^eto 1890.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
\
Kos XV. — Izdan in razposlan dné 1. aprila 1890.
48.
^kon z dné 22. marca 1890. 1.,
^ ^erim se izpreminjajo določila dodatka , l7avnozborskemu volilnemu redu glede volilnih raiev na Češkem a) Véliko posestvo; nefidej-^°misno véliko posestvo; številki 1. in 5.
Broumov, čdslav. Kutna Gora, Ledec, Kolin. Podëbrad, Chotëboï. Nemški Brod z voliščem v Ghrudimu................................4	poslance.
§• 2.
Ta zakon zadobi moč z dném razglasitve.
Na Üunaji, dné 22. marca 1890.
Uko ^ Pr>trditvo obeh zbornic državnega zbora azujem tak<5 :
Franc Jožef s. r.
Taatfe s. r.
§• 1.
(t>rž ^ ^enu 0. zakona z dné 4. oktobra 1882. 1. k (jria Za^' M. 142.) podana določila dodatka gledé VUozborskemu volilnemu redu se izpreminjata stilnih okrajev na Češkem: a) Veliko po-ia 5 ’ nefidejkomisno véliko posestvo; številki 1. a da naj se glasita:
4».
Zakon z dné 22. marca 1890. 1.
o napravi drugega kolovoza na progah Krakov-Przemysl in Przemysl-Levov privilegovane gališke Karolo-Ludovikove železnice.
kovyi ' Karlin, Kraljévi Vinogradi, HoFovice, Ra-brai,, ‘^ané’ Melnik, Češki Brod, Smichov, PH-v°Uščem v Pragi.......................3 poslance.
krom, r Pbrudim, Pardubice, Vysoké Myto, Lanš-Clv°r ll°mySl, Polička, Kraljičin Gradec, Kraljičin yclinov, Zamberk, Novo Mesto na M.,
S pritrditvo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak6 :
Člen I.
Vladi se daje oblast, da se s pogoji tega zakona zagotovi družbi privilegovane gališke Karolo-Ludovikove železnice v pokritje stroškov za napravo dru-
gega kolovoza na progah Krakov-Przemysl in Prze-myšl-Levov dodelitev nepovratnih pridavkov iz državnih sredstev v največinskem znesku letnih 862.290 gl. 20 kr. avstr, veljave v srebru na dobo 67 let, počenši s 1. dnem januvarja 1890. 1.
Člen II.
Letni pridavki. katere po členu 1. opravlja država, uporabiti se smejo samo in edino v obre-stovanje in razdolžilo predstvenih zadolžnic v nominalnem znesku 20 milijonov goldinarjev avstr, veljave, katere bo izdala železnična družba v namen, povedan v členu I., in katere se brez vsakega odbitka obrestujejo sè štirimi odstotki in se morajo vrniti v 67 letih, počenši s 1. januvarjem 1890. 1.
Spredaj omenjene predstvene zadolžnice se smejo izdati kot samostojen predstveni zajem ali pa kot del enotnega, brez vsakega odbitka sè štirimi odstotki se obrestujočega in v 67 letih, počenši s 1. dnem januvarja 1890. 1. povratnega predstve-nega zajma v nominalnem znesku 75 milijonov gol dinarjev avstr, veljave v srebru, kateri naj služi ob enem v izmeno sedanjih predstvenih zajmov družbenih in pa v druge njene investicijne namene.
Načini, kako oddati predstveni zajem, katerega bo izdati, posebno načini oddajnih kurzov, potem obrazci in razdolžni črtež, dalje pogoji za izmčno predstev, ki jo bo eventuvalno izvršiti, potrebujejo dovolila državne uprave.
Člen IV.
V členu I. omenjeno zagotovilo je zvezano s pogojem, da se družba zaveže:
a)	državi prepustiti polovico glavničnega dobička, ki ga doseže v slučaji izmene predstvenih zajmov, ki jih je do sedaj izdala, v slučaji popolno izvršitve omenjene izmene pa vsaj resnični znesek 1,500.000 gl. avstrijske veljave in
b)	na korist državi v izmanjšavo obremenila, ki j' nastane vsled pridavkov po členu I., počenši z letom 1890., dati polovico tistih prebitkov čistega donosa od vsega svojega podjetja, ki še vsak čas ostanejo iz ravnokar preteklega obratnega leta, prištevši jim iz prejšnjih loi prenesene dobičke po opravi naslednjih p°' stavkov potrebščin, in sicer:
1.	potreščine za službo predstvenih zajnao'' (odbivši predstvene zadolžnice, ki so namenjen«
po členu I. in II. za drugi kolovoz);
2.	družbenih stroškov, vštevši prejemke uprav-nega svéta;
po
4.	počrtežne amortizacijske kvote delnih glavnice ;
5.	štiriodstotne dividende vsak čas še ne amortiziranih delnic.
3. dotacije družbenih zalögov, ki jo bo opravi1' opravilih ali sicer z dovolilom državne uprav«»
Člen V.
Člen III.
Državni upravi se prihranjuje na podlagi dokazil, ki jih mora dali družba, ustanovitev resničnih stroškov za napravo v členu 1. označenega drugega kolovoza, in pa njim ustrezne, tudi interkalarne obresti in stroške za dobavo denarja obsegajoče natančne številke nominalnega zneska, ki pride na spredaj označeni porabni namen od izdaje predstvenih zadolžnic, katera je v Členu II. nastavljena okroglo z 20 milijoni goldinarjev.
Ako bi se potem izkupilo od izdaje ne potrebovalo popolnoma za označeni namen, bodi iz še ostalega zneska tega izkupila poseben pričuvni zalog, katerega je po potrebnem dovolilo ali po zaukazu državne uprave uporabljati za lake investicije na progah privilegovane gališke Karolo-Ludo-vikove železnice, za katerih stroške bi sicer morala drugače poskrbeti državna uprava sama.
Posebni pričuvni zalog, ki se potemtakem napravi, mora se s prigledom državne uprave koristo-nosno naložiti takö, da se doneski, ki s se tem dosežejo, pripišejo zalögu samemu.
V slučaji, da država po dopustilu odkupi pr®»1 Krakov-Przemysl in Przemyél-Levov, mora v lastni"0 države preiti tudi drugi kolovoz dotične proge pristojnina odkupljene železnice in pa v členu ‘ omenjeni posebni pričuvni zalög, kolikor se £ä ni z dovolfloin ali po zaukazu državne uprave e v svoj namen uporabilo, zato pa mora država leznični družbi poleg odkupnih cen, ustanovlje" po dopustilu, plačati tudi v členu I. ustanovlj«"0 letntno.
Člen VI.
■vei"
Za izdajo in knjižni vpis v členu IL, Pr odstavku označenega predstvenega zajma in P8.^. spise in listine, ki jih je o tem povodu napra'" dodeljuje se oprostitev od kolkov in pristojbin- ^ poni tega zajma so prosti dohodartne; vendai F mora pristojbino kuponskega kolka plačati že nična družba iz svojih novcev.
Ako se izdâ enoten predstveni zajem, k* ® služi ob enem v izmčno do sedaj izdanih pre°s ^ nih zajmov in pa v investicijske namene (Ll«n
rugi odstavek), dodeljuje se prostost pristojbin n kolkov za izdajo in knjižni vpis vsega tega pred-lenega zajma in pa za spise in listine, ki jih je 0 tem povodu napraviti. Gledé délnega zneska S* zajma, ki je v pokritje napravnih stroškov za rugi kolovoz in v investicijske namene odločen in P° členu II., odstavku 2., nastavljen z 20 milijoni goldinarjev, dodeljuje se dalje oprostitev od doho-arine> ki jo je plačati za kupone ; vendar mora pri-ojbino za kuponski kolek za ves predstveni zajem ačati železnična družba iz svojih novcev negledé oprostitve od kolkov in pristojbin, po dopustilu do-e jene gledé lokalnih železnic Jaroslav-Sokai in embica-Nadbrzezie-Rozwadöw.
Člen VII.
Z ozirom na železnične naprave, ki jih bo oa izvršiti po povodu, ker se bo stavil drugi ov°z na progah Krakov-Przemysl in Przemyél-kov°V' ^0<^e*iuie se oprostitev od pristojbin in kol-za vse pogodbe, vloge in listine z namenom ., ‘Jakega odkupa, gradnje in inštrukcije označe-s . Ze‘ezničnih naprav in pa od presnemščine, kar Ie nabere pri zemljiških odkupih.
Člen VIII.
t kršitev tega zakona, ki zadobi moč z dném . as*tve, naroča se Mojemu trgovinskemu in pa °Jemu finančnemu ministru.
Na Dunaji, dné 22. marca 1890.
Franc Jožef s. r.
50.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dné 28. marca 1890.1.
o izpremeni, oziroma dopolnitvi določil v abecednem blagovnem spisku k čolni tarifi pri iskalnici „krznarsko blago“.
V porazumu z udeleženimi kraljevo-ogerskimi ministerstvi se v uradnem abecednem blagovnem spisku deloma izpreminjajo, oziroma dopolnjujejo določila opomenj 1. in 2. na strani 184. o colnem postopku s krznarskim blagom:
K oponmji 1., točki a.
Nepodloženi. sešiti, ali ne dalje za kak določno izpreviden namen ukrojeni kosovi kozjih in vrečar-jevih kož spadajo med neizdelano kožuhovino iz navadnih kož (št. 220. a.).
Do sedaj predpisani postopek z angorskimi in ovčjimi odejami (plahtami) se s tem ne ruši.
K oponmji 2.
Z vombatskimi kožami, ki se tudi naravne medvéje kože imenujejo, potem s kožami avstralskih svizcev in vrečarjev, imenovanih Valabi in kenguru, postopati je kakor z navadno kožuhovino.
s. r.
Dunajewski s. r. Bacquchem s. r
Ta ukaz zadobi moč taköj.
Dunajewski s. r.	Bacqueliem s. r.