44. številka. Ljubljana, v četrtek 23. februvarja. XXI. leto, 1888. izhajp vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman M a v s t r o - o g e r s k e dežele za vse leto lfi gld., za pol leta 8 gld., /a četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 ki-. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za cetit leta A gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se 1 po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t n j e dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 ki-., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvoje v Rudolfa Kirbiša hiši, .,Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V IJuHljiinf 23. februvarja. Prvo cvetje, ki ga poganja Liechtenstei-nov predlog, ni posebno vesela prikazen. Tudi kolikor se tiče ožje naše domovine, moramo žalibog trditi, da je seme nemškega kneza vir gibanja, ki se je kakor povodenj razlilo v najmanjšo slovensko dolinico, kjer podira komaj ustanovljene rahle vezi prijateljstva mej cerkvijo in šolo, mej posvetnim in duhovskim življem. Odkritosrčno rečeno, nismo se bali konservativno - nemškega koraka v državnem zboru, ali bali smo se agitacije, kateri je imel duri na stežaj odpreti ravno zavoljo tega usodepolni korak visokega aristokrata. Ali je kdo bolj ali manj pisano gledal prihod napovedavanega zakonodajskega odrešenika, to ga naposled ni motilo v spanji, saj je bil »a priori" uverjen, in to je po vsej logiki razmer, da gotovo zakon nikdar ne bo tisti načrt, ki se porodi na jednostranskem šolskem stališči Liechtensteinove stranke. Vznemirjati pa nas je mogla druga misel. Znali smo, da bode Šolski predlog iz nemško-konservativnega tabora parola za boj. Nobeno orožje ne bo počivalo ni tukaj ni tamkaj, nasprotni si vojski pa bosta na tem bojnem polji močnejši in strastnejši, nego li na narodnem bojišči, — to se je že naprej vedelo. In lahko si je tudi misliti bilo, da bode parlamentarni boj, če se ga bode kaj sukalo okolu predloga za konfesijonaltio šolo, precej nezavisen od boja v masah ! Ta boj s svojim visoko kipečim valovjem pa ne bode ime drugega pomena, kakor da bode boj, čegar kipeče valovje javno mnenje vznemirja in mej atomi prejšnje vezi razdira! To se je lahko pričakovalo in v denašnjeni čusu so natanko spolnuje. Usoda Liech-tensteinovega predloga je sedaj že zapečatena: če bode kedaj doživel polnoletnost zakona, sam sebi ne bo Čisto nič podoben! In vender koliko je zanj boja in kakšnega! Saj smo dajali, da se je čakalo samo na parolo. Sedaj je izdana, sedaj boj! Rodoljubna želja, da bi se ta boj ne zanesel tudi v naše kraje, se ni spolnila. Sedaj je tudi pri nas že v plamenih agitacija, katere smo se bali, ker smo znali, da bode strasti v tok spravila, katere ne poznajo nobenih meja! In dolgo smo zaupali v previdnost naših duhovnikov, katerim se laska Lech-tensteinov predlog, da vsaj ne bodo po naših krajih gojili agitacije, ki je pri pičlem številu Slovencev nerazmerno kvarna potrata duševnega napora. Ali prilika je bila menda prevabilna, da bi se ne bili oborožili z orožjem, katero je nekega dne zasvetilo se na vsaki mizi župnijske hiše ! Semj že gori na vseh straneh. Od hiše do hiše se hodi in prej se ne miruje, dokler *e od slovenskih podpisov ne lomijo tiste nemško-slovenske pole, ki se imenujejo peticije za k o n fes i j o na In o šolo. Za to dobroto se imamo prav za prav zahvaliti odboru na Du-naji, ki je kakor nekak generalštab agitacije preplavil s peticijskimi polarni vso Avstrijo, ne oziraje se na to, da se ne da v vsaki pokrajini eksperimen-tovati na tak način z javnim mnenjem. S kritiko peticije se ne bomo mudili. Podobna je vsaki drugi, ki s strastnim naskokom hoče doseči svoj uspeh. Da je vse izprijenosti tega sveta kriva sedanja ljudska šola — ta trditev bi bila povsodi drugje smešna, samo ni smešna na peticiji. Ali za beganje preprostega ljudstva so take trditve v obilni meri pripravne! In res Redaj tudi mej nami nekateri gospodje mislijo, da smejo hujskati s peticijskimi polarni v rokah zop?r sedanjo šolo in se danje naše učiteljstvo. Dan za dnem množijo se nam dopisi, ki slikajo to huiskanje. Uprav neču-vano se nam poroča! Tu so nedeljski govori, ki ucepljajo nezaupanje in sovraštvo do šole, ne do šole, kjer učiteljujejo katoliki pomešani z drugo-verci, ampak do — naše šo'f, do našega učitelj-stva! Tu so tudi izrazi zavijanja, katero spremlja pobiranje podpisov na pole; tu se kmetu pripoveduje, da je sedanja šola brezverska, pa da je treba šole, kjer se bo tudi vera učila, tam pa mož istega stanu bega ljudstvo s trditvijo, da mislijo sedaj napraviti brezverske šole, in da je proti temu podpisati se treba. Še drugje — to se nam poroča — pravijo agitatorji, da se katekizem drugače ne bo učil, če se ne podpiše peticija! V tem genru se nadaljuje po raznih krujih in preprosto ljudstvo, ka terega obzorje komaj sega do mej svojega doma čega kraja, se umisli v neznosno stanje, katero mu pripravlja njegova domača šola, in črtiti se uči napravo, ki mu „vero jemlje" in učitelja, ki mu „mladino zapeljuje". Ne more se zadosti trdo obsoditi ta — nepoštena agitacija. S hvalevrednim taktom je naše narodno učiteljstvo spolnovalo novo šolsko postavo tudi cerkvi iu njenim organom nasproti in pri nas pač ni uzroka za gibanje, ki je sedaj navstalo v prezgodnji svesti zmage in ki je podobno maščevanju. Napadu se domača šola, domač učitelj, napada se v imenu vere, pod zastavo torej, ki preprosti narod lahko za sabo potegne, da si krivo mnenje napravi o tistih, ki ničesar zakrivili ueso. Ali gospoda ne vidi, da igra nevarno igro , da tako prav ničesar ne stori za deloma potrebni preporod ljudskega šolstvu , pač pa da h p o d k o p u j e veljavo učiteljstva in nekrščansko zagrizenost seje po največem merilu V V tacih okolnostih se z lahkoto porodi upor in lahko se zgodi, da se napadovalci spremeniti morejo v napadauce. Mi ne mislimo, dasi go-poda tega zaželi, kajti v interesu njene stvari to ne bode! Nova sedanja šola nema le za-govotnikov v učiteljskem stanu, nego še drugi svet pri nas in drugod se bode naveličal gledati, kako se mu maha po temeljnih pogojih narodne omike in narodnega napredka. Naj se raznašalci peticij nekoliko brzdajo in naj gledajo, da se preveč ne razširi prvo strupeno cvetje Liechteosteinovega predloga, kajti potrpljenje bode nehalo iu tedaj bode sedanja napadajoča gospoda kouečno sama sebe vender le obtoževala: „Vous 1'avez voulu; vous T avez voulu, George Dandin, voub 1" avez voulu!u Lex Liechtenstein. (Iz učiteljsko krogov.) (Konec.) V § 5. se bere, da stariši neso dolžni svojih otrok pošiljati v šolo, v katerej se vzgoja in pouk ne ujemata z nauki njih vere. Ta načrt namenjen je za ustanovo verske šole tako, da bodo posebne šole za katoličane, posebne za protestante i. t. d., torej bodo v katoliški šoli samo katoliški otroci iu katoliški učitelji. Pouk in vzgoja se bodeta torej ujemala z nauki katoliške vere in če bi se ne, bode že nadzorstvo za to skrbelo. Čemu*tedaj to določilo ? Posledica bode, da Be bodo zanikrni, svoje-glavui stariši upirali otroke v šolo pošiljati. Keni-tentom, katerih tudi sedaj, ko nemarno tacega Diz-jemnega" določila, ne primanjkuje (ne zaradi vere, ampak zaradi nemarnosti), renitentom se bodo vrata na stežaj odprla. To določilo bode dalo povod mno- LISTEK. Otci in sinovi. ZE&ox».a.:ri. Ruski spisal J. S. Turgeniv, preložil Ivan Gornik. XX. (Dalje.) — Tega mi je poslal star znanec, odgovoril je hitro Vasilij Ivanič; — a mi na primer imamo tudi pojem o frenologiji, pristavil je sicer bolje proti Arkadiju obrnen kazaje na malo na polici stoječo glavico od mavca, razdeljeno na štirivogel-nike s številkami, — nam tudi Schbnlein ni ostal neznan in Rademacher. — A, v Rademacherja še verujejo v ***ski guberniji? vprašal je Bazarov. Vasilij Ivanovič je zakašljal. — V guberniji. Konečno morate vi, gospoda bolje vedeti, kaj nam je delati. Saj nećemo biti vam jednaki. Tudi v mojem Času zdeli so se nam humoralist Hoff-mann in Brown s svojim vitalizmom — jako smešni, in veuder sta nekdaj slovela. Kak novinec izpodrinil je pri vas Rademacherja, vi se mu klanjate, a čez dvajset let bodo se najbrže tudi njemu smejali. — Povem ti v tolažbo, dejal je Bazarov, — da se sedaj v obče medecini smejamo in se nikomur ne klanjamo. — Kako je to? Saj hočeš vender zdravnik postati ? — Hočem — a to nič ne de. Vasilij Ivanovič potlačil je s sredincem pipo, kjer je bilo še nekoliko tlečega pepela. — No, morebiti — prepiral se ne bom. Veš kaj sem jaz9 — Upokojen štabski zdravnik: volatou! Sedaj sem postal kmet. — Služil sem v brigadi vašega deda, obrnil se je k Arkadiju, — da, da; — marsikaj sem videl v svojem življenji V kakih družbah sem bil in s kom vse sem že občeval! — Jaz, prav jaz, katerega imate tu pred saboj, jaz tipal sem žilo kneza \Vittgensteina in Žukovskega! Tu sem izpoznal v južni vojski štirinajstake *), saj me razumete (in Vasilij Ivanovič je pomenljivo stisnil ustni). Moje delo pri tem pa je bilo — stoj pri strani, vedi svojo lanceto rabiti in basta! Vaš ded pa je bil jako častit človek, pravi vojak. *) Zarotniki 14. decembra 1825. 1. — Le priznaj, pravi tepec je bil, rekel je Bazarov leno. — Oh, Evgenij, kako se izražaš! Bodi milosrčen . . . Sicer, general Kirsanov ni pripadal številu onih . . . — No, pusti ga na miru, segel mu je Bazarov v besedo. — Ko sem se vozil sem, jako me je razveselil tvoj brezov gozdič: lepo se je za-rastel. Vasilij Ivanovič se je oživil. — Le poglej, kak je sedaj moj vrt! Vsako drevesce zasadil sem sam. Tudi maline imam iu jagode in različne zdravilne rastline. Kakor se vi tam tudi norčujete, mlada gospoda, vender je starček Paracelzij izrekel sveto resnico: „in herbis, verbis et lapidibus ..." Ti veš, da sem ostavil prakso, pa kaka dvakrat na teden pa se vender moramo s starim poklicem ukvarjati. K meni hodijo po svet — in odpoditi jih ne morem. Dogaja se, da posebno siromaki hodijo po pomoč. Zdravnikov pa tu prav nič ni. Jeden iz tukajšnjih sosedov, pomisli, upokojen major, tudi zdravi. Vprašal sem ga, če se je učil zdrav-ništvu. Odgovoril mi je, da se zdravuištva ni baš učil, da zdravi le iz človekoljubja . . . Ha, ha! iz gim prepirom, denuncijaciji in intolerantnosti, celo upiranju proti državni postavi. Ali bode to v korist narodu in državi, to vsakdo lahko razvidi. V § 6. se določuje, da pripada skrb, vodstvo in nadzorstvo nad veroukom in verskimi vajami na ljudskih šolah in učiteljiščih cerkvi. To določilo velja tudi sedaj, samo da ima cerkev svoje sklepe šolskemu vodstvu po okrajni šolski oblasti naznaniti, sklepi pa, ki se s splošnim šolskim redom ne ujemajo, se ne potrdijo; potem da število verskih ur določuje učni načrt in da se ima cerkev držati šolskih postav (§ 5. drž. postave od "2. maja 1883 in osnovna postava od 25 maja 1868 § 2.). Cerkev po § G tudi zahteva sonadzorstvo nad vho šolo ter se imajo osobstvo za vodstvo in nadzorstvo ljudskih Šol in učiteljišč ter učni črteži tako uravnati, da more cerkev svojo soiiadzorstveuo nalogo uspešno izvrševati. Kako se bode to sonadzorstvo izvedlo, o tem nema načrt nikakih določil. Po členu II. a) prepuščajo se vsa določila glede uravnanja vodstva in nadzorstva ljudskih šol in učiteljišč deželnemu zakonodajalstvu. To določilo vseskozi katoliškim Slovencem v verskem oziru ne more hasuiti Će pomislimo, da je koroški deželni zbor in odbor eminentno liberalen, da je štajerski deželni zbor in odbor po ogromni večini liberalen, razvidimo, da Liechtenstein s svojim načrtom koroškim in štajerskim Slovencem glede verske šole prav nič ni ustregel, kajti ta deželna zbora bodeta šolsko vodstvo in nadzorstvo že vedela tako uravnati, da bodo tamošnje ljudske šole glede verske vzgoje gotovo na slabejšem, kakor, če bi načrt za državno postavo imel za § T., ki prepušča najvišje vodstvo in nad zorstvo nad vzgojo in poukom v ljudskih šolah državi, še jeden §, v katerem bi bila vsaj splošna načela o uredbi vodstva, nadzorstva in sonadzorstva cerkvenega, na ta način kakor je na pr. v §, 10. in 12. osnovne postave od 25. maja 1868. Potem bi se imeli vsi deželni zastopi držati t h načel. V § 8. se določuje, da učiteljsko službo na ljudskih šolah in učiteljiščih more dobiti vsak dr žavljan, ki je glede nravuega življenja neomade-ževan, ki je iste vere z otroci in ki pri službah na javnih šolah dokaže še pedagogično sposobnost, oziroma za poučevanje v katoliškem verouku- tudi potrebno „missio tanonica". Popolnoma opravičena je zahteva, da je učitelj iste vere z otroki, katere mu je vzgajati in poučevati, kar glede Slovencev že sedaj itak obstoji. Da pa ni prav, da se tudi od učiteljev na zasobuih šolah ne zahteva pedago-gična učiteljska sposobnost, smo že omenili. Glede poučevanja v katoliškem verouku se po državni postavi od 2. maja 1883 terja, ako je namreč posvetili učitelj nadomestovaje v verouku pouSeval, da je imel izpit iz tega predmeta in je tudi cerkvena oblast v to privolila. g 9. določuje, da se učitelji iu učiteljice za ljudske šole izobražujejo v učiteljiščih, ki so po spolu gojencev ločena. Ker so pa vsa zakonita določila glede ustanovljenja, ohranjenja, uravnanja vodstva in nadzorstva učiteljišč po členu II. pridržana deželnemu zakonodajalstvu, postanejo učiteljišča deželni zavodi , kateri bodo deželni zaklad zdatuo obremenili. V vsem načrtu pa pogrešamo neko določilo, brez katerega Slovencem nikakor ne kaže, ta načrt podpirati. Slovenci morajo imeti tudi sloven- Človekoljubja: a? Kako se vain zdi? Ha, ha! Ha, ha! — Fedka nabaši mi pipo! rekel je osorno Bazarov. — In še neki drug zdravnik je tu, nadaljeval z nekakim obupom Vasilij Ivanovič — k bolniku pride, ko je ta že odšel ad patres. Strežnik ne da zdravniku govoriti, češ sedaj že ni treba ! On tega ni pričakoval, vznemiri se ter vpraša: „ali je gospod pred smrtjo hrkal?" — „Da, hrkal". — „In zelo brkat?" — „Zelo." — „A, no — to je dobro" — obrne se in odide. Ha, ha, ha! Starček se je jedini smejal. Arkadij pokazal je nasmeh na svojem obrazu, Bazarov pa je le gosto zakadil. Pogovor trpel je na tak način okolu jedne ure. Arkadij šel je v svojo sobo, ki je bila predsoba do kopelji, sicer jako prostorna in čista. Konečno ustopila je Tanjuga in javila, da je obed gotov. Vasilij Ivanovič ustal je prvi. — Idimo, go Bpoda! Oprostita blagovoljno, ako sem vaju dolgočasil. Upam, da va;u bo ino^ žena bolje uzadovo-Jjila nego jaz ! (lJrtijU p,iL) sko ljudsko šolo in za tako šolo primerna učite- i Ijiščt. Ker pa člen II. ustanovljenje, ohranjenje in uravnanje vodstva in nadzorstva ljudskih šol in učiteljišč prepušča deželnemu zakonodajalstvu, se bodo koroški in štajerski Slovenci kolikor mogoče po-neračevali, goriški Slovenci pa poitalijančevali. Ker ta načrt ne da nikakega zagotovila, da se to ne bode godilo, ga tudi nobeden zaveden Slovenec pod pirati ne more. Po pravici torej tudi od slovenskih poslancev zahtevamo, da Liecbtensteinovega predloga ne bodo podpirali. Politični razgled, Voiraiu«' dežele. V Ljubljani 22. februvarja Klubi desnice državnega /bora se še do- sedaj neso sporazumeli, kdaj naj bode prvo branje Liecbtensteinovega zakona. Nemški konservativci priganjajo, da bi bilo še pred velikonočjo. Lienbacherju ne ugaja Liechtensteinov načrt o KonIVsijoiialiicj Soli. Njemu se dozdeva, da se ta predlog premalo ozira na konfesijonalne zadeve in preveč na avtonomijo dežel. j Viraiije države. V Srbiji vsestransko močno agitujejo. Ra-dikalci in naprednjak! delujejo skupno proti liberalcem in jim kolikor toliko pomagajo tudi uradniki. Te volitve so pa tudi velike važnosti, kajti zmaga liberalcev bi ne bila le nezaupnica za vlado, ampak tudi huda brca za kralja samega. Od najnovejšega koraka Rusije v bolgarskem vprašanji ni pričakovati posebnega uspeha. Res ne bode nobena vlast zagovarjala mnenja, da je knez Ferdinand postaven bolgarski vladar, toda s tem še ni nič pomagano. Ker Rusija sama ne misli pošiljati vojakov v Bolgarijo, da bi pregnala Koburžana, morala bi to storiti Turčija. Slednja se pa pač ne bode odločila za tako energičen korak. Vse postopanje Turčije poslednja leta nam dokazuje, da v Carigradu nemajo veselja mešati se v bolgarske zadeve. K večjemu bode sultan pozval Koburžana, da naj ostavi Bolgarijo. Slednji pa ne bode ubogal in ostalo bode vse pri starem, dokler ga Bolgari sami ne preženo. — Bolgarska vlada se jako boji emigrantov, da ne bi pridrli čez mejo in napravili ustanka. V Burgas je zategadel odposlala več vojakov, ker se je najbolj bati, da bi v tem mestu napravili punt, kajti ondu prebivalstvo ni posebno udano sedanji bolgarski vladi. Govori se tudi, da hočejo Burgas iu Varno utrditi, čemur bi pa gotovo ugovarjala Rusija, kajti to bi nasprotovalo členu 11 Berolinske pogodbe. Grki močno agitujejo po Makedoniji. Ka-lostvpis, uradnik grškega ministerstvu vnanjih zadev, izdal je z naslovom „La Macedonie" brošuro, katero je posvetil prestolonasledniku Konstantinu. V nji se slika Makedonija kot srce helenstva in steber velikosti in prihodujosti. Ta knjiga se je v 10.000 izvodih razširila po Makedoniji. Seveda so grške agitacije naperjene proti Bolgarom, ki tudi Makedonijo reklamujejo zase. Itusiju ne mara, da bi se njeni podložniki udeleževali razBtave v Parizu, s katero se bode proslavljala velika revolucija. Vlada je ukazala želez niškim upravam, da naj nikar ne dovoljujejo olajšav za blago, namenjeno za francosko razstavo. Ta ukaz pač ne bode napravil najboljšega utiša v Parizu. Na I raiicosLvm se je bati v kratkem ministerske krize. Jutri bode ministerstvo pri posvetovanji o tajnih zakladih stavilo zaupno vprašanje. Če tudi je sedanji čas jako resen in bi baš Francozi morali posebno gledati, da pridobe več veljave v Evropi, vender se razne republikanske frakcije pobijajo mej seboj. Tako Francija vedno zgublja svoj upliv, kar le Nemcem koristi. Dopisi. Iz okolice CeljaUe 21. jeruarja. (Stibe-n e g g pogorel p r ed u p r a v n i m s o di š če m.) Že večkrat se je v »Slov Narodu" poudarjalo, kake reve so nemškutarji v naši občini; kajti akoravno silno mnogo in pri vseh mogočih priložnostih baha-Čijo o inteligenci, katere se baje tako obilno nahaja mej nemškutarji. kakor prahu na cesti o letnem času, vender v celej občini niso zmogli veče luči in drugega voditelja, kakor že večkrat v tem listu imenovanega odvetniškega pisača Stibenegga. On je glava nemškutarske večine v našem občinskem odboru. Če je pa že „glava" taka, potem človek lebko kmalu presodi, kaka je ostala stranka, kaka inteligenca je še potem nakopičena v njenih vrstah. Ko se je zasvetila ta luč, Stibenegg, v našem občinskem odboru, moralo se mu je koj tudi v našem šolskem hramu dati lepo stanovanje. Tukaj je sicer stanovala že neka poštena ženska, ki je tudi redno plačevala stanarino od svojega stanovanja, pa občinski odbor nji je koj stanovanje odpovedal vsled Stibeneggove želje, katera želja pa je temu odboru zapoved. Stanovanje dalo se je lepo po- praviti in očediti, da bo dostojno Stibeneggu, katerega je že takrat osoda odločila za bodočega načelnika kraj ii" m u šolskemu svetu, katero čast je potem res tudi dosegel. Komaj pa je Stibenegg tukaj v šolskem hramu se nekoliko udomačil, opazili smo nekaj j6dnakega, kakor pravi tista basen o ježi in lisici: Stibeneggu jelo je njegovo stanovanje pretesno prihajati. Kakor jež, ki ga je lisica vzela v svojo luknjo, začel se je stegovati in g. nadučitelja goniti iz šolskega poslopja. Vsled Stibeneggove Želje odpovedala je namreč občinskega odbora nemškutarska večina g. nadučitelju v šolskem hramu stanovanje, da mora to na vrat na nos zapustiti. G. nadučitelj se je zoper ta ukaz pritožil, in z uspehom; ukaz se je razveljavil. No pa Stibenegg ni miroval, šli so rekurzi v Gradec in na Dunaj; pa vse zastonj; povsod se je reklo, da nadučitelj ostane v šoli. Ali Stibenegg se ne da tako hitro ukrotiti — in ugnati. Občinski odbor uložil je konečno še pritožbo na upravno sodišče in je bila pred tem obravnava 1. svečana t. 1., ali končala se je s Stibeneggovo blamažo: Upravno sodišče zavrnilo je njegovo oziroma občinskega odbora pritožbo kot neutemeljeno. Stibenegg bo torej moral zadovoljiti se še nadalje svojim dozdanjim stanovanjem, pogorel je slavni voditelj slavne nemškutarske večine našega odbora t S Krke 17. februvarja. [Izv. dop.] „Kj er ni tožnika ni soduika*, pravi prislovica. Dandanes pa ta prislovica velja kmetom najbolj. Sicer je tožnikov mnogo, a le-ti tožijo tožniku, do sodnika pa si ne ve nobeden pomagati. Znabiti mi tukaj kdo poreče: Pojdi na tožni dan v Zatičino, potem bodeš videl, si li vedo Krški kmetje do sodnika pomagati ali ne. Odgovorim lahko precej: tudi jaz poznam mnogo tožnikov, ki si vedo do sodnika pomagati. Rečem pa, da boljše bi bilo mnogim, ko bi ne vedeli za sodnika. Pa povrnem se k pravemu predmetu, ki se glasi: Tožnik, toži tožnika, do sodnika pa si ne ve nobeden pomagati. Ta tožba po je takale: V naši okolici je kneza Auersperga gozd. Tukaj prišel je vsako leto navadno v jesen oskrbnik; iz Soteske drva prodajat onim posestnikom, ki nemajo svojega gozda. Te prodaje posluževali so se posebno posestniki iz vasi Grad, h kateri vasi je tudi ta gozd spadal, pa so ga zaradi nevednosti zgubili. Jedino to jim je še ostalo, da imajo pravico v gozdu listje grabiti, iu pa, da oskrbnik pride vsako leto drva prodajat. Imeli so še nekoliko usmiljenja do kmeta, zraven tega pa tudi skrb za gozd. Pazili so posebno na tiste kukce, ki imajo toliko moč, da na cesti po-škrabljajo, pa jim les naproti pride. Kako pa je sedaj. O da, kukec znal jih je tudi privabiti s svojim škrabljanjem do sebe, ter se v kneza Auersperga gozdu že prav dobro počuti. Novi g. oskrbnik si je že mislil sedaj takole : Naš gozd je imenitnega gospoda in bogatega, torej j naj tudi tisti, ki sme smodko v zobeh držati in ki se mu pravi bogatin iz njega uživa, a, tega pa ne, da bi se kmet grel z drvi, ki so zrastla v kneza Auersperga gozdu! Tako se nam je pokazalo letos. Še pred zimo prodal je Soteski oskrbnik trgovcu 60 bukev, katere bode imel za trgovino. Včeraj 16. februvarja naznanil nam je gospod oskrbnik, da pride drva prodajat. In komu jih je prodal ? I Župniku in kaplanu in ta dva sta jih sicer res po-I trebna, ker neraata svojega gozda. A, zajček tiči še za drugim grmom. Trgovec X. dobi še 50 bukev. 1 A, Vi kmetje Vam ne dam nič v prodaj; ako hočete kupiti vrhe in veje od prodanih bukev, Vam I jih prodam, pa sedaj ni mogoče, ker je prevelik sneg; pridem drugi pot. To je modrost in učenost gosp. oskrbnika. Znabiti je čul lansko leto kaj iz državnega zbora, kjer je bilo posebno veliko govorjenja o napisih na bankovcih, ter si mislil, da bodo po novem napisi na bankovcih taki, da bankovec veliko manj velja, ko je jedenkrat v kmečkih rokah, kakor pa dotlej, ko je v gosposkih. Tudi Krcani neso drv dobili, ker neso gospodje, ampak kmetje. Iz Itmlolfbvega 20. febr. [Izv. dop.] V nedeljo so nam predstavljali naši vrli diletantje dve veseli igri: „Pesek v oči" in „Krojač Fips". Zadnja igra je morebiti jedna tistih, ki se predstavljajo na naših slovenskih odrih po največkrat, da si je vsa vsebina igre jako piškava; a burka je za igralce zelo hvaležna in tudi manj izvežbanim predstavljavcem, kakor so naši, more se posrečiti. Skokonogi naš Fips izbujal je glasen smeh v ob- činstvu, zvesto na strani stal mu je sluga Lojze, ki nas je oveaelil z nekaterimi precej oso-ljenimi kupleti, o katerih bi mu želeli, da se primejo tistih, katerim so bili namenjeni. Lizika je bila kaj brhka in ljubka varovanka in umljivo je bilo, da je bilo Fipsu tako žal, ker mu jo je speljal prešmen-tani Mihelič. Seveda nasproti tacemu tekmecu Fips ni mogel prodreti. Gospo Polajko predstavljala je gospica C. R. z drastično komiko, ki je le nji lastna in kateri ni lehko najti vrstnice. Druga igra, francoska salonska igra: »Pesek v oči" predstavljala se je z bleščečo elegantnostjo in finim humorjem. Človek je v zadregi, katera teh karakterističnih osob, ki so si metale druga drugi pesek v oči, je bila bolj doviipna. Gospod dr. Ma-lovar in njegove soproga na jedni strani in gospod Badolin s svojo premeteno družico na drugi strani — neso nas pustili, da bi se oddahnili vsaj malo od smeha. Jako srečno je bila pogojena tudi maska in igra Friderikova. Ta uloga je brez vsake barve; slab predstavljavec Friderika bi na odru delal le napotje, igralec je imel srečno misel, da je iz Fri derika napravil Pariškega gizdalina. Jako lep utis napravila je Emelina s svojim pohlevnim nastopom in prijetnim glasom. Posebno pak imamo čestitati gledališkemu odru k novi igralki Zofiji, ki nam obeta postati izvrstna moč. — Kar se pak tiče igre v obče, igrala se je s toliko preciznostjo in tako lepo vkupnostjo, da jo bomo vselej radi videli na odru. Iz Idrije 20. februvarja. [Izv. dopis. | Dne 2. t. m. praznovala je tukajšnja slov. čitalnica slovesno rojstni dan Valentina Vodnika. Ves vspored vršil se je točno v splošno zadovoljnost naših dostojanstvenikov in mnogoštevilno zbranega, odličnega občinstva. K sijajnemu uspehu so največ pripomogle z izbornim petjem, s spremljevanjem na glasovirji in z deklamacijo, naše za domačo, lepo stvar unete dame, posebno gospa Omanova, gospice Minka La-pajnetova, Linka Serjunova, in Ivanka Didičeva. Mej moškimi sodelovalci se je posebno odlikoval, kakor vselej gosp. France Kos, tukajšnji trgovec, s svojim krasnim glasom, samospevom in deklamacijo. Ravno tako lepo se je izvršil moški in mešani čveterospev in moški zbor. Zadnja točka „ples" trajala je do ranega jutra v splošno zadovoljnost plesalk, plesalcev in gledalcev. Da se je pa ta točka tako živahuo izvrševala, prouzročila sta reditelj plesa in šestorica izvrstne rudarske godbe. Naš zunanji član gospod J C. Juvaučič, vinski veletr-govec iz Šiške in njegova ljubeznjiva gospa počastila sta Blavnost z njijinim pohodom. Da se je imenovani gospod kot r editelj naprosil, je samo ob sebi umevno. Komu ni znano ime Juvančit, kot reditelj plesa ? To vprašanje nam bi najbolje odgovorila kronika Ljubljanske čitalnice. Dne 13. febr. t. 1. napravila je čitalnica ple-salno veselico z maskarado, katera se je s pripo-močjo našega vrlega ženstva in požrtvovalnostjo gospoda Juvančiča izvrstno obnesla. Stekel si je naš „vaški postopač" se svojimi predolgimi prsti "za našo čitalniško živahno življenje mnogo zaslug. — Slava mu! Imeli smo pri tej zabavi nad 32 jako lepih in mnogo originalnih mask. Predstavljala se je tudi v splošno zadovoljnost „Charte"-jeva vinska poskušnja s spremljevanjem gla8ovirja; mej posameznimi točkami popevale so se različne vesele narodne pesni. Živahni ples trajal je do pete ure zjutraj. Pri obeh veselicah čula se je samo jedna pritožba namreč: škoda, da je prostor premajhen. Konečno je še omeniti, da je čitalnica priredila letošnji predpustni čas razen omenjenih veselic dve plesalni vaji in dva „zabavna večera", katerima je predsedoval z neugasljivim humorjem obdarovani kučegazda gospod Orožen, kojega vrlega člana bodemo žalibog v kratkem iz svoje srede izgubili. Slava mu 1 Vrlim Litijanom pa čestitamo, da dobijo tako ljubezujiv par v svojo sredo. S Ptuju 21. februvarja. [Izv. dop.] Letošnji kratki pust je tukajšnja „Čitalnica" porabila v lepo vrsto krasnih zabav, mej katerimi je posebnega pomena vreden kostumovani ples, dne 2. t. m., pri katerem je svirala izvrstna godba 47. pešpolka iz Maribora. Zbralo se je prav lepo število občinstva raznih stanov, mej katerimi so se sosebuo koustumovani, dalje gg. častniki in gosti iz Ormoža, Središča, Slov. Bistrice in od sv. Marka odlikovali. Gospice so si izbrale povprek jako okusne kostume. Videli smo lepe slavjanske noše raznih krajev zastopane. Posebno opazovala se je milina in ljubkost plesalk pri narodnem plesu „Kolo", katerega je plesalo 24 parov. Plesalkam, plesalcem in godbi se je burno odobravalo. Prav lepi so biii plesni redi za gospice in gospode, ki jih je napravila firma Teyer et Hardtmuth na Dunaji. Pri izvrstni godbi je bilo vse tako naudušeno, da se je plesalo do ranega jutra. Dostaviti je še, da se je na pustni torek večer izredno priredila maškarada, pri kateri so nas posebno maskirane gospice očarale. Ples je trajal do polunoči. Hvala tukaj vsem Častitim p. n. gostom, za udeležbo. Ptujski čitalnici plesnemu odboru pa za trud in skrb. Plesalec. Domače stvari, — (f Dr. Jožef M. Hurban.) Brzojavno dobili smo včeraj vest, da je umrl slavni ta prvo-boritelj slovaški. Umrl je dne 21. t. m. v Hluboki v komitatu Nitranskem in bode danes pokopan. Po koj ni Hurban porodil se je dne 19. marca 1817, lolal se je najprej v Trenčinu, pozneje pa v P ožunu, kjer je v 10 letih dovršil gimnazijo, filozofijo in teologijo. Iz njegove moške dobe je mnogo snovi, kajti posegal je s krepko odločno roko v svojega naroda zgodovino in že pred 1848. L se je njegovo ime mnogo imenovalo, zlasti glede vzajemnosti Čehov in Slovakov posebno pa zaradi njegovega spisa „Unia" v katerem je tako odločno in jedrnato pisal proti zjediujenju luterancev s kalvinci, da ga je Lipsko vseučilišče imenovalo doktorom te ologije. V neizmerno škodo Slovakom se pa literarno zjedinenje ni uresničilo. L. 1848. bil Hurban že župnik v protestantskoj občini v Hluboki, kar je do svoje smrti ostal. Takrat postavil se je Slovakom kot vojsko vodja na čelo in pokojni Kurelac je piscu teh vrstic z velikim naudušenjem pripovedoval o Hurbanovi energiji in neumorni delavnosti. Dvakrat vodil je slovaške čete proti Mudjarom, udeležil se posvetovanja slovanskih voditeljev na Dunaji, bil na znanem slovanskem kongresu v Pragi, bojeval se je v spo razumljenji z baronom Jelačičem uspešno proti inad jarskim upornikom, upajoč, da bode ubogemu svojemu narodu priboril vsaj nekoliko boljše osode. V marci 1849. pripeljal je deputacijo na cesarski dvor v Olo-muc proseč za priznanje samostalnosti narodnosti slovaške, predložil tudi v tem zmislu spomenico, katera se pa ni uvažala. Za vse to delovanje moral je mnogo pretrpeti. Že 1848 1. razpisali so Madjari nagrado na njegovo glavo, pozneje so ga službe odstavili, deli v preiskavo, a na srečo bil je oproščen. Vse te nevarnosti in neugodnosti mu neso uklonile duha., do svojega konca ostal je svojim načelom zvest, ostal je kremenit rodoljub slovanski, kakor sploh velika večina tistih, katere je že 1848 1. bilo vzdra-milo. Na grobu uzoruega tega rodoljuba in voditelja kličemo tudi mi, kakor „Narodnie Novinv" „ Večna, vdačmi a slavna mu pamat!a — (Imenovanja). Začasna okrajna komisarja gg. Josip Orešek in Josip kili ar imenovana sta stalnima. Začasni vladni koncipist Viljem Laseh a n vitez Moorland imenovan je začasnim okrajnim komisarjem, začasni vladni koncipist Viktor Parma postal je definitiven, konceptni praktikant Ivan Tekavčič imenovan je začasnim vladnim koncipistom. — Živinozdravnikom v Kočevji imenovan je Kirschik, doslej živinozdravnik v 13. topničarskem polku. — (Umrl) je danes popoludne g. Anton Bonač, črkostavec in predsednik društvu tiskarjev in karanopi8cev, v 29. letu svoje dobe za osep-nicami. Pokojni Bonač bil je izvrsten kot stavec in kot narodnjak, podpiral je z veliko ljubeznijo narodna podjetja iu nastopal večkrat uspešno v slovenskem gledališči. Blag mu spomin! — (Volitev v Zagrebu) so končane, a ne opoziciji na korist. Izmej izpraznjenih 19 odbor-niških sedežev ostalo jih je opoziciji samo 6, vladnih kandidatov pa je prodrlo trinajst. V mestnem zboru, broječem 40 odbornikov imata sedaj opozicija in vlada jednako število, vsaka dvajset — (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli: 2 moška, 2 otroka. Ozdraveli: 7 moških, 19 žensk, 28 otrok. Umrl |1 moški, 1 otrok. — (Učiteljsko društvo za Ptujski okraj) je imelo 9, t. m. svoj občni zborna Ptuji. Predsedoval je gospod načelnik Fran Žiher. Poročila gg. predsednika, tajnika iu blagajuika so bila zelo povoljna. Tri volitvi v novi odbor šo bili sledeči gospodje jednoglasno izvoljeni: Predsednikom g. Fran Žiher, nadučitelj v Vurbergu; (četrtikrat) podpredsednikom g. Ivan M o ž i n a; denarničar g. Fran Copf; zapisnikarjema gg. Ivan Strelec in Božidar Wei nh ar d ; arhivarjem g. Tone Pore k ar; odborniki gg. Ivan Robič, Domicijan Se rajnik in Anton Vidovi č. Za pregledovalca računov g. Matija Kolarič in g. Fran Šijanec. Predavanje c. kr. okrajnega zdravnika o akutno nalezljivih boleznih se je preložilo na prihodnje zborovanje 1. marca, ker je bil gosp. predavatelj takrat službeno zadržan. Obravnavale so se po gosp. zastopniku učiteljstva v okr. šol. svetu razna vprašanja s plošnim pogovarjanjem. Društvo je jednoglasno sklenilo pristopiti zvezi „slovenskih učiteljskih društev". Pogovarjalo se je konečno tudi o Liechtensteinovem šolskem predlogu, katerega pa narodno učiteljstvo v sedanji obliki in vsebini ne more odobravati. — (Kmetijsko predavanje na Brezovici) pri Ljubljani ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire v nedeljo 26. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu. Predaval bode o reji prašičev. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Praga 2 3. februvarja. Mestni zastop vsprejel jednoglasno profesorja Tomeka predlog, da se vladika Strossmaver imenuje častnim meščanom. Peterburg 23. februvarja. „Pravitelj-stvenij Vjestnik" objavlja daljši „communhme", naglašujoč, da vlada nikdar ni mislila na to, da bi šiloma zopet ustanovila zakonitost na Bolgarskem. London 23. februvarja. Dolenja zbornica : Fergusson ponavljal, da Angleška ni sklenila nikakeršne zaveze. Salisburyje\a politika Franciji ni sovražna, razmere s Francosko so dobre. Francoska vnanja politika je z angleško paralelna, nevarnost vojne manjša, nego prejšnje leto. — Gladstone izrazil globoka čustva in sočutje za cesarjeviČa nemškega. Prvi zakladni lord Smith izjavil je, da vsa Evropa z upanjem opazuje bolezen cesar-jevičevo, čegar življenje se sploh zmatra za mogočno jamstvo evropskega miru. Narodnogospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Daljo.) VII. Gospod zbornica! tajnik poroča, da je c. kr. deželna vlada javila zbornici, da. se je neka lesno-trgovinska trdka v Trstu pritožila zoper negativni odlok okrajnega glavarstva Logaškega ter prosila, da se odloči, ali je tvrdka dolžna ono trgovino, katero po preložitvi glavnega sedeža društva v Trst sklepa še na R, naznanjati posebej okrajnemu glavarstvu Logaškemu ter je tam tudi obdačevati. Tukaj se torej gre za vprašanje, ali je to trgovino smatrati kot podružnico ali skladišče ali pa magacin po določilih § 40. obrtnega reda, ali pa je- li je trgovino, ki se sklepa na R.. zraa-trati samo kot tako, do katere ima tvrdka pravico, ne da bi jo morala posebej naznanjati pri obrtnem oblastvu v Logatci. Odsek se je o tej stvari večkrat posvetoval in pozvedovnl ter se konečno uveril da trgovina Tržaške tvrdke na R. ni podružnica, ni skladišče, ampak da ima na R. samo magacine in druga mesta, katera so jej v to, da v njih shranuje les, deske itd., iu iz teh magacinov pošilja svoje blago neposredno v svoja Tržaška skladišča, da je od tod dalje prodaja, ali pa, da iz teh magacinov razpošilja po železnici ali pa voznikih svoje blago po navodilih, ki jih izdaje nje Tržaška načelnica. Glede na to predlaga odsek: „Slavna zbornica naj se izjavi v zmislu poročila." Predlog se vsprejme. VIII. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča o vprašanji, ali smejo mizarji svoje izdelke sami pleskati. Rešujočemu to vprašanje izjaviti je odseku, da zbornica ni pristojna razsoditi doučno stvar, ampak obrtna oblastva. Ker je obrtno obla-stvo prve stopinje razsodilo v jekavnem zmislu, imel bi bil prosilec obrniti se z nadaljnjim rekurzom do c. kr. deželne vlade, katera bi gotovo vprašala bda zbornico za nje mnenje. A da bi prositelju vender bilo mogoče, v bodočih slučajih pravo utemeljiti svoje pritožbe, javlja odsek, da je v tem slučaji merodajen § 37 obrtnega reda, kateri določuje, da ima vsak obrtnik pravico, izvrševati vsa dela, potrebna za popolno izdelovanje njegovih izdelkov ter imeti za to tudi pomočne delavce drugih obrtov. Ker od mizarja navadno zahtevamo izgotovljeno blago in ker je prikladneje, da mizar sme prodajati pleskane izdelke, misli odsek, da ima mizar v zmislu § 37 obrtnega reda pravico pleskati blago, pri njem naročeno, nasproti temu pa nima prevzemati pleskarska dela. Odsek tedaj predlaga: „Slavna zbornica Tečenem zmislu." Predlog se vsprejme jednoglasno. naj se izjavi v Dalje j i rili. i Zahvala. Gospod Ludovik Jenko, duhovnik in podpredsednik uarorinemu bralnemu društvu, podaril je našemu društvu 9 vezanih letnikov rNovie* in 17 knjig raznega zapo-padka. Poleg tega podaril je pa tudi 23 knjig iA na§0 šolsko bukvarno. Za ta lepi dar se imenovanemu gospodu v imenu bralnega društva, kakor tudi v imenu krajnoga šolskega sveta in šolske mladine prav prisrčno zahvaljujem. V S m a rji, dne 21. februvarja 1888. Janez Kv. Borštnik, predsednik bralnemu društvu in krajnemu šol. svetu. Zahvala. Slavna čitalnica v &k o t*j i I o k i blagovolila je darovati znesek gl. 23.77 kr., č. g. Alojzij Krener, tovarnar v Škofjiloki, daroval je pa hrezplaćno kos sukna za obla čilo revne deške šolske mladine. Napravilo se je iz omenjenih darov 23 hlač, in razdelilo mej uboge učence. Za to blugodiiHtio delo se v imenu ohdarovanih učencev izreka si. čitalnici in Č. g. Alojziju Krener-ju tem potom najtoplejša zahvala. (138) Krajni šolski svet Škofjaloka, 22. svečana 1888. .lan. S(;iIm l. predsednik. „LJUBLJANSKI ZVON" »toji (192—236) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. 0 kr.. zoper proti ti ter revinatizpui, trganje pu udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku je nepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotino priznanj iz najrazličnejših krofov. Prodaja (605—16) .U;iiAI{\l TRHTKOCZ1T* "j tm zraven rotovža v Ljubljani a £ Razpošilja ae vsak dan po pošti. {i šchutjmarff. 500 rna.rlz slatnr če Grolich-ova obrazna creme (Oreme G-rolioh) ue odpravi vseli nečistosnj kože, kakor: peg, ogre, okorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Schminke). — Cuna 60 kr. — Glavno razpušiljalnico ima J. Grolich v Brnu (Moravsko). — V Ljubljani ima zalogo Ed. Mahr, parfumer. (741—10) Št. 2808. Ust (125—2. anova. Pri podpisanem magistratu je za tekoče leto podeliti ustanovo za dekliško balo v znesku 100 gld., katero je občinski svet Ljubljanski osnoval 1879. I. povodom srebrne poroke Njih Veličanstev. Pravico do te ustanove imajo uboga, poštena in v Ljubljansko mestno občino pristojna dVkleta, ki so se od 24. aprila 1887. leta sera omožila. Prošnjo, podprte s potrebnim: spričevali, uložiti je tukaj uradu » tagiatroVatlO varstveno saamko in firmo. fBOO—74) **e pri vseh boljšib trgovcih in prodajalcih de-liiates, v 1 .j u l»l jan i pri ^, '.etru 1j]insiiIIoib. Ra/.pošilja se v provincije pr^ii poštnemu povzetju. VICT0R SCHMIDi