, kot jamstvo za demokratično uvajanje občinskih dajatev.
BCINO TRŽAŠKEMU UUDSTVU !
STRAN 4
OECIvO
21. APRILA IgT-
Katinara
V soboto 7. aprila okrog 21.30 se je pri nas na Kati. nari zgodilo nekaj, kar je prav gotovo zelo značilno za men. taliteto nekaterih ljudi. Ob tem času je 8 mladeničev, ki so se očividno vračali s kak. snega izleta, šlo po poti k avtobusu. Z okna neke hiše se je slišal glas slovenskega ra. dia. Ko so to zaslišali, so začeli mladenci kričati po italijansko: «Sere la radio, finila co sta lingua ščava». Vaščani smo pred par dnevi doživeli oskrumbo groba padlih partizanov, zvedelii za enako o. skrumbo na Bazovici, zato smo spravili v zvezo s temi dogodki tudi to šovinistično kri. Čanje. Mi vprašamo oblasti, ali nimajo nobenega vzgojnega sredstva, da poučijo dolo, čene kroge tržaške mladine italijanske narodnosti a nujnosti strpnega življenja pri nas? Ali ni že čas. da se pre. neha s šovinističnim navijanjem mladine, kar je prav kla. vrn dokaz dvatisočletne kulture, na katero se toliko sklicujejo nekatere centristične in desničarske stranke? Oblasti so dolžne onemogočiti vsakršno ščuvanje na narodnostno mržnjo. Zato, kdo je kriv, da se m!ečnozobi mladeniči tako obnašajo, ko slišijo slovensko besedo? Ce bi oblasti posto, pale proti nekaterim krogom, ki še vedno ščuvajo zoper Slo. vence, bi bilo tega prav kma. lu konec. Tudi po šolah bi se morda dalo nekaj takega napraviti.
Vaščan.
V nedeljo je imela KP prvo volilno zborovanje
Velika udeležba - Govora tov. Pogassija in Gombača - V tem tednu so se vrstila okrajna zborovanja naše partije
Komunistična partija je ime. , ko obrazložila gospodarsko v nedeljo zjutraj na trgu I važnost, ki bi jo imela za naše
la
pri Sv. Jakobu svoje prvo volilno zborovanje, ki je privabilo veliko število poslušalcev. Govorila sta bivša občinska svetovalca tov. Rogassi in Gombač; predsedovala pa sta sekretar naše partije tov. Vi. dali in namestnik sekretarja tov. Bernetičeva.
Izvoljen pokrajinski odbor ANPI
V uvodu otvoritve zborovanja je tov. Vidali v polemičnem tonu napram nasp' -trnkom poudaril, da so komunisti pri najboljšem zdravju in so vedno pripravljeni na vsa. ko javno debato s katerim koli (povedal je tudi, da je spre. jel predlagano debato s tajnikom PSDI prof. Lonzo). Ko. munisti želijo, da bi se volilna kampanja vršila v mirnem ozračju demokracije.
V	torek sta se sestali v Tr. »tu vodstvi novoustanovljenih pokrajinskih odborov ANPI (zveza partizanov) in ANPPIA (zveza bivših političnih prega, njancev). V imenu tržaške delegacije bivših partizanov in političnih preganjancev, ki se je udelefžila kongresa ANPI v Milanu, je podal poročilo tov. Poccecai. Kot znano sta tukajšnji organizaciji partizanov in pol. preganjancev dali na kongresu svoj pristanek za pristop v vsedržavno organi, zacijo. Tov. Poccecai je bil iz. voljen v vsedržavni svet in v glavni odbor ANPI.
V	disokusiji, ki je sledila poročilu, se je poudarilo, da bodo nova vodstva obeh pokra.
:inskih organizacij napela vse sile za združitev v krajevnem merilu vseh antifašističnih sil.
Za predsednika pokrajinske, ga odbora ANPI je bil izvoljen Poccecai Vittorio; podpredsednika sta Dušan Lovri, ha in Dario JVTzgec; fjnik: Zanghirella Bruno; nam. taj. nika: Cossutta Ester. V pokrajinski odbor ANPPIA (politični preganjanci) sn bili iz. voljeni:	Postogna Giovanni,
predsednik: Depangher Mario in Wilhem Rudi. podpredsed. nika; Fon Luigi, tajnik; Ru-kin Ferdinand, nam. tajnika.
Prvi je nato spregovoril tov. Rogassi, ki je že uvodoma pod. črtal, da so letošnje volitve predvsem političnega značaja ter da bodo vladne stranke sprožile z vsemi silami protikomunistično gonjo, da bi se tako izognile obravnavanju konkretnih problemov. Komu. nisti si postavljajo v tej bitki dva cilja: mir, mednarodno pomiritev, mirno koeksistenco med državami z različnim re. žimom. razorožitev. po drugi strani pa borbo proti ofen. živi trostranskega zavezništva desničarskih gospodarstvenikov. ki skušajo privesti deže. lo v nov fašizem.
mesto ustanovitev integralne proste cone. V zaključku je predstavila udeležencem zborovanja štiri kandidate iz šentjakobskega okraja. Zboro. vanje je zaključil tov. Vidali z vzpodbudo za intenzivno propagandno delo med široki, mi množicami volivcev.
Za nedeljskim osrednjim zborovanjem so se vrstila v tednu vsak večer okrajna zborovanja naše partije, ki so kljub neugodnemu vremenu beležila povsod veliko udelež. bo. V torek sta govorila v Skednju za KP tovariša Si. škovie in Radich: predsedovala je tov. Armida Valentinis. Zobec. Isti- dan je bil volilni shod pri Magdaleni v tamkajšnjem ljudskem domu, kjer sta govorila naša kandidata dr. Ferdi Zidar in Alceo Luchesi. V sredo je bilo volilno zboro. vanje pri Sv. Alojziju. Govorila sta kandidata KP Jole Deferri in dr. Umberto Saj o. vitz. V dvorani v ul. T. Vecchio pa je bil isti večer do.
bro obiskan volilni shod na katerem je govoril tov. Spadarò. Shod je organizirala sek. cija «Tomažič». Na Greti je govoril včeraj zvečer tov. Po. gassi.
Kontrolirajte volilne imenike,!
Volilni imeniki so zopet na razpolago vsem volivcem, da se prepričajo ali so redno vpisani. Imeniki so na razpolago v občinskem volilnem urad i v ul. SS. Martiri 3 do vključno 30. aprila.
Vsak volivec naj zato čim. prej kontrolira imenike, da ne zamudi roka. Ce ni vpisan in bi tega pravočasno ne opazil, bi izgubil volilno pravico.
Volivci, ki so bili iz katerega koli razloga brisani iz volilnih imenikov, naj se takoj javijo na sedežu naše partije v ul. Capitolina 3, kjer bodo prejeli vsa potrebna na. vodila in pomoč za ponoven vpis v imenike.
PROSVETNO DRUŠTVO
.OPČINE-
priredi
v nedeljo 22. aprila ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah komedijo v treh dejanjih z godbo in petjem
PESEM S CESIE
spisal :|
Pavel Surek
režira: JUSTO KOŠUTA
MIòKO
KRIŠTOF
KAREL
ANA
KATI
KONRAD
STRAŽNIK
Osebe :
Drago Gorup Stane Malalan Miro Hrovatin Boža Sosičeva Stanka Hrovatinova Zoran Malalan Torči Sosič
Šepetalka:} Nada Wilhelmova
Sodeluje :
Wernerjev godalni trio
Vstopnina :
sedež 150 - stojišče 100 otioci in dijaki 50 lir.
0 demonskih silah
V «Kó lo:iškem glasu» od 29 marca t. 1. se je neki pisarniški vajenec razpisal o Zgoni. ku. zgoniških komunistih in prav posebno pa o tov. Sta. netu Miliču. Iz dolgega član-
ka, ki ga je «Katoliški glas»,
t. j, navidezno krščanski list, objavil, se da razbrati onemogli bes nekaterih pritlikavcev ki opazujejo,, kako se napred. ne misli razširjajo med ljud. stvom, ne da bi jih vročekrvni protikomunistični sovražni izpadi mogli izpodbiti.
«Demonske sile na delu» to je naslov .pod katerim so članek objavili. 2e iz tega je razvidno, kako se nekateri ' ljudje smešijo. Z demonskimi silami so nekateri nazadnjaki vedno pitali napredno misleče ljudi. S tem vzdevkom so sku. šali osramotiti filozofa Gior. dana Bruna in ga tudi na grmadi sežgali, s tem vzdevkom so se «rešili» patra Savonarole, učenjaka Galilea Kopernika, protestantov v Franciji, Albijcev v alpskem gorskem predelu, Mavrov v Španiji, Židov po številnih de. želah v Evropi. Z demonskimi silami so Hitlerjeve! in njiho. vi domači hlapci pitali partizane in narodnjake in jih na podlagi tega vzdevka trebili z vso silo:	Gramozna jama v
Sloveniji je dokaz tega «človekoljubja».
Mi pravimo, da taka ločitev, ki jo skušajo vsiliti našemu ljudstvu nekateri ubegli pre. napeteži, nima nobenega o. pravka s katolištvom, še naj-
PREDLOŽENE PRVE KANDIDATNE LISTE
Komemoracija 51 talcev
V ponedeljek 23. aprila ob 17. uri bo v ul. Ghega, na kraju mučeništva svečana kome. moracija 51 talcev, ki so jih ebesili na isti dan 1944. leta.
Vse prebivalstvo je vabljeno, da se s svojo udeležbo oddolži spominu žrtev nacističnega besnenja.
Pretežni del svojega govora pa je tov. Rogassi posvetil občinskim problemom ter podal kratek pregled borb, ki so jih vodili komunistični svetovalci v mestnem svetu za zaščito ko. risti širokih slojev prebivalstva. kot tudi za narodne pravice Slovencev. Razkrinkal je nadalje protiljudsko občinsko politiko občinske večine in njeno nesposobnost, ki jo je pokazala pri upravljanju občine. Podčrtal je tudi brez. brižnost vladnih strank do življenjskih problemov našega mesta, kot so prosta cona., rotacijski sklad, trgovsko la. djevje in pomorske proge.
V slovenščini je nato spregovoril tov. Gombač. Govor, nik se je zadržal predvsem na vprašanju narodnih pravic slovenske manjšine na tem po. dročju. Dejal je, da se bodo komunisti dosledno borili v občini za uresničitev osnovnih točk našega volilnega pro. grama, ki je bil predložen volivcem. Borili se bodo, da se Trstu zagotovi delo in zaslužek in se tako prepreči nadaljnje izseljevanje delovne sile, ki ima vso pravico da dobi delo v svojem mestu.
Tov. Bernetičeva je na krat.
V Trstu in Miljah
KP na prvem mestu
ZA VOLILNI SKLAD KP
Kot poročajo tržaški dnev. niki, ie do četrtka dvignilo v občinskem uradu obrazce za predložitev kandidatnih list v Trstu 13 političnih strank. Do tega dne zvečer pa sta dejansko samo dve predložili kandidatno listo in sicer Ko. munisiična partija TO in Italijanska liberalna stranka (PLI).
Naša partija je v Trstu pred. iožila svojo listo in znak že v petek prejšnjega tedna in bo imela tako na glasovnici za občinske volitve svoj znak na prvem mestu. Na drugem mestu dobo v Trstu liberalci. V Miljah je bila predložena naša lista še dan prej, to je v četrtek. Tudi v Miljah bo naš volilni znak na glasovnici na prvem mestu. V Trstu je nosilec liste tov. Vidali, v Mi. !jah , dosedanji župan tovariš Pacco.
Vidno zamudo, ki se tokrat opaža pri vlaganju kandidat, n ih list s strani drugih strank, je očividno pripisati precejšnjim težkočam, ki jih imaj-o posebno nekatere pri -izbira, nju kandidatov m iskanju
«NIK1TA, V KRIŽU
RUSKI JUNAK»
Na predvečer 1. maja bodo Križam končno uprizorili tudi v Križu, v novem Ljudskem domu svojo zelo uspelo prav. Ijično igro s petjem godbo in baleti v petih slikah «Nikita. ruski junak». Sodelovala bosta tudi društveni pevski zbor in godba «Vesna»,
NASTOP GOJENCEV GLASBENEGA TEČAJA V BARKOVLJAH
V nedeljo 15. t. m. so imeli gojene, glasbenega tečaja P.D. «Matjašič» v Barkovljah že drugi nastop. Tudi za to priliko je Urla dvorana pri Rumeni hiši do zadnjega kotička zasedena s hvaležnim občinstvom.
Gojenci so nastopili posamezno in v skupini. Pri tem smo z velikim zadoščenjem zabeležili veli napredek vseh tečajnikov, za kar se je zahvaliti tudi požrtvovalnemu učitelju Umbertu Pienju. /.lasti pa nas je presenetil Viktor Degan s svojim temperamentnim izvajanjem.
V prvem delu sporeda so nastopili gojenci Marina Berdon, Silvana Škerlj, Bruno Suban, Nevenka Mislej, Nevio Degrassi, Ltliana Scolari, Miriana Barberini, Ondina Racaneili, Viktor Degan in Franka Mislej. Izvajali so komade iz opernih arij in drugih zahtevnejših skladb. Drugi del sporeda pa je bil sestavljen iz lažjih skladb, zlasti s področja zabavne glasbe. Največ odobravanja pa je bilo deležno izvajanje venčka tržaških ljudskih pesmi.
Prireditev je otvorli Venček Krečič, ki je na kratko poudaril pomen in poslanstvo prosvetnih društev za vzgojo otrok in mladine, zlasti zdaj, ko ne kažejo oblasti niti najmanjšega smtsla m razumevanja za kulturo in izobrazbo prebivalstva.
Prosvetno društvo «Matjašič» se iskreno zahvaljuje nastopajočim za napredek in prijetno prireditev, posebno pa učitelju z«
trni in p*irt»iVitn»st.
SIJAJEN NASTOP ZBORA V TREBČAH
Prejšnjo soboto in nedeljo smo doživeli prva dva nastopa novega mešanega pevskega zbora v Trebčah, ki ga vodi prot. Kju-der. Okrog 60 pevcev, moške in ženske mladine, nas je prepriča, lo, da ima novi zbor ob stalnem prizadevanju še lepo bodočnost. Pevce dičijo lastnosti, ki so predpogoj za razvoj dobrega zbora. Glasovi so čisti in izravnani, petje ubrano, polno temperamenta in dinamike, zbor disciplinirano sledi dirigentu na vsak migljaj. Vsekakor je zasluga prof. Kjudra, da je znal le v nekaj mesecih ustvariti vse te predpogoje, kar ni tako lahko stvar, če pomislimo, da so pevci in pevke delavci in delavke, dijaki, dijakinje in kmetje, ki lahko prihajajo na vaje le v večernih urah po napornem delu.
Zapeli so narodne, partizanske tn umetne' pesmi. Vse brezhibno, občuteno, lepo in ubrano. Ne bomo se spuščali v podrobno kritiko, ker smo prepričani, da ono, kar ni še bilo deseženo, bo zoor nedvomno dosegel ob nadaljnjem skrbnem prizadevanju svojega sposobnega pevovodje. Dovolj naj bo rečeno to, da je ta pr v, nastop naravnost presenetil ter ustvaril med poslušalci, ki so oba dneva več ko napolnili trebensko dvorano, globoko zadovoljstvo. Želimo, da bi pevci, skupno s pevovodjo, vztrajali na začeti poti ter prepričani smo, da bomo v trebenskem zboru kmalu imeli enega izmed naših najbol/ reprezentativnih zborov, kar bo njemu v čast in ponos, kakor tudi vsej naši slovenski skupnosti.
F.ač
LEPA
OTROŠKA PRIREDITEV PRI SV. IVANU
V nedeljo popoldne je bila v dvorani na stadionu «Prvi maj» posrečena otroška prireditev, ki jo je pripravilo P.D. «Ivan Cankar». Res je, da nas otroško podajanje hitro navduši in zadovolji, toda tokrat moramo priznali, da so bile vse točke brez izjeme, srčkmo podane, že ko se je zastor dvignil in s; zagledal prsi. st k« skupin» »>et»4ih *-
brazkov, ki so živahno podali pozdravne zborno recitacijo, so te popolnoma osvojili. Sledile ?o posamezne recitacije in sicer: «Ko legel je na vas večer», ki jo je ob spremljavi harmonike občuteno podala mola Vida, srčkana Danica s svojo punčko, ki je z «Našo Nadico» navdušila že koj ob nastopu. Vida m Tatjana pa sta z «Botro Spelo» živo podali kratek prizorček. Depo je bila podana recitacija «Kvartet», ki Jo je rahlo karakterizirol Janko Ban: tudi prizor iz «Desetega brata» — pripovedovanje Krjavlja je bilo posrečeno. Mali Stojan se je tako kot napovedovalec posameznih točk, kakor tudi z recitacijo in v vlogi Krjavlja prav dobro izkazal; pesmico «Anka in kuretina» je prisrčno in naravno podala mala Ivanka. Pozabiti ne smemo male Danice in Venčka, ki sta podala svoj razgovor kot prava «Solarčka».
Daljši je bil prizorček «Nevenka in •sonce», ki so nam ga prikazali Anica, Helena, Liza, Sonja, Silvana, Ida, Janko, Darko, Vida, Jurij, Mariza in Sonja.
Preprosti a lepi so bili tudi Plesi «Polka je ukazana», «Cuk se je oženil», «Kad si cigan zaželi».
Tudi glasbeni del sporeda je bil skrbno pripravljen. S harmonikami so nastopili Janko, Alenka in Boris. Sonja Vojka in Na-■*ja pa so ob spremljavi harmonike ljubko zapele «Izidor ovčice pasel».
Najbolj pa nas je za zaključek navduši zbor malčkov, ki je pod vodstvom Fride Valetičeve ubrano zapel «Cvetke in žarki», «Na planincah luštno biti», «Na zeleni gori», «polževa snubitev», ki so jo morali ponoviti, «Večerni -won» in «Lorenski smo fantje», ki so jo na navdušeno željo gledalcev tudi morali ponoviti,
Olga Banova, Frida Valetičeva, Ema Starčeva in Milan Pertot, ki so ta spored skrbno pripravili pa so za svoj trud prejeli ob koncu šopke cvetja.
Prosvetno družtvo Ivan Cankar je s tem. svojim nastopom dokazalo, da se z dobro voljo in seveda z mnogo požtrvovalnosti da marsikaj napraviti, za kar Jim »kren» čestitam». Jadralke
predlagateljev list. Tako imamo primer Krščanske demo. kracije, ki je svojo listo dokončno sestavila šele pred dve. ma dnevoma, čeprav se hoče smatrati za najmočnejšo in najbolj -organizirano stranko v mestu. Vse zgleda, da so težkeče nastale pri izbiranju nosilca npsTo Škofija in pr skledniki Confindustrie so pri. tiskali za Bartolija, dočim je precejšen del njihovih pristašev temu nasproten. -Zaradi tega so nastala baje tudi notranja trenja in šušljalo se je že, da bo nosilec liste inž. Sospisio, predsednik Tržaškega velesejma. Zgleda pa, da je sled. nji ponudbo odbil. Na vsak način je zmagal pritisk somišljenikov krogov, ki so so. vražni interesom Trsta. Bartoli je . namreč zopet na čelu liste. DC, Tudi v socialdemo. kratskih krogih najbrže ni vse v redu. Na listi PSDI ni tokrat bivše svetovalke Gruber. Bencove, ki kandidira na listi PSI-Unità Popolare.
Kar se tiče volilne razgiba, nosti drugih strank je bele. žiti odobritev s strani pristašev liste Neodvisne socialistične zveze, na kateri kandidi. rajo med drugimi — kot poro. ča «Primorski» — bivši svetovalec dr. Jože Dekleva, prof. Kosovel, Ulieni, Gregori, Stanislav Renko.
V tem tednu je bil pri vlad. nem komisarju sestanek predstavnikov strank, ki se bodo udeležile volitev. Slednji so prevzeli določene obveze kar se tiče volilne propagande, zborovanj, plakatiranja lepakov, propagande z zvočniki, itd. Vladni komisar je opozoril, da ni dopuščena nobena propaganda po hišah, ker bi to motilo hišni mir družin.
Na vsak način je treba to smatrati kot neupravičeno omejitev volilne propagande.
Naj omenimo še, da se je ustanovil tudi odbor za vo. lilno premirje, ki bo sproti re. ševa.1 vsa vprašanja v zvezi z volilno propagando.
Celica „ Rinaldi“ položila 32.700 lir
Vzporedno z volilno kam. panjo je v naših vrstah že v polnem teku akcija za nabiranje prispevkov v volilni sklad. Nekatere sekcije in celice so kmalu po objavi apela, ki ga je naslovila partija prebivalstva poslale prve zneske, dočim so druge sporočile svo. je obveze.
Skedenjska sekcija se je obvezala za 200.000 lir, Opčine 70.000, lad. Sv. Marka 120.000, sekcija Tomažič 150 tisoč lir.
Prvi znesek 6.010 lir je po. siala sekcija Pisoni; z nabranim zneskom 32.700 lire je celica Rinaldi šentjakobske sekcije dosegla že 62 odst. zada. nega cilja. V tem znesku je 15.150 lir kot izkupiček veselice, ki jo je navedena celica organizirala v nedeljo popol. dne v glavni dvorani Ljud-
skega. doma v ul. Madonnina.
Za volilni sklad sta nadalje darovala Snebel Augusto in M. F. sto dolarjev. V Ljud. skem domu je bilo nabranih med tovariši 8.900 lir. V sekciji Pisoni so za volilni sklad prispevali naslednji:	potom
Tornaseli! B. L. 1000, Krušič 100, Baissero 50, Fabretti 400, Godina 150, Sili 50, N. N. 160, Markovič 300, Gentonio 100 R. L. 50, Ferluga 50, Trojer 300, Tornasela 1000, Oberti 500, Ferluga 300, Apollonio 100, Apostoli 100, Stefanutti 100, Gerbec 200 Pace 500.
Sledimo vzgledu, sekcij in celic, ki so že poslale prve zneske, da bomo s skupnim naporom in prizadevanjem do. segli cilj 4 milijonov lir za volilni sklad!
manj pa s krščanstvom.
Zgleda pa, da imajo nekateri Unije, ki pišejo v «Katoli. šk,em glasu» po vsem svojevr. stne pojme o krščanstvu. Oni postavljajo alternativo: ali v cerkev a fi na «komunistične mitinge». Katolik po njihovem ne sme imeti komunističnih idej, ne sme gojiti naprednih misli, po drugi strani pa komunist ali napredno misleč človek ne sme v cerkev, nima pravice, da prisostvuje cerkvenim obredom. Prav lepa de. mokracija, prav lepo ravnanje z ljudmi. Po tej logiki je v Italiji 10 milijonov manj ka. toličanov, ker toliko je ljudi, ki so glasovali za komuniste in socialiste. Toda to pomeni samomor, samopogubo, to je sektaštvo, ki škodi cerkvi in veri! Ljudje, ki tako mislijo, so pravi škodljivci za vero.
Tov. Stane Milič je pravzaprav glavna tarča članka. Mi vemo samo to povedati, da omenjeni tovariš ni imel nobenega sestanka, marveč da se je nek večer pomenkoval v gostilni o delu in zaposlitvi z nekaterimi ljudmi in da se je v ta. pogovor vmešal upravitelj fare g. Anton Prinčič, ne da bi imel pri tem kaj o. pravka. Res je, da, je bil to,v. Stanko povabljen na policijo, a tam je odločno zanikal, da bi bil govoril proti papežu in ima za to na razpolago 6 raz. bremenilnih prič. Tov. Milič je povabil g. farnega upravitelja, naj prekliče obtožbo, s katero se pravi, da je govoril proti papežu, drugače pa bo prisiljen sodnijsko postopa, ti. da ohrani svojo čast.
S svoje strani smatramo pa, da ni nič kaj lepo. da se člo. vek, ki nosi duhovniško haljo, spušča v pravde in ovaja policiji ljudi. Naj ve. da si s tem ne bo ustvaril prestiža. Tudi krščanstvo uči. da več dosežeš na lep kot na grd način.
Poleg teh izbruhov proti katolikom-komunistom in tov. Stanetu Miliču vsebuje članek toudi gorostasno laž. Pravi se namreč, da so komunisti zgo. niške sekcije opozorili svoj Centralni komite na misijon, ki se je vršil pred veliko no. čjo v fari, in da se je zaradi tega in samo zaradi tega sklical poseben sestanek, na katerem naj bi se bilo o tem razpravljalo. To je laž! Tiste dni sploh ni bilo nobenega se. Stanka.. -Po drugi strani komu. nisti se ne bojijo nobenega misijonarja. Niso niti vedeli, kaj je pridigal; tako jih pač misijonar briga. Kljub temu se iz članka da sklepati, da je misijonar res spremenil prižnice v politični oder, od koder je sikal strup na vse s tra ni in opozarjal na... demon, ske sile, na nevarnost komunizma. na nemogoče sožitje med komunizmom in katoliško vero. Prav lep misijonar! Namesto da bi duše pridobi, val, jih še odvrača. Zaradi te. ga iz «Katoliškega glasa» skle-I parno, da se je misijonar v | resnici spuščal v zadeve, ki
se ga ne tičejo. Boljše bi bil napravil, če bi bil učil krščanske morale nekatere lju. di, ki jih mi poznamo.
Na vsak način naj človek ki se je obregnil ob zgoniške komuniste in ob tov. Staneta Miliča, miruje. Ne vemo, kak. šne zasluge ima on pred narodom. Mi vemo s-mo da je bil tovariš Milič zaradi antifašizma 9 mesecev v zaporu pod Italijo, pred Posebnim fa. šističnim sodiščem in pred vojaškim sodiščem, končno je bil 21 mesecev v nacistični internaciji v Nemčiji. Zaradi te. ga gre tu pravzaprav morda za napad ne samo na komu. nista, marveč tudi na antifa. šista. Kdo ve, da se tu ne skriva kakšna želja po povratku «domobranstva», ki se je proslavil z Gramozno jamo.
Za volilni sklad
Tovariša Silva in Dušan Kodrič sta ob priliki rojstva dru-gorojenčka Iztoka darovala za volilni sklad KP znesek 10.000 lir.
SOŽALJE — Tovarišu Fer. dinandu Briščku iz Baricovelj je prešnji teden preminula stara mati. Ob bridki izgubi iskreno sožalje tovarišu Briščku m sorodnikom s strani odbora PD «Matjašič»,
PREMIERA S.N.OL
n Henrik IV»
Dne 7. aprila je Slovensko na. rodno gledališče za Tržaško o-zemlje prvič uprizorilo v dvorani na stadionu «Prvi maj» Pirandellovo tragedijo «Henrik IV.». Odkar obstaja to gledališče je to že 8S. premiera. Toda tokrat ni bila predstava navadna
Mešani pevski zbor «Primorec» iz Trebč, ki je žel obilo uspeha na zadnjih dveh nastopih v domači dvorani
premiera. Z njo je namreč naš rojak, igralec Rado Nakrst, član SNG v Trstu, slavil 25. obletnico svojega gledališkega delovanja in je v njej imel naslovno vlogo.
Rado Nakrst se je že kot mladenič udejstvoval na slovenskem odru v Trstu in je že tedaj pokazal svojo igralsko nadarjenost. Posebno čislano je bilo njegovo gledališko delovanje v Mariboru, kjer si je zasluženo pridobil priznanje tamkajšnjega občinstva. Bil je eden izmed najboljših igralcev. Po osvoboditvi je svoje delovanje na kulturnem popvšču nadaljeval v Trstu. Tudi v našem mestu žanje Rado Nakrst obilo uspehov. Ker ga poznamo kot odličnega igralca nam ni nič izrednega, da si je za suolo jubilejno predstavo izbral prav Pbrandeilovega «Henrika IV», delo, v katerem je posebno glavna vloga zelo zahtevna.
italijanski pisatelj Luigi Piran-
Za teden --- dni —
Sobota, 21. — Bruno Nedelja, 22. — Gaj in Šote Ponedeljek, 23. — Adalber
Torek, 24. — Jurij (£čip)_____
Sreda, 25 — Dan vstaje v
Četrtek, 26. — Marcelin --------
Petek, 27. — Cita	$NO
ZGODOVINSKI DNE1
22.	1870 se je rodil Vladimii Lenin.
23.	1944 so nacisti obesili .il cev na poslopju «Solg heima» v ul. Ghega v 1
25. 1945 so se združile v N j enote Rdeče armade z mi zahodnih armad.
25. 1945 vstaja v Severni lil
25. 1945 začetek prvega za ' nja Organizacije zdru; narodov v San Francis)
TRST A
SOBOTA:	12.55 Jugosloyf
motivi - 14.45 Ritmični onk Swing,ng Brothers - 16 So* novel-a - 21. Pevski zbo.r iz* koveij - 21.20 Čajkovski: Hrt suita št. 1.	■
NEDELJA: ti. Kmetijska i ja - 12. Oddaja za najmlaj 15. Glasba za naše malčke -Koncert tenorista Renata K maca - 20.30 Verdi: «La tr ta, opera v 3 dejanjih.
PONEDELJEK: 18. Chopin 19.15 Radijska ^
ri balade verza - 21. Znanost in tehn| 21.30 Zenski pevski duet in monika - 22. Italijanske kuli revije - 22.15 Čajkovski: KI' ski koncert št. l.
>1
>1
TOREK: 13.30 Glasba po ž'
- 19,15 Zdravniški vedež - 2ljudi dijski, oder - Tullio P ine Ili: <|,:i ba proti angelu», drama v 3	1
23. Romance.	'■ Ur
SREDA: 9. Slovenski mo IJ^*' 12. Predavanje - 12.55 Jug0 st v-anski motivi - 17. Domatili».,; m evi - 18.40 Operne duete lJr. ta Pavel Pokorny in Jovan L, =* tič - 19.15 Radijska unlverrM 22.30 Koncert violinista K°ih > Rupla - 22. Sodobni &lov«nj \ pripovedniki: «Edvard Koc^jv'.^
ČETRTEK: 19.15 Sola in ijliM ja - 20.30 Slovenski oktet . j Dramatizirana zgodba - l1’ Schumann: Simfonija v C DM l PETEK:	12.55 .JugosloV» Zi'Uf
motivi - 18.30 Z začarane poM; 18.40 Koncert tenorista P*JS.. Pokcrnya - 19.15 Radijska
i rte r i h 00»
verza - 21. Umetnost ih (V v ditve v Trstu.	h sil
------ fišče
-e,
pru Saši Ui sr
Sobota, 21. aprila:	«Grb* S j
bobnov» (Rullo dei tamburati cinem-as-kop Wa'
Bino
OPČINE
. Pro v «Vali
delio ,1867 - 1936) je v svojih de-	«PrekT siala ",
Uh, v glavnem novelah, romanih in gledaliških igrah pokazal mo. ralni razpad buržoazije. čeprav so nekatera njegova dela, med katera spada tudi «Henrik IV» prežeta z reakcionarno - deka-dentskimi idejami o prlvidnosti suojekttvnlh iluzij, se v njih vendarle prekrasno, čeprav samo na zunanje, zavrača buržoazni način življenja, katoliška morala in provincialno nazadnjaštvo.
Uprizoritev tragedije «Henrik IV» ni bila lahka stvar. Zahtevala je veliko truda in naporov vsega kolektiva pod režijo Vlada Habuneka. Toda Rado Nakrst in njegovi tovariši so ji vendarle bili kos. O tem je sijajno pričala jubilejna predstava, v kateri je prav posebno slavljenec Rado Nakrst res mojstrsko izpolnil svojo vlogo. Večkratno in dolgotrajno ploskanje gledalcev je temu dokaz. Po končani predstavi je občinstvo s ponosom poslušalo in s ploskanjem spremljalo čitanje pozdravnih pisem in brzojavk, ki jih je naš rojak Rado Nakrst prejel iz vseh krajev Jugoslavije, od Slovenije do Makedonije, ter iz Trsta, med temi tudi pozdrav SHLP.
zasluženo priznanje gledalcev so si pridobili tudi ostali igralci, med katerimi predvsem Nada Gaonjeičtceva, Jožko Lukeš, Mo. dest Sancin in drugi.
Sedaj se tragedija «Henrik IV» z uspehom uprizarja na drugih slovenskih odrih našega Ozemlja.
Film Bros.
Nedelja-, 22. aprila: se poriov-' Ponedeljek, 23. aprila: se poPs°m Torek, 24. aprila: «Učitelj <ja s skar» (Maestro don Gib. , ni). Barvni film Titani!]-Sreda, 25. aprila: se ponovi- v Četrtek, 26. aprila:	«Odvf0|,žel
samega sebe» (Awocatfevespi me stesso). Film MG-M. . Petek, 27. aprila: «25 mi#,. ll smrtjo» (25 minuti coo.', vre morte). Film MGM. <armi ta», opera .v 3 dejanjih. ločDo
PROSEK
Sobota, 21. aprila: «Ulisse». C'1.
vru film Lux.	1. zn
Nedelja, 22. aprila: se pono'"s-i
re» (Oltre il Sahara) BS> -film RKO.	C ' ,c
4 ohi
NABREŽINA ]iMe,
Sobota, 21. aprila: «Med dv^ rat ljubeznima» (Fra due ain^'lske. Film MGM.	Jskih
Nedelja, 22. aprila: se ponoVh. Sreda, 25. aprila:	«Princ Ueto(
(Principe ladro). Film "vene ' versaL	j'Ipor,
NABREZlNA.POSTAJ>i l'V;lr

Sobota, 21. aprila: «Pustolovk „ pustinj» (L’avventurlero , asf le Lande).	,l)Sa
Nedelja, 22. aprila: se ponovi <V če Sreda, 25. aprila: «Zorrov# li „
nje» (Il sogno di ZorroVj],
----	• No v
Nastop zbora "
iz Dornberga ' 'k'
iSlovenska prosvetna zvefilv p Trstu priredi v nedeljo Ž^Jza
m. ob 16. uri v dvorani
Sekcijski komite je v vsakem okraju gonilna sila volilne kampanje. Sekcijski komi. te nima samo nalogo, da dela kolektivno, da se pogostoma sestaja, preučuje kampanjo in podvzema ukrepe za njeno izboljšanje in odstranjevanje napak, marveč mora biti tudi razširjen s pritegnitvijo d-o. brih sodelavcev, posebno mladine in žena. Volilna kampa, nja nudi najboljšo priliko ne samo, da se povežemo z mn o. žicami in. se pogovorimo o
njihovih problemih, marveč da
istočasno aktiviziramo vse tovariše, da navežemo trdne stike dela in sodelovanja s prija, tel.ii m simpatizerji. Da bo sekcijski komite lahko dobro vodil vse delo in pridobil iz. kušnje tovarišev, mora periodično organizirati kratke sestanke z aktivisti, poslušati njihova poročila, mnenja in kritike, jih obvestiti o sploš. nem položaju in dati smernice. Mobilizirati je treba vse tovariše, upoštevajoč njihove sposobnosti in možnosti. Tudi celice morajo imeti svoj tedenski sestanek, ki naj bo kratek, s pripravljenim dnev. nim redom in posvečen izboljšanju volilnega dela, njegovi kontroli in izkoriščanju kolektivnih izkušenj.
* * *
Vaiie je, «la se poana eltraj
Nasveti in izkušnje za volilno kampanjo
in da se izpopolnijo volilni po. datki prejšnjih volitev z nastalimi spremembami (gradnja novih hiš, pritok novih prebivalcev, njihove socialne, po.
litične in narodnostne značilnosti). Vse to pripada štetju, ki je podlaga dela. Dobro izvršeno politično štetje omogoča, da se lahko določi kakšno pro. pagando bomo vodili. To nam daje obenem možnost, da preučimo potrebe in težnje prebivalstva.
V tej volilni kampanji bo malo osrednjih zborovanj, zelo malo. Zato moramo dobro pripraviti okrajna in krajevna zborovanja; govoriti na bolj obljudenih točkah okraja, v bližini trga. Važen je hišni se. stanek na dvorišču. Treba je prav posebno izkoristiti krajevne govornike, predstaviti ljudstvu kandidate.
Vsak tovariš, prijatelj, simpatizer mora navezati vsaj s petimi do desetimi osebami nekaj stikov v teku kampa.
nje. Kdo ne pozna pet ali de. set oseb? To je treba napraviti na organiziran način, da se prepreči zmeda. Za te -sti. ke ne smemo mobilizirati samo tovariše in prijatelje, marveč tudi njihove družine in sorodnike.
* * *
Ne pozabite, da je naš tisk najvažnejše orožj^. «Delo» in «Lavoratore» bosta posvetila posebno rubriko za po-pulari. zacijo izkušenj vseh sekcij. Citirani bodo primeri dobro o. pravljenega volilnega dela. V tej rubriki morajo sodelovati vsi tovariši. Oba tednika bosta objavljala posebne strani, ki bodo mnogo pomagale pri prepričevalnem delu in kot in. 'formacija za naše propagandiste. Ne pozabimo, da je v o. lilni propagandist lahko vsak tovariš in tovarišica. Treba je le nekaj dobre volje in navdušenja. Ponavljam: ne samo člani CK, kandidati, voditelji sekeij is. eelie, tisti, ki «o v
množičnih organizacijah, mar. več vsi tovariši.
* * *
Kar se tiče propagande in navezava osebnih stikov, je treba imeti določen načrt. Brez vsakega pomena je, da gremo diskutirati s takim, za katerega smo gotovi, da se ničesar ne doseže. Ni potrebno razpravljati s tovariši, prijate, ipi in simpatizerji. Nasprotno, prav ti nam morajo poma, gali za nave'anje stikov z drugimi. To so kolebajoči, taki, ki imajo o nas dvome, mo. ški in ženske drugih strank in brez stranke.^ organizirani in ne organizaraiii, s katerimi lahko diskutiramo o problemih, ki jih direktno zanimajo.
Zato je treba biti dobro o. boroženi z argumenti. Treba je diskutirati, prepričati, biti potrpežljivi in vztrajni. Ne sme se izgubiti poguma. Ne sme se demoralizirati. Pridobitev enega glasu je borba za pridobitev prijatelja, simpati. zerja,, ki se bo jutri udeležil naših borb.
Dobro moramo poznati vse stranke in vse liste. Vedeti moramo kaj je vsaka stranka napravila, v prejšnji občinski upravi. Poznati je treba njihove predstavnike in njihov pro. gram. Imeti moramo možnost, da smo lahko v vsakem trenutku kes «iellati. Misliti menine
vedno na to, da je bil pred nami ali bo za nami še kdo drugi, ki bo imel svoje argu. mente in svoj material.
Poznati moramo dobro našo volilno linijo, ki je izra. žena v pnogramu in našem razkrinkovanju prejšnje slabe občinske uprave.
Proč s klerikalno kamarilo in njenimi podrepniki!
Zahtevamo integralno prosto cono!
Hočemo Teritorialni svet, ki naj ga izvolijo Tržačani in kateri bo upravljal naše Ozemlje.
Naša gesla morajo izražati v jedrnati obliki borbe, ki smo jih vodili in jih vodimo.
Obrazložiti moramo kaj je naša partija, kateri- je njen izvor, kakšne so njene borbe in slavne tradicije, ki imajo svoje korenine v starem in borbenem tržaškem socialisti, čnem gibanju. To gibanje se je brez prestanka borilo proti fašizmu, se je udeležilo osvobodilne borbe in se bo. rilo zato, da bo Trst dosegel demokracijo, svobodo in delo.
Nikdar ne pozabimo, da gremo v borbo zato, da zmagamo. Za dosegro zmage pa je treba, poleta, drznosti, navdu. šenja in vere v uspeh.
VITTORIO VIDAjLI
diona «Prvi maj» koncert Nske škega zbora PD «Boja»,le*jst' Dornberga.	>nn i,
‘Spored obsega med dr'fVens
mi največ Maroltovih pr<lz
načt
snitev narodnih pesmi. n,lr(
>ic ;
Prodaja vstopnic 1 uro P-f. j.: pričetkom. Vstopnice se L,11 bijo tudi v Tržaški knjisL>„a"„ v ul. S. Francesco 20.
_____	oči
Mali
Dijaška prireditev;
Slovenski dijaki iz Tvz!ni
priredijo v nedeljo, 22. apv ob 16.30 uri v dvorani na P ,atrn* tovelu veseloigro Mihaela , lJS°t rasa «Večer belih vrtnic». '|.8<‘sb žira profesor Jože Peterl>f) J,“ Dokažimo našo simpatij^ Md solidarnost do naših študefl1,;s,vc ki nas bodo tako že tretj<^l'1'es
to zapovrstjo razveselil’, ,a Ms
/'Ura
svojo igro, sproščenostjo!. s*v
mladostjo! Ne zamudimo
>inos
hove predstave.
rs«iČr
«v.
»- M; |
Slovensko narodnC,;;1;
gledališče
za Tržaško oiemlj«
V	soboto 21. aprila 1954 , v ob 20.30 v dvorani L‘t
na stadionu «Prvi maj», ir;,,’, Vrdalska cesta 7	^
V	nedeljo 22. aprila 195Ó
ob 17. uri ^ e„;
v Borštu	!l)llski
V sredo 25. aprila 1956 prav, ob 16. uri	N nr
v Sv. Križu	i^elf>
Besede io foefoie/iš:
Basto» gojencev ignlske ^ In baletne Sole Ul
-y.
h
Odgovorni urednik . v
RUDOLF BLAŽIČ (BlaH1’j6'Jbr Založništvo «DELA» ,
Viška t’d. RIVA, Torrentian"