"Amerikanski SJovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKL PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI r»r ion r 1 Geslo: Za vero in narod — za pravico mi resnico — od boja do zmage! GLASILO Si^. KATOL. DELA VSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V LUlCAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. .' '__(Official Organ of four Slovenian Organizations) ^reftj mHra 8 yPH ITAtll KUPUJTE VOJNE I BONDEI JJj ŠTEV. (NO.) 24 CHICAGO, ILL, ČETRTEK, 4. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 4, 1943 LETNIK (VOL.) UL žinske očete čaka v KONFERENCI SE PRIPISUJE ZNAČILEN POMEN Sestanek turškega predsednika s Churchillom dokazuje, da je pričela Turčija spoznavati naraščajočo silo zaveznikov. — Konferenca se vršila koncem januarja. London, Anglija. — V obisku, ki ga je napravil min. predsednik Churchill v Turčiji, o čemer se je tukaj objavilo v torek zjutraj, se vidi novo znamenje, kako je narast-la moč zaveznikov in se okrepil njih vpliv. Glasom objave je odpotoval Churchill v Turčijo kmalu po končani konferenci v Časa-blanci ter se je tamkaj sestal s turškim predsednikom Inonu, prisostvovala pa sta konferenci tudi načelnika štabov 6beh dežel. Razgovori so se vršili v turškem mestu Adana, blizu si-rijske meje, in sicer 30. in 31. januarja. Razgovori so bili seveda tajni in o njih značaju se poleg običajnih splošnih fraz, kakor, da Sfc^W^avl(ifl]jsrafc^p» kako pomagali Turčiji pri njeni obrambi, in, da se je okrepilo medsebojno prijateljstvo in soglasje med obema deželama, ne razodeva nič točnej-šega. Kljub temu pa se pripisuje temu obisku izreden pomen in značilnost. Že samo to, da je Turčija pristala na tako konferenco, in, da so tej povrhu prisostvovali štabni častniki, je omembe vredno. Zadnje poletje bi- se bržkone kaj takega ne bilo zgodilo. Tedaj so namreč Nemci resno ogrožali ruski Kavkaz in se je iz vseh znamenj sklepalo, da ga bodo tudi vzeli, a povrhu se je zdelo tudi skrajno dvomljivo, da bi bili Britanci mogli obdržati Suez. Tako se je čutila tedaj Turčija takorekoč obkoljeno od nemške nevarnosti in bi imela taka konferenca s Churchillom tak izzivalen značaj, da bi jo bila Turčija brez dvoma vljudno odklonila. ' Položaj pa se je tekom zad- DAVKI ZOPET V RAZPRAVI Zakladništvo priporoča po 19 odstotkov davka. Washington, D. C. — Pred i kongresni odbor, ki se bavi z davčnim problemom, je prišel ta torek 'zastopnik zakladniš-kega departmenta z novim pri-poročilom. Po načrtu, ki ga je : predložil, bi se v letošnjem le-i tu sicer pobirali dohodninski davki sproti od plač, in sieer po 19 odstotkov po odbitku raznih odtegljajev, vendar pa, da se ne smejo na noben način daviti za 1342 odpugfcti, Govern načrtu; plačilo davkov kakoripe to predlagtf v Rum-za to Teto bi se samo odložilo do poznejšega časa. MILIJONOV VOJAKOV BO MEJA Washington, IX C. — Kakor se poroča, se je predsednik Roosevelt med konferen-lo s kongresniki zadnji ponedeljek izrazil, da se v armado ne bo vzelo več kakor 7*4 milijonov mož, češ, da bo to-zadostovalo. " —--o- Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S.", ki se dogode v vaši naselbini! njih par mesecev drastično iz-premenil: V Rusiji so Nemci od Kavkaza vsak dan bolj daleč in enako je Suez izven vsake nevarnosti. Zavezniška moč narašča in Turčija je brez dvoma pričela spoznavati, na katero stra"n se nagiba zmaga. VLADA UTEGNE POBRATI 8 MILIJONOV AVTOMOBILOV Washington, D. C. — Pred i kongresnim odborom za vojaške zadeve se je razodelo zadnji ponedeljek, da ima vojni department načrt, po katerem: bi se pobralo od prebivalstva okrog osem milijonov avtomobilov in povrhu tudi vsi ekstra obroči. Ta načrt je razodel vojni podtajnik Patterson, ki je bil j eden treh osebnosti, katere so bile poklicane od omenjenega j odbora, da povedo svoje mnenje, kako odpomoči krizi glf-de kavčuga. Drugi, ki je isti dan pričeval, je bil administrator za kavčug Jeffers, kateri je ob tej priliki izrazil svarilo, da se utegne zaloga kavčuga do 1. decembra znižati na tako nevarno točko, da utegne ogrežati produkcijo orožja in domačo transporta-cijo. Po načrtu, ki ga je objavil Patterson, bi se imela omejitev glede gasolina tako poostriti, da bi se vožnje lahko vršile le za nujna opravila; preprečene bi bile vse vožnje za zabavo ali pa ob nedeljah in praznikih. Omejila bi se tudi vožnja s trnki, češ, da se te zdaj vrše, kakor bi sploh ne bilo nobene omejitve; vožnje s truki na daljšo razdaljo bi se odpravile. Dalje bi imela vlada kupiti od avtomobi-listov vs» "spare" obroče, da bi ti obdržali lahko samo po štiri. In končno, da vlada pobere, proti plačilu seveda, vse privatne avtomobile prekd 20 milijonov, torej kakih osem milijonov. ZDRAVNIK IZGUBIL PRIZIV GLEDE PORODNE KONTROLE Washington, D. C. _ Država Connecticut ima zakon, po katerem je prepovedano razpečavati sredstva v svrho porodne kontrole. Vodila pa se je že dalje časa kampanja, da se ta- zakon odpravi, in zadnji ponedeljek je prišla zadeva končno tudi pred vrhovno sodišče Zed. držav, a zagovorniki kontrole so pri tem propadli. Neki zdravnik, ki je vložil tožbo, je v tej navajal, da bi moral zakon dovoljevati preprečevalna sredstva v slučaju, ako bi bilo življenje ženske vsled poroda v nevarnosti, ter se je pri tem skliceval na 14. amendment k ustavi. Vrhovno sodišče pa je odločilo,] da nima sodnik pravice, sklicevati se na ta amendment, češ, da ni v nevarnosti njego- i vo življenje, in je zato zavrnilo tožbo, rekoč, da je drugače ne bo upoštevalo kakor le v slučaju, da jo vloži kaka pa- cijentinja. r* j ■o MVEK&V CH1CAGI ZOPET DRAŽJE Chicago, 111. — Vladni urad za cene je dovolil chicaškim mlekarnam, da, pričenši z I zadnjim torkom, zopet povišajo cene mleku. Ta dovolitev! veljja samo do 1. aprila in po njej stane zdaj na dom dostavljeno mleko I6V2 centa za kvart, v trgovini kupljeno pa 14centa. Urad za cene se je istočasno izrazil, da utegne konkurenca nekatere trgovce prisiliti, da se ne bodo poslu-žili tega dovoljenja. To je že druga podražitev mleka v Chicagi tekom enega meseca. Prva je prišla v veljavo 4. januarja. -o- BOLNIČARKE ZA ARMADO Chicago, 111. — Iz tukajšnje okrajne bolnišnice je odšlo zadnji ponedeljek 14 bolničark v armadno bolničarsko službo v El Paso, Tex. Tamkaj se ustanavlja posebna bolničarska edinica, ki bo sestavljena iz 47 zdravnikov, 105 bolničark in 500 sanitej-zev. OTROCI NE BODO VEČ TVORILI ZADRŽKA ZA VPOKLIl Od I. aprila dalje bo podvržen vojaški službi vsak moški v vo- j jaških letih, ne glede, koliko otrok ima, ako ni potreben pri delu v vojni industriji. VESTI 0 DOMOVINI Nemci izseljujejo gorenjske družine v Nemčijo, tiste družine pa, ki imajo katerega svojih pri partizanih, enostavno postrelijo. KRATKE VESTI — Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je s posebno poslanico predložil zadnji ponedeljek senatu v odobritev nedavno sklenjeni pakt s Kitajsko, v katerem se Amerika odpoveduje svojim izrednim pravicam na Kitajskem. Ženeva, Švica. — Mednarodni Rdeči križ je v ponedeljek objavil, da bo ladja Caracas, ki jo je nedavno kupil, odplula drugi dan s Portugalske v Ameriko, od koder se bo vrnila v Evropo v marcu s po-! šiljkami za vojne ujetnike in civilne internirane«. — Nashville, Tenn. — Zakonodaja tukajšnje države je i odobrila In v ponedeljek po-f slala governerju v podpis predlog, po katerem se pre-klicuje pol stoletja veljavni takozvani volilni davek. -o- FARMARJEM BO PRIMANJ KOVALO GNOJIL Zadnja leta so farmarji porabili skupno okrog devet milijonov ton umetnega gnojila, toda letos so izgledi slabi, da bi ga mogli dobiti v zadostni količini. Ena najbolj' važnih snovi v *tem gnojilu, namreč nitrogen (dušik), se potrebuje v vojne svrhe. Povrhu pa bodo "letos farmarji na pobudo vlade povečali svojo se jate v in tako se bo pomanjkanje še bolj občutilo. Kakor se izražajo izvedenci, ne bo pomagalo farmarjem drugega, kakor, da bodo sami produci-rali v zemlji svoj nitrogen. To se doseže na ta način, da pose-jejo zemljo z deteljo. Ta rastlina prepoji zemljo z nitroge-nom in jo na ta način pognoji. --rv-- OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH! Washington, D. C. — Otroci. ne bodo več tvorili zadržka, da bi moški v vojaških letih ne mogli biti poklicani pod orožje, kakor je bilo doslej v veljavi, in izjava nabornega direktorja Hersheya, ki jo je izrazil zadnje poletje, namreč, da se bodo skušale obdržati družine skupaj, dokler bo mogoče, — ta izjava ne drži več. Po objavi nabornega urada, izdani ta torek, bo od 1. aprila naprej veljalo pravilo, da bodo podvrženi vpoklicu vsi tisti, ki so telesno sposobni, ne glede, koliko otrok imajo, iz-vzemši samo, ako so nujno potrebni pri delu, a tudi pri tem pridejo v poštev le opravila v vojni industriji. V svrho, da lahko izpremenijo svoja dela s civilnem na vojno produkcijo, se bo dal takim moškim čas j enega meseca, namreč do l.j maja. Ob tej priliki je bil objavljen tudi seznam tistih strok zaposlitve, ki za odložitev sploh ne pridejo v postav; dostavilo pa se je obenem, da je ta seznam šele začetek in, da bodo torej sledili še drugi. Nemška grozodejstva na Gorenjskem (Izvirno podtalno poročile iz Slovenije — avgust 1942) Iz Gorenjske: V preteklem tednu, koncem julija, so Nemci ustrelili 138 talcev samo na Gorenjskem. Zakaj, nihče ne ve, samo nenadoma se pojavijo na javnih prostorih razglasi, ki objavljajo ustrelitev. Nemci namreč imena ustreljenih talcev objavijo z razglasi. Iz vasi Laze in Krniča pri Gorjal^ je bilo v zadnjem času izseljenih 90 družin, večinoma takih, ki imajo katerega svojcev v gorah. Preseljeni so bili v Nemčijo. Križe na Gorenjskem: V tednu med 26. julijem in 2. avgustom so Nemci ustrelili 30 moških. V bližini vasi so se pojavili partizani in to je bilo, Nemcem dovolj, da so ubili 30 | nedolžnih ljudi. Partizani i-majo v oblasti Kofce in plani- j ne pod Košuto. Podbrezje: cesti med Podbrezjem in Bistrico so i Nemci ustrelili 50 moških. Mrtva trupla so 3 dni ležala 6b cesti, nato so kar na licu mesta skopali jamo in jih za-grebli. Ustrelili so jih, ker so1 se v bližini pojavili partizani, j Hrušica pri Jesenicah: Nem-. ci so |odpeljali nekega Freli-ha, strojevodjo Mavca^ njegovo ženo in otroka, Berneka Alcjza z ženo in dvema otrokoma ter Kobentar Alojza in njegovo mater. Odpeljali so jih v Nemčijo. V Medvode pa so odpeljali ženo Matevža Ranžingerja z dvema otrokoma. Gorje: Nemci so v zadnjem času izselili 97 slovenskih družin. Tržič: Nemci so ustrelili lekarnarja Lavriča in njegovi dve hčerki. Ena je bila poro-1 čena na Češkem pa so jo od! tam prignali. Vzrok ustrelit-! ve: sin je bil pri partizanih, pa se ni hotel vrniti. Moravče: Nemci so ustrelili i posestnika Berganta, gostilničarja iz Krašč in Dolinarja! Avgusta, posestnika pri Sv.! Florijanu pri Moravčah. Cerklje na Gorenjskem: Nemci so zaprli sedem oseb. Goričane pri Medvodah: V škofovi graščini v Goričanah, ki so jo Nemci konfiscirali, je zaprtih več slovenskih družin, ki čakajo odselitve v Nemčijo. Zopet dekleta: Vsa dekleta do 25. let so dobila pozive na prisilno delo (arbeitsdienst). Moravče: Partizani so dne f15. julija ustrelili cestarja Ko-privška in Dolinar Franca, ki sta bila nemška zaupnika. Nemci so pa. zato požgali vas i Hrastnik pod zg. Kosezami pri Moravčah. -o-- Vest iz Srbije London, 29. januarja (AP) j — Jugoslovanska vlada v iz- i gnanstvu je izjavila danes, da je nemški general Bader, poveljnik nacističnih vojaških sil v zasedeni Jugoslaviji, razglasil nove kazni za sodelovanje z generalom Dražom Mi-hajlovičem; s to določbo je vse civilno prebivalstvo štirih o-krajev v Srbiji proglašeno za talce. Jugoslovanski uradni krogi mislijo, da so Nemci objavili te nove grožnje, ker se boje druge fronte v Evropi. -o- Nacisti bombardirajo dvojico mest v Jugoslaviji Bern, 29. januarja (UP) _ Nemška letala — strmoglavci, ki so prideljena četam v boju j proti jugoslovanskim patriotom, so uničila dvojico jugo-| slovanskih mest južno od Zagreba, Drvar in Cetina. '-o- Iz londonske radio oddaje • London," 29. januarja (Radio prejemna služba) — V teku oddaj za Jugoslavijo, je londonski radio zopet povdar-jal zbeganost vladnih krogov v Rum unij i in Madžarski. Narod je skrajno razburjen zaradi brezkončnih in nesmisel-, nih žrtev. Švedsko časopisje poroča, da madžarska vlada skriva svojemu narodu obseg izgub, da ne bi še bolj zanetila že zdaj izredno ostre opozicije proti sedanjemu režimu. Narod zahteva, da se pretrgajo od noša j i z Nemčijo. Madžarska vlada je baje uved^ la za izvoz v Nemčijo izvozna dovoljenja. Radio Rim javlja, da bo I-talija uvedla splošno mobilizacijo prebivalstva kakor Nemci. Toda narod se buni v Italiji. Nezadovoljen je z angleško trditvijo, da tvori Italija stranski vhod v evropsko trdnjavo. Laški narod bi rad, da bi zavezniki določili Italijo za glavna vrata. Današnji New York Herald Tribune poroča, da bodo dne 1. aprila vpoklicali v Italiji 18 in 19-letne v vojaško službo. Vse civilno prebivalstvo bo mobilizirano, moške delavce bodo zamenjali z ženami itd. -o- Madžarska Iz Madžarske prihajajo iz istih virov poročila o odporu katoliških in protestantovskih cerkvenih oblasti. Pred nedavnim časom je madžarska vlada odpoklicala domov precejšnje število svojih delavcev iz Niemčije. -o-- BARAGOVIH PRATIK NI VEČ! g. Cenjene čitatelje prosimo, naj za Baragovo Pratiko za leto 1943 ne pošiljajo naročil več, ker je vsa razprodana in z njo ne moremo postreči več. Vzemite to na znanje! EISENHOWER UTEGNE DOBITI VRH. POVELJSTVO Alžir. — 3£daj, ko je britanska armada, ki je preganjala Rommela od vzhoda, že dosegla Tunizijo in se skoraj združila z zavezniškimi četami za-padno od Tunizije, se uvidi potreba, da se celokupna zavezniška bojna sila v severni Afriki postavi pod enotno poveljstvo. Po raznih znamenjih sodeč, utegne priti ravno ameriški general Eisenhower v poštev, da postane ta vrhovni poveljnik. Ker bi pa na ta način imel pod seboj druge generale, ki so po činu starejši od njega, je verjetno, da bo on sam povišan. FRANCOSKI IN AMERIŠKI GENERAL SKUPNO INŠPICIRATA Za enotnost ameriških in francoskih čet ▼ severni Afriki se vidi dobro znamenje ▼ skupni paradi, nedavno prirejeni ▼ Moroku od oboroženih sil obeh dežeL Slika kaže. ko francoski general Nogues (na levi) in ameriški general Paiton skupno inšpieirata čete. AMERIKANSK1 SLOVENEC Hrvati, Srbi ali Slovenci, vsi ste nam ljubi in dobrodošli. V Jugoslaviji je Splitu centrala Jadranske Stražev ki nadzoruje 700 podružnic po Hrvatski, Sloveniji in Srbiji. Pa kadar boste sami postali člani, boste imeli boljšo priložnost, da se seznanite z delom Jadranske Straže. Večerja bakalarja bo v Narodni bratski dvorani na 1802 S. Racine Ave., 13. februarja 1943 ob 7:30 zvečer. Marin Klarich, predsednik Jadranske Straže, -o- IZ GL. URADA JUGOSL. RE-UFNEGA ZDRUŽENJA New York, N. Y. * United Yugoslav Relief c Fund pod pokroviteljstvom A- J merican Friends of Jugoslavia ^ je odobren od National Budget Committee za War Relief Appeals. Odbor je sestavljen od Community in War Chests te dežele pod vodstvom g. Ge-rard Swope, v svrho pomoči ^ pri urejevanju podpornih in ^ pomožnih prošenj. Sedanja . ||12,000,000 kampanja v ta fond je bila predhodno odobrena od President's War Relief Control Board. National Budget Committee za War Relief Appeals je priporočal $1,-000,000 iz te svote za War . Chest-e te dežele. Bilo je tudi oznanjeno, da . je število direktorjev tega od-. bora povečano. Novi člani so: i Thomas J. i.Watson, predsed-t nik International Business i Machines, ki deluje kot Na-t rodni predsednik (National i chairman) za Jugoslovansko i kampanjo; Franklin W. . Brown; Mrs. Robert L. Clark-son; Mrs. John W. Frothing-ham, nee Helene Losanitch; Miss Malvina Hoffman, po- t znana ameriška kiparica; in Mme. Slavko jErouitch, vdova prejšnjega jugoslovanskega ministra u Združenih državah. Ostali člani odbora so: Hamilton Fish Armstrong, Willis H. Booth, William Gtftdbourne, Allan W. Dulles in Hon. Frank L. Polk. Bart Andress je Narodni vodja tega sklada. Matilda Spence Rowland je pa pomožna voditeljica. Večji del tega sklada bo preskrbel bolnim, pakete hrane, zdravil, razne zdravstvene potrebščino in specialno pomoč raznih vrst preko 140,000 jugoslovanskim ujetnikom v zaporih v Nemčiji in Italiji. Ostalo svoto se bo pa rabilo za zdravila za jugoslovanske otroke v Jugoslaviji in drugih krajih, in za nujno pomoč jugoslovanskim mornarjem, beguncem, etc. Delo za ujetnike bo v večini izvršeno s pomočjo American Red Cross in International Red Cross, katerega vodstvo jamči, da se potrebščine lahko pošlje ujetnikom brez kakih neprilik z sovražnikom. Delo za otroke bo tudi po večini izvršeno skozi Rdeči križ kakor bodo razmere zahtevale. Kampanja je sedaj v polnem teku, da se doseže začrtan cilj. Odbor naglasa, da je to prva obširna ameriška prošnja v korist Jugoslovanov. . ' * -o-- Vsak teden naj bo vsaj en dopis iz vsake slovenske naselbine v "A. S." AMERIKANSKI SLOVENEC DOGODKI Slovenci pq ^ Prvi in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. tlimt Uaiaaovljsn tela 1H1 jfP ffhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J $49 W. Cermak Rd„ Chica*o Telefon: CANAL 5544 - Naročninat Za celo leto-—48.00 Za pol leta- 3.00 Za četrt leta-- 1.75 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto-$7.00 Za pol leta____ 3.50 Za četrt leta---1.00 Prwame7Tia številka -. — 3c MALO ZNANA DEJSTVA Avstralija je le ipalo manjša, kakor kontinentalne Združene države. Katoličanov je tam en milijon in pol, torej nekako ena petina vsega prebivalstva, ki šteje 7,oi6,449 ljudi. J 'u Vojaška poroka m y, Minn. — Dne 26. j an, je župnik Rev. Fr. Mihelčič pri slovesni sv. maši vodil poročne obrede za mladi par 2nd Lt. Anton Zaverl in Nežika Škraba. Na večer pa je . bila v ta namen prirejena večerja na domu ženinovih staršev Mr. in Mrs.j John Zaverl. 2e naslednje jutro je mladi par vzel slovo od svojih dragih in odšel v Spokane, Wash. Želimo jima obilo sreče! — Jernej-čan. Kdo je odkril Pacifik? — Katoličan Vasco Nunez de Balboa, leta 1513. + * * Belgija Je imela pred nazij-sko okupacijo 8,386,553 prebivalcev. Bila je najbolj tesno obljudena dežela v Evropi, saj je tam prišlo 710 ljudi na eno kvadratno miljo. Leta 1939 je bilo tam 7,968,431 katoličanov. if.' ! i Arabija je bila nekoč katoliška dežela, pa je padla v razkol in krivoverstvo in je končno postala mohamedan« ska. Zdaj je tam okrog 10 mi lijonov prebivalcev, med ka terimi je samo 688 katoličanov. ^ : trn Umrl f ~ : Ely, Minn. — Tu je umrl Matija Banich, rodom Hrvat. V Ely zapušča sestro Mrs. Ba-binc. Pokojni je bil samski in se je preživljal z dovažanjem drv. — Jernej čan, : g- ^ Loterija Leoneth, Minn.' — Upravni-štvu Am. SI.: Pošiljam Vam nekaj za naročnino; par dolarjev bo za nazaj, malo pa za naprej. Ne vem ravno, koliko bo za naprej, pa bom že videl, kakšne številke bodo ven priš« le. — Gregor Ivančič. ; # Chicaska "Adrija" Chicago, 111. — Namesto da bi imeli običajno predpustno domačo veselico, bodo pevci in pevke zbora Adrije _ pri sv. Štefanu to soboto zvečer šli skupno down town gledat eno najboljših šaloiger, "Življenje z očetom". Do sedaj je šlo že šest odličnih Adrijinih pevcev služit strica Sama: Bill Horwath, Chas. Horzen, John Trinko, Ernest Račič, Chas. Grill in Tony Trinko. . TUDI REKORD Ljudje imajo radi vse mogo- 1 le stvari, nikdar pa ne slišimo, ia bi kdo rad plačeval davke, j Pa je vendar tudi neka oseba, ki si je v tem oziru pridobila ^ nenavaden rekord. Že od leta 1915 naprej je Mrs. Thomas Milleerick vedno prva plačala svoje davke v mestni dvorani v Albany, N. Y. Da je ne bi kdo prehitel, je ženica letos že ob pol sedmih zjutraj čakala pred mestno dvorano prvi dan, ko so pobirali davke. Tako je 28 let zaporedoma bila prva v tem mestu pri plačan j a davka. PENIJI SO JI PRINESLI TISOČAKE New York. — Mrs. Denni^ Mullane je danes za $15,000 bogatejša, pa denar še vedno prihaja od vseh strani. To pa vse zato, ker je morala plačati "kazen" na radijskem programu. Dozdaj je prejela že 130,000 pisem, in radijska postaja ji je morala dati 15 oseb, da ji pomagajo odpirati pisma. 1 .! Vsa stvar je imela sledeč začetek. Na programu, kjer osebi, ki ne zna odgovoriti na stavljeno vprašanje, nalože to ali ono kazen, Mrs. Mullane ni mogla odgovoriti na vprašanje, in morala za kazen prositi radijske poslušalce, da ji pošljejo po en penny, s katerim bo potem kupila vojni bond za sina, ki je pri mari-nih. _ I Prvo pošto so ji morali prinesti štirje pismonoše, potem je bila pa pošta vedno obilnejša, da ni mogla že več sama odpirati pošte. V pismih so bili peniji, niklji, dajmi, pa tudi dolarji. Do danes je prejela že $15,000 in pisma z denarjem še vedno prihajajo. -o— ŽENSKA LETA "Koliko let imate, gospodična?" "Triindvajset." "In Vaša mlajša sestra?" "O, ta jih ima pa že šestindvajset." * '*Oba učita ruščine Cleveland, O. — Soproga clevelandskega, župana Franka J. Lauscheta precej dobro obvlada slovenščino, četudi ni slovenskega rodu; zadnje čase pa se je začela učiti ruščine, ki je jezik naše velike slovanske matere. Ko je župan videl, kaj njegova žena dela, se je še sam poprijel ruščine in se je uči, kadar koli more najti kaj časa po svojem težkem dnevnem delu. Pipa tobaka povzročila smrt Cleveland, O. — Zadnji četrtek večer je 35 letni rojak Anton Černe sedel v naslanjaču v Warrensville senatoriju, ogrnjen v nočni plašč, in mirno kadil svojo pipico; siromak je bil paralitiČen in od pasu navzdol hrom. Po nesreči je živ pepel iz pipice padel na plašč, ki se je vnel. Na klicanje je prihitel neki uslužbenec in pogasil ogenj na obleki, toda Černe je dobil take opekline po životu, da je umrl. Vi radi berete rati iz dragih naselbin; drugi radi bero novice i* vaie naselbine. Poročajte novice in dogodke ▼ "Am. Slovencu*'. Napisal: Edgar Rice Burroughs if granny had arrived SOONERr SHE WOULP HAVE SEEN TAMAN, FIRED BY DESPERATION BREAK LOOSE WITH ONE MKSHTY TUG. S^ToSinSžiSr^Sit^lS. MEANWHILE, A 3AND OF RUFFIAN SAILORS HAD TAKEN FOR THEMSELVES THE ONLY UNDAMAGED LFF6BOAT. now, OJMMN6 over bales and cases, he reached HER^SIO^. TOGETHER THEY rushed "on deck / \ V j AND THEY WERE HOLDING BACK THE PASSENISERS AT QUN - POINT. /? S samokresi so zadrževali nazaj ostale potnike, ki so se hoteli približati rešilnemu čolnu. Skupina surovih mornarjev je zavzela edini še nepoškodovani rešilni čoln pod svojo oblast* _______-___ Nato je splezal preko zabojev in drugega p»aj£k njej, nakar sta skup« no splezala na krovi ______ Če bi bila Granny prišla trenutek poprej, bi videla, kako se je Tarzan fešil spon s svojo velikansko močjov r fe^g _____" AMERIKANSKI SLČVEKfcC Četrtek, 4. februarja 1943 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1881 Issued daily, except Sunday, Monday and the day alter a holiday. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year —.................—$6.00 For half a year---. 3.00 For three months-— 1.75 Chicago. Canada and Europe: For one year-——$7.00 For half a year , 3.50 For three months ■ 2-00 Single copy -....................„ 3c POZOR 1 Številke pole« vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana v asa naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi važnega *a hitro objavo morajo biti poslani na ured-niitvo vsaj dan in p*l pnd dnevom, ko izid* lisi. — Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne osira. — Rokopisov uredništvo ne vrača._________ Entered as second plass matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. - • • J. M. Trunk; V NESV0B0DHN V SVOBODI, Amerikanci so zadeli v Afriki na večje težkoče, kakor j so jih morda pričakovali, in zadeli tudi na take, kakršnih niso pričakovali. Zato gre stvar počasi in ne bo tako hitro šla. Težkoče so vojaškega značaja. Predsednik Roosevelt je nekako tistega hlačarja v Tunisu poprosil, da smejo A-merikanci priti. Ali so Nemci tudi hlačarja prosili, ni razvidno, ampak tam so bili in še mnogo jih je bilo tam, in kjer so se Amerikanci prikazali, so naleteli na dobro pripravljen odpor, da so postali previdni, in se morajo malo bolj pripraviti, in to vzame njim časa, Nemcem pa tudi hasne, ker se ge bolj pripravijo. Druga težkoča je pri Francozih. Nekaj je razumnih, vsi niso, in bivšemu miljonarju Taboru je njegova prava žena ponudila pomoč, ko niti za pod zobe ni bilo, pa je pomoč odklonil, raje stradal. Francozi so se imeli za prve, hudo so se zvrnili, padli, ampak amerikanska pomoč in še angleška pomoč — nak — kralj noče veljati za berača. Če eprejmeŠ pomoč, poči, Darlan se je zvrnil, Giraud je v nevarnosti inHooseveltov poslanik Murphy, ki je sfiksal za pomoč, je tudi v nevarlftMi, da za kakim vogalom ne poči. Dalje so težkoče pri prebivalstvu, toraj pri Arabcih in Francozih, in te težkoče zadenejo prehrano. Tudi v Alžirju so bili pravi gospodarji Nemci, ne tisti švigašvagasti Vichy, in Nemci so vlačili vse v Nemčijo, pa se nihče niti okrekniti ni upal, nihče ni ugovarjal. Prišli so Amerikanci. Vse kriči po prehrani. Dajte, dajte, pripeljite. Amerikanci dovažajo. Kdaj bo dosti? Stavim, da nikoli, in če bi spraznili vso Ameriko, ker tudi zdaj gre dosti v — Nemčijo. Prav pri prehrani je psihologičen moment, na kakršnega Amerikanci niso mislili. Dokler so ljudje pod nekim strahom, šutijc, se ne upajo niti zganiti, stradajo, trpijo brez godrnanja. Prinesi jim pomoč brez strahu, iz gole dobrote in ljubezni jim pomagaj, pa bodo ljudje takoj začeli godrnjati pri pomoči. Ko so na Koroško prišli Jugoslovani, so poskrbeli za vse: cuker, moko, mast, tobak, meso ... Vsak je dobil v zadostni meri. Ali so bili ljudje zadovoljn? Kaj še? Takoj se je pojavilo osorno godrnanje, da ni — zofta, neke br-lozge, ki je bila prej in je še bila v — Avstriji! Pri glasovanju so mnogi glasovali za — brlozgo. Prav o tem psihologičnem momentu se poroča nekaj zanimivega o Rusiji, ne iz Rusije. Kak dopisnik iz Rusije ne more vsega poročati, kakor je ali kakor bi rad poročal, ker cenzura je v Rusiji najbolj stroga. Ako se dopisnik vrne iz Rusije, lahko poroča o Rusiji, kar mu drago, resnico, neresnico tudi, iz Rusije niti resnice ne more vselej. Dopisnik Walter Graebner se je vrnil. Poroča marsi-kako zanimivo stran. Sedanji Rusi so dosegli uspehe, kateri jim zdaj proti nemškim roparjem prav pridejo, z neznansko birokratično strogostjo. Rusi so morali delati, vsi so morali delati, pri najmanjšem ugovoru je počilo. To je na sebi nadležna zadeva, birokrati so pa s tem prišli do uspehov, in izgleda, da so se Rusi delu privadili in zdaj — delajo, še celo požrtvovalno delajo, kakor bi ne bilo nobene birokracije več, dasi je še v vsem obsegu v veljavi. Stara prislovica veli: "Šiba novo mašo poje". Siba ni dobra, nova maša pa je. V ogromni ruski državi se je šiba obnesla, in če pride do količkaj vredne svobode, pa ostane pri sedanjem delu, bogami, prej hudo leni Rusi utegnejo še nekaj narediti! , Ko je prišlo do Jugoslavije, je ponehaval in izgini prejšnji nemški ali avstrijski strah. Nastala je "svoboda". Kaj se je dogajalo? Ker pod novo svobodo ni bilo in ni mo-glo ]hit| vse tako, kakor bi si bil vsak želel, je začelo švigati vsepovsod "prpkl.. . Jugoslavija". Železničarji ^ pričeli g štvajkani, ko je.biloopasno radi kakih nemirov/ da že teda; ne pride do laške zasedbe. "Cemu štrajkate," so vprašali pri narodni vladi? "Niti čevljev si ne moremo nabaviti," so rekli. "Pa dobro, dobili bomo vam usnja." "Usnja imamo RAZNE NOVICE IZ BIWABIKA Biwabik, Minn. Mrs. John Zalar je dobila 27. jan. žalostno sporočilo iz Washingtona, D. C., da je bil njen sin Frank Steblaj ranjen v Avstraliji. Podrobnosti ne povejo, zato se ne ve, ali je bil ranjen hudo, ali na kak način; le toliko vemo, da je bil v ognju na fronti. Se ve, Mrs. Zalar je ta novica strašno zadela. Kako rada bi šla do svojega ljubljenega sina, pa je nemogoče, ker ju loči široko morje. Z njo sočustvuje vse na Biwabiku. Dal Bog, da bi kmalu prišlo veselo poročilo, da se je njen sin pozdravil, in da bi se zdrav vrnil v naročje skrbne in žalostne mamice! Jack Kariš, Sr.,'je odšel te dni v Cleveland, O., kamor j^ bil povabljen na srebrno poroko, ki jo je 25. jan. obhajala njegova starejša hčerka Mrs. Mary Stare. Mr. in Mrs. Joe Stare sta bila poročena pred 25 leti tukaj na Biwabiku, pozneje sta se pa preselila v Cleveland. Eog Vaju živi, srečna srebrna jubilanta, in naj Vama da dočakati, da bosta srečna in zdrava obhajala še zlato poroko, Vam, Mr. Karish, pa želimo mnogo veselja in zabave med Vašimi otroci in prijatelji, in da se srečno povrnete nazaj v to mrzlo Minne-soto! Letos res lahko rečemo "v to mrzlo Minnesoto", saj smo imeli celi mesec januar pravo sibirsko zimo, 40 do 48 pod ničlo. Dragi čitatelji si lahko mislite, da je treba v takem mrazu naže peči kuriti e polno paro, ako hočemo, da so naše hiše tople. Drugače je tukaj po navadi; dela se še precej, pa je še tudi takih, ki po* zimi nimajc stalnega dela, to pa zaradi te ga, ker tukaj ni tovaren, kc drugod, ampak le odprti rud niki, kjer se dela največ i stroji. Naj bo za danes; ako pride kaj novega, se bom pa spet o glasila. M. Delak. PRIDITE NA "BAKALAR VEČERJO"! Chicago, 111* V Chicagi obstoja društvo Jadranska Straža, ki šteje okrog 300 članov, samih odraslih in splošno spoštovanih ljudi. Kadar se ti ljudje šesta-nejo na svojih sejah, vodijo svoje posle mirno in tiho. Vsakdo, ki dela za dobro Jadran- ske Straže, dela z navdušenjem in brez plačila. Društvo ipriredi vsako leto en piknik in eno "bakalar večerjo". Pobira samo en dolar članarine na leto; vse prejemke porabi za najboljše in najbolj plemenite namene. Kaj pa je "bakalar večerja"? Malo potrpite! Jadranska Straža si je navzela ime po Jadranskem morju, Jadransko morje pa je spojeno z vsemi velikimi oceani in morji sveta, kjer lovijo bakalar, a mornarji na morju jedo največ suhi bakalar. Torej, da se ohrani ta tradicija mornarjev in morskih ribičev, ser-vira Jadranska Straža na svoji večerji ribe namesto drugega mesa. S tem se ohranjuje spomin na morje, ribiče in mornarje. A še več. Izkušnja nas je naučila teh par zadnjih let, da vsem članom in gostom Jadranske Straže bakalar in riba bolj ugaja, kakor pa katere koli druge vrste meso. Vsi tisti, ki so do sedaj prihajali na te večerje, lahko izpričajo, da je vse to resnica. Človek se zares veselo počuti, ko vidi tako lepo število ljudi zbranih na naših bakalar večerjah, katere pripravijo gospe, ki so po večini soproge članov Jadranske Straže. Pripraviti večerjo za 400 do 500 oseb je težko delo, ali naše gospe se ne bojijo tega truda, pa ne samo to, ampak one priredijo bakalar na poseben način,' kakor le one znajo, tako da očarajo vse goste, ki se ob vsaki taki priliki vrnejo domov zadovoljni in smejočih lic, ker so se tisti večer zares dobrih stvari naužili. Zato vi, ki še niste člani Jadranske Straže, pridite na bakalar večerjo, da na svoje oči vse vidite, in ko se seznanite in spoznate, kaj tvori to jugo slovansko patriotično ustanovo, tudi sami postanete član: in delničarji te lepe prosvet ne organizacije. Ni pretirano če rečem, da bi moralo biti vsaj tisoč članov v tej organi zaciji, ako upoštevamo, kak( veliko ljudstva jugoslovanske ga izvora je v Chicagi. Pri stop vas nič ne stane; tudi n nobenih posebnih prispevkom tekom celega leta. Ako priha jate na seje, veste, da imam< na l^oncu teh večkrat kaj pri grizka, ki ga zalijejo z lep< in dobro kapljico vina, in vs< poteče v šali in veselju. Če s< pa primeri, da zbolite, se va i Jadranska Straža spomni z le pim šopkom cvetic. Pridite, bratje vsi, pa Če st TO IN ONO (Metropoli!an Newspaper serncei TARZAN (636) ZMEŠNJAVA sami dosti," so odgovorili osorno, "plače hočemo imeti povišane." Tako je šlo na vseh koncih in krajih, in ko sem vse to še tu v Ameriki opazoval, sem že več ko pred petnajstimi leti napisal v A. S. članek: "Si parla Italiano a Lubiana" in zdaj se je to do pičice uresničilo. I Amerikanci bodo imeli še težkoče v Afriki, ker s strahom ne morejo priti, prihajajo s prehrano brez strahu, pa ne bodo dosti dosegli, ker ljudje bodo zahtevali, da jim morajo še usta odpirati! Četrtek, 4. februarja 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 NAZIJSKI NAZORI IN CINI Pred desetimi leti, dne 30. jaHuarja 1933, je Hitler, ki niti ni bil pravi nemški državljan, postal kancler rajha. Od onega dne naprej ao Hitler in njegovi mogočni in navihani gangster j i vodili boj proti ysem človeškemu rodu. Pristaši nazijske stranke, vojaški mogočniki in navadni ljudje, ki so prodali svoje pr-vorojenstvo za skledo leče, so se pridružili gangster jem, da izpolnijo svoje krvave ambicije in se iznebijo svojih protiv-nikov. Začeli so manipulirati druge ljudi za svojo lastno o-sebno korist. Njihova blazna pohlepnost po moči in bogat-stvu ustvarila je strahovit rekord hudobnih, barbarskih, sadističnih činov divjaštva. V desetih letih so izvršili tak strahoviti seznam dejanj, ki predstavlja udejstvovanje totalitarnih idej; "Novi red", ki je načelo domačega napredka nadomestil z onim tiran-atva. Vse, kar so naziji napravili in danes napravljajo, je direktna posledica neke črne filozofije, katere osnovni pre-pogoj je zaničevanje za pri-prostega človeka. Celo desetletje nazizma visi skupaj. Posamezni čini in strahovitosti, strašni sami na sebi, so tem strašnejši, ako na nje gledamo kot del namenjenega programa. 1 » ; _. Sledeče razodeva naravo, nabija, njegovo teorijo in prakso: - . ■ i i '-»Mpv 1. Teorija. Bolj primerno je uničiti male narode, kqt oskrbovati jih. Praksa: (a) Tekom dveh let vojne je bilo 460,000 Jugoslovanov hladnokrvno umorjenih. (b) Na Grškem, katera dežela ima približno toliko prebivalcev kolikor New York City, več kot 1,000 ljudi na dan- pomira — od gJttda. (c) Hrana v Belgiji je bila zadnjo zimo tako pičla, da so klali podgane in jih prodajali za 20 frankov. , , (d) 182,000 Poljakov je bilo usmrčenih ali pa je umrlo v koncentracijah. (c) Število Židov, ki so bili umorjeni ali drugače * ekster-minirani od nazijev, se po poročilih iz EJvrope vrti med 1,-500,000 in 2,000,000. Hitler je obljubil, da ne bo pustil nika-kega Zida v Evropi, naj zmaga ali zgubi, istočasno pa naziji previdno skrbijo, da se izbriše vsaka sled njihovih mar sovnih umorstev. 2. Teorija: Ludje so kakor govedo, da jih odvažate tja, kjer jih potrebujete. Praksa: En miljon in pol Poljakov in Židov je bilo izgnanih ali odposlanih na suženjsko delo v Nemčijo v prvih dveh letih vojne. 3. Teorija: Nč-arijski ljudje morajo biti znižani na stan in mentaliteto sužnjev. Praksa: (a) Plemenska diskriminacija: poroke med Poljaki in Nemci so prepovedane. "Nikak Poljak ne sme biti enakovreden z Nemcem." (b) Pravosodje: porotne ob- DOMAČINI SE ZBRALI OKROG BELCEV ravnave v Cehoslovakiji so bile odpravljene. "Čehi niso sposobni biti porotniki." (c) Prosveta: srednje šole in yBeučilišča so bila odpravljena na Poljskem in v Cehoslovakiji. 4. Teorija: Gospodarstvo "Novega reda" nudi delo in varnost za ves svet. "Po nemški zmagi ne bo nezaposlenosti v Evropi". Praksa: (a) Eto, kako se to vrši. Odkar je vojna začela, 5,200,000 delavcev je bilo šiloma ali pod krivimi pretvezami nabranih zunaj Nemčije, da delajo kot sužnji v nemških tovarnah ali na njivah. (b) Na Nizozemskem je pepel Holandcev, ki so umrli v koncentracijah, na prodaj njihovim družinam za 25 guil-der-jev. (c) Na Češkem in Morav-skem delajo delavci 12 ur na dan v tovarnah, da produci-rajo za Hitlerja. 5. Teorija: Krščanstvo mora iti proč. (a) "Krščanstvo je iste vrste kakor komunizem." s ; (b) "Deset Zapovedi je posnetek najbolj nizkotnih instinktov človeštva." (c) "Kar je zlo, mine; kar je dobro, ostane. To je razlog, zakaj katoliška cerkev mora poginiti." Praksa: (a) V Solnogradu je bilo mnogo tisoč verskih knjig sežganih na javnem trgu. (b) Na Poljskem je bilo 80% duhovnikov deportiranih v koncentracijske tabore na Nemškem. (c) Vsi nabožni govori in službe so bili izključeni iz nemških radio-postaj. (d) 20,000 katoliških šol na Nemškem je bilo odpravljenih. 6. Teorija: Otroci "podvrženih plemen" se morajo naučiti služiti "mojsterskemu" plemenu. Praksa: Iz raznih delov Srbije so Nemci pobrali 100,000 otrok in jih prisilili hoditi peš do Nemčije in jih pri tem hranili s koreninami trave in pustili, da pijejo vodo iz okuženih močvirij. Oni, ki so to pot preživeli, so bili postavljeni v delovne tabore in podučeni, da spadajo k manjvrednemu narodu, ki mora služiti Nemčiji. 7. Teorija: Najprej pridejo v poštev interesi mojsterskega plemena. Praksa: (a} N^emci morajo biti dobro prehranjeni. Na Francoskem, kjer tbvorni vlaki, polni živeža, gredo vsak dan na Nemško, je ves narod v nevarnosti vsled pomanjkanja hrane. V Belgiji več kot polovica šolskih otrok v mestih ostajajo brez zajutrka. Na Poljskem so kmetje prišli do tega, da kuhajo olupke in kože mrtvih Živali. (b) Na Belgijskem sta bila dva starca, eden 73 dri^gi 69 let star, obsojena na smrt, ker sta nudila hrano in zavetje britanskim letalcem. Deček, ki ga je nemški vojak udaril, je zakričal "Svinjski boš". Vojak ga je mestoma ustrelil. UPOŠTEVANJA VREDNE BESEDE Narodno zavedna Slovenka je zapisala v mesečniku "Zarja" takole: "Mesto venca na krsto moje prerano umrle sestre pošiljam na JPO vsoto $25.00 z geslom: "Počastimo spomin mrtvih s tam, da pomagamo živim." Da, to so upoštevanja vredne besede, to je posnemanja vreden čin. Koliko bo ostalo živih v Slovenj, ko bo ^ konec; vojne ? Kdo ve? A kdor bo ostal'živ, potreboval bo nujno podporo. Ameriška vlada se že pripravlja, da bo pomagala osvobojenim narodom. Delo naše po- možne akcije je v soglasju z ameriškimi načrti. V kolikor več bomo ameriški Slovenci pomagali svojim ljudem onkraj morja, toliko manj bo treba pomagati Ameriki. A mi sami smo jim najbližji, zato je naša dolžnost, da se odzovemo. Ko mine vojna v Sloveniji, najbrže tam ne bo tudi zlomljene šivanke, s katero bi krpali raztrgano obleko. Največji je danes izgovošr: "Jaz bom že svojim poslal, ko mine vojska." To je slab in nečloveški izgovor. Največja tragedija v tem izgovoru bo, ko Domač* prebivalstvo na otoku Timor na jugozapadnem Pacifiku ja naklonjeno belim vojakom, nastanjenim tamkaj, in rade volje gradi koče za nje. Slika kaže. ko se je skupina teh domačinov zbrala okrog nekega Avstralca. NAJBRŽE pri krščanskem nauku pripoveduje katehet učencem zgodbo o mladeniču iz N^jma. "Kaj mislite, zakaj je šlo toliko ljudi za njegovim pogrebom?" Vse tiho. V zadnji klopi nekdo roko vzdigne. ; i "No, zakaj, Janezek?" "Ker je bil pri več društvih," odgovori Janezek možato. DR.JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisaje očala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1(01 So. Ashland Avenue TeL Csnal 0523 Uradne ure: vsak ■ Taki izgovori so zelo ozko-srčni za vse one ljudi v domovini, ki nimajo nobenega svojca v Ameriki. Kaj naj ti reveži poginejo ali trpijo ob svitu prihajajoče svobode? Kitajci v Clevelandu nimajo takjh praznih izgovorov. Samo 400 Kitajcev je v Clevelandu, pa so od 1. aprila 1941 že sami med seboj nabrali vsoto $170,000.00, a drugi so prispevali še nadaljne tisočake, tako da je kitajska pomožna akcija nabrala do danes $245,000.00. Tako je napravilo 400 Kitajcev v Clevelandu, a 250 tisoč -Slovencev v Ameriki je v istem času nabralo okoli $40,-000.00. Tu se kaže naša narodna zavest do ljudi naše krvi onkraj morja. In to je resnica, ki bode v oči. Imamo v Clevelafdu Slovenca, ki mi je dal $300.00 za pomožno akcijo ter je ostal do danes še vedno največji pri-spevatelj. Kdo si upa njega prekositi? Pa so v Ameriki naši ljudje, ki bi to lahko storili, ako bi imeli voljo in čuteče srce. jV naših podpornih organizacijah nas je preko sto tisoč članov in članic. Lansko leto bi prilično in povprečno vsak lahko dal samo en dolar, in letos en dolar, pa bi bilo preko dvesto tisoč dolarjev v blagajni slovenske sekcije JPO, kateri bi bili naloženi v vojne varčevalne bonde: prvič v pomoč Ameriki, pozneje v pomoč trpeči in pogaženi Sloveniji. Dva dolarja v dveh letih bi lahko vsak Slovenec ali Slovenka pogrešila. To je naše lastno ogledalo, v katero gledamo s povešeni-mi očmi. Cas je, da se zganemo. Danes imamo 35 lokalnih odborov v Ameriki. Kje so druge slovenskfe naselbine? Kaj čakamo? Ali ni niti enega človeka v naselbini, ki bi imel usmiljeno srce do ubogega naroda v domovini ter bi sklical ljudi skupaj, da bi ustanovili lokal ni odbor. Mi nimamo samo 35 slovenskih naselbin v Ameriki; mi jih imamo sto, dvesto in več, in vsaka slovenska naselbina bi morala imeti lokalni odbor JPO.-SS. Cas hiti, vojna tudi ne bo vedno trajala. Enkrat bo konec te vojne, in takrat bo pomoč takoj potrebna. Organizirati se moramo ; danes, da bomo pripravljeni, ko nam bo mogoče poslati pomoč ameriških Slovencev. Spomin vseh umrlih bratov in sester v domovini onkraj morja bomo najbolj počastili, ako bomo pomagali živim, ki bodo dočakali konec vojne. ; Daj, brat, daj; pomagaj sestra! Janko N. Rogelj, predsednik ABZ. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — "KO SMO ŠLI V MORJE BRIDKOSTI" je ime zanimivi knjigi, ki jo je spisal Rev. K. Zakrajšek Knjiga je zanimiva. Vsebuje 207 strani in je vezan* v platno. Na lepem v več barvah tiskanem zavitku je znotraj zemljevid- Slovenije, kjer je zaznamovano, kje teče okupacijska črta med Italijani in Nemci. Knjig* je zgodovinske važnosti in je dosedaj najboljše delo, ki podaja sliko dejanskega položaja v domovini po napadu od strani nazijev in fašistov. KNJIGA STANE $2.50 Naroča se pri pisatelju: REV. K. ZAKRAJŠEK 302 East 72nd Street, -:• New York, N. Y. ZAHVALA BOGATAŠINJA SE POROČILA „.,.>. "v * • v-"* H •• S? • Blanche Wrigley iz Chicage, ena članic znane družine, ki si je napravila bogastvo z žvečilnim gumom, ko se je nedavno poročila a nekim mor- [ narisk&n častnikom v Mi umi, Fla. ___ Z bridko žalostjo v srcih se spominjamo, da nas je grenka smrt ločila od dragega nam sina in brata Theodore John Kobal ki je bil rojen 9. nov. 1915 v La Salle, 111., in je po dolgotrajni bolezni umrl 9. jan. 1943 v M. T. Sanitoriju, Chicago, 111., lepo pripravljen za večnost s sv. zakramenti katoliške vere. Pogreb se je vršil iz Louis J. Zefranove pogrebne kapele v cerkev sv. Štefana, kjer so se darovale za pokojnim sv. maše zadušnice. Nato je bilo truplo umrlega prepeljano k sorodnikom, družini Frank Kobal v La Salle, 111., kjer so ga še zadnjikrat obiskali številni sorodniki in prijatelji. Od tukaj smo ga spremili v slov. cerkev sv. Roka, kjer so bili opravljeni pogrebni obredi, kakor tudi na pokopališču sv. Vincenca v La Sadie, 111., kamor smo ga položili k zadnjemu počitku kraj groba njegove ljube mamice. Tem potom se najlepše in iz srca zahvalimo čč. gg. duhovnikom fare sv. Štefana, Chicago, I1L, za obiske pokojnega v bolnišnici, kakor tudi za prijaznost in naklonjenost ob času pogreba. Iskrena hvala Mr. Ivan Račiču in cerkvenemu zboru Adrija za izkazano sožalje, za sv. maše in ganljivo petje v cerkvi. Najlepša zahvala tudi č. g. župniku Stephen Kassovic v Is Salle, 111., za naklonjenost, za izraženo sožalje in lepo izvršene cerkvene in pogrebne obrede. Dalje se prav prisrčno zahvalimo društvu sv. Štefana, štev. 1, KSKJ., Chicago, 111., ki je svojemu umrlemu članu poklonilo krasni venec, darovalo za requiem sv. mašo in članom, kateri so prišli molit ob krsti pokojnega. Istotako se želimo iz srca zahvaliti društvu Najsvetejšega Imena Jezusovega, Chicago, 111., za requiem sv. mašo in članom za izkazano sočutje in za molitve ob rakvi umrlega. Nadalje se iskreno zahvalimo pogrebnilco-ma Mr. Louis J. Zefran, Chicago, 111., in Mr. Louis Ptak, La Salle-Peru, I1L, za vsestransko osebno pomoč v tem težkem času in za lepo ureditev pogreba. Najlepša in srčna zahvala bratrancem in sestričnam družine Kobal v La Salle, 111., liri katerih je umrli, zadnji večer bil na mrtvaškem odru. Ravnotako srčna zahvala jim za požrtvovalno in obilno delo, za sv. maše in krasni venec. Dalje, prav srčna hvala bratu August F. Kobal, Oglesby, 111., in njegovi družini, Mrs. B. Mathews družini, Mr. W. Borys in družini, Mr. John Lapuh in družini, Mr. John Jerich in družini, Chicago, 111., in vsem sorodnikom in prijateljem, kateri so naročili sv. maše, poklonili lepe vence, culi ob rakvi, se vdeležili pogreba in nam bili v vsestransko pornoč v teh težkih dneh. Najlepša zahvala tudi pogrebcem v Chicago in La Salle, III., za požrtvovalnost in krščansko delo usmiljenja. Iskrena hvala tudi Mr. in Mrs. Anton Tomaž in za prijaznost in trud, ko sta se tako skrbno zavzela za nas v tem času, nam pomagala in stregla. Ni nanl mogoče navesti tukaj vsa številna imena vseh, ki so nam bili v tolažbo in pomoč, tenia ohranili Vas bomo vse v trajnem spominu. Iz srca še enkrat kličemo: Naj Vscpaogočni vsem stot'ero poplača vso naklonjenost in trud, ki ste ga imeli z nami v teh bridkih dneh naše žalosti. Počivaj sladko v hladnem grobu, ljubi sin in dragi brat. Kratka je bita Tvojega življenja pot, toda mukepolna in trn jeva, zato upamo, da Ti je ljubi Bi>g podelil krono nebeške slave, kjer poslušaš, ne več mehanično proizvajanje raidia, s katerim si imel poklicno toliko opraviti, ampak godbo rajske simfonije in pet fe angelskih zborov. _______'t_____ V tihem hladnem grobu snivai < In mirno na nas čakaš zdaj, Bog daj Tvoji duši blagi Večni mir in sveti raj. •! 2alujoči ostali: MICHAEL F. KOBAL, oče. a MARY URSULA KOBAL, sestra, MATTHIAS GEORGE KOBAL, brat. Chicago, HI. 1. februarja 1943. - 'j ' _ ** •• • - •- -f^vif;- 'aliiSiii fffl . - Tfrliiiiftr -"i I-" — Četrtek, 4. februarja 1943 TREBUSNIKOVE^ŽCODBE NAJLEPŠE DARILO in najlepši spomin za sina, moža, prijatelja ali sorodnika, ki odhaja k vojakom je lep molitvenik ali rožni-venec. isTaši naročniki lahko dobijo pri nas nekaj takih praktičnih predmetov. TTpredmeti za vojake »o: ^ >«5...: ■> • • ^-'.r.i *•' j i - ■. -..'-m VOJAŠKI MOLITVENIK Z ROŽNIM VENCEM Spisal Janko Mlakar v lepem ovitku, ki je trpežno narejen in se zgane skupaj, kakor denarnica, da jo vojak lahko nosi v malem žepu vedno pri sebi Knjižica vsebuje najpotrebnejše masne in druge molitve. Tako ima vojak vedno pri sebi praktičen molitvenik v angle- P* A ščini in vse kar mu potreba. Ta sestav stane s VL I poštnino vred....................................................V "My Companion" "MOJ TOVARIŠ" V malem usnjatem ovitku ki se zapne, kot mala denarnica, in jo ima vojak lahko vedno pri sebi vsebuje rožni venec,, na strani dve svetinjice, ena Presv. Srca Jezusovega, druga Žalostna mati z mrtvim Sinom Zveličarjem. Stane samo $1.00 VICTORY Naročilom je vedno pridjati potrebni znesek in iste naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. CERMAK ROAD. - CHICAGO. ILU Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC KAKO SE JE TREBUŠNIK VOZIL V TRST. Tako je pravil gospod Pavlič. Toda jaz tega že ne verjamem; saj vsega ne, kajti lovci radi lažejo. Take spomine mi je obudil Nanos, ko sem ga črez dolgo let zopet zagledal, četudi le iz vlaka. Povedal sem jih tudi svoji družbi. Toda ako -bi bil vedel, kako jih bodo sprejeli, ohranil bi jih bil raje za se. Mislite si, jeli so se smejati, smejati tako resnim, tuintam celo žalostnim spominom ! In kako so se smejali! Trebušnik se je tako krohotal, da bi bil kmalu vlak skočil s tira, Ivanka se je kar solzila, Groga se je pa hitel na vso moč prepasovati, da bi ne bil počil. Toda vas, ljubeznive Mohorjanice in dragi Mohorjani, vas kličem na pričo in vprašam: "Ni li bila moja pot iz Postojne v Postojno črez Nanos r£sen, da, junaški čin, vreden slovenskega hribolazca? Je li bilo potem prav, da so se smejali mojim dragim spominom? Se li nisem lahko čutil kruto razžaljenega? — Gotovo!" Sjt * # In res me je ta porogljiv smeh globoko užalil. Umolknil sem in gledal skozi okno v pusti kraški svet, na katerega smo stopili pri postaji Sv. Danijel-Kobdilj. Tla so. tuintam razorana z globokimi vdrtinami, ki se imenujejo doline. Graditelji železnice > so jih morali na mnogih mestih zasuti, drugod so si pa morali preko gričevja odpreti pot z globokimi preseki. Na obeh straneh vidimo več starih taborov, v katerih so naši predniki branili sveto vero in zlato svobodo preti turškemu sovragu. Takoj za vasjo Kopriva izginemo iz površja zemlje v globok presek; drugega ne vidimo, kakor skalnate stene, in grozoviti ropot vlaka nas kar gluši. Zato smo pa tem prijetnejše iznenadjeni, ko priropotamo iz tal in zagledamo Skopo, ki leži, rekel bi, sredi vrta. Tak razloček je med tem selom in kamenito okolico. Onkraj postaje Dutovlje-Skopo se podamo za izpremembo iznova v kratek predor. Ko pridemo zopet na dan, zagledamo Re-pentabor. Vlak hiti v Repentabor in se u-stavi v Repentaborju. Potem se poda zopet na pot in zdrdra skozi Repentabor. — Kaj ne, to je čudno? Nič ni čudno! Kajti Repentabor se imenuje cerkev, ki je imenitna božja pot, dalje dolina, v kateri ta cerkev stoji, potem postajališče, na katerem se ustavi vlak, in "slednjič grič, skozi katerega je predrt predor za železnico. Omenim naj le še to, da je ta grič tak, kakor so bile tiste hlače, ki sem jih prinesel z Nanosa. Ima namreč polno lukenj, ki so deloma tudi s predorom v zvezi. Potem ko zropotamo še črez most visoko nad progo južne železnice, pridemo kmalu na Opčine. Tu vlada silno živahno življenje. Kajti Opčine so kraj, kamor Tržačani, pa tudi tujci, jako radi zahajajo zaradi dobrega zraka in lepega razgleda. Lep obelisk ti kaže, da je ta kraj počastil sam cesar Franc s svojim obiskom. Nekoliko višje pa stoji razgledni stolp, raz katerega se ti nudi krasen razgled. Proti severu obrnjen zreš na razorano kraško pokrajino. Ako se naveličaš tega pogleda, odpočijejo se ti oči na silnih vrho- vih Julijskih planin. Na sinjem obzorju te pozdravljajo sivi Krn, .snežni Kanin in drugi znanci, v katerih osrčju si se vozil še pred kratkim časom. Toda tudi proti jugu je pogled na neizmerno morje nepopisljivo lep, naj ga že gladi lahen veter ali pa biča jezna burja. - Lahko bi se peljali z Opčin z električno železnico, ki posreduje osobni promet s Trstom, toda nočemo se izneveriti novi železnici, ko smo že tako blizu cilja. Vlak odpiha iz postaje, se poda po svoji navadi takoj v predor, ki je jako zanimiv vsled votlin, s katerimi je v zvezi. Ena je železnici prestrigla pot. Morali so zgraditi črez njo 21 m dolg most. Vidimo ga seveda ne, ker nas obdaja popolna tema. Kako prijetno smo pa iznenadeni, ko pridemo iz tega nad tisoč metrov dolgega predora in zagledamo naenkrat morje v njegovem krasne okviru! Pred nami leži sumno mesto, na desni se pa razprostira strmo obrežje, podobno skrbno obdelanemu vrtu. Pogled nam sega daleč noter do laških planjav, za katerimi se jasno črtajo na temnem obzorju obronki razritih Dolomitov. Sredi tega pisanega okvira se pa giblje in vali krasna pa tudi grozna, poslušna in vendar uporna, ^il-no koristna in tako nenasitljivo prešerna pošast — morje. Trebušnik je mislil, da je to le megla. Komaj smo ga pa prepričali, da je res morje, izginilo nam je že izpred oči. Železnica nas privede tako blizu Trsta, da slišimo šum in trušč, ki vlada v njem; toda vanj ne moremo. Kajti še vedno smo nad njim 308 m. Vlak pa ne more po stopnicah doli; zato se vije proga v velikanskem ovinku okrog mesta. Zdi se nam, kakor bi iskali, kje pridemo najzložneje noter. Z grozovito naglico dirjamo navzdol; klanec je tako hud, da zavore kar škrip-Ijejo. Trikrat moramo še pod zemljo, in vrhu tega nas v Rocolu celo ustavijo. Groga je menil, da tu gotovo ogledajo vlak, če je zadosti čeden za v Trst. Trebušnik je pa zamomljal: "Pravim, pravim, peljemo se v mesto, kakor bi z levo roko seeel za hrbtom v desni žep." Nato se poslovimo v predoru sv. Jakoba od podzemeljske vožnje in pridrdramo z neznanskim hruščem na novi državni kolodvor v Trstu. Vse hiti ven, in vlak je izpraznjen v par minutah. Ljudstva se je kar trlo. Eni so se ravnokar pripeljali, drugi so čakali, da se odpeljejo, drugi zopet so prišli sprejemat znance. Med zadnjimi bi moral biti tudi Bečkov France. Toda Groga je zaman stegoval vrat in sukal na njem glavo na vse strani, da .bi u-gledal brata. Ni ga bilo nikjer. Zato ga vprašamo, če sploh France ve, da pridemo. "Kaj ne bo vedel," odvrne Groga čemerno, "ko sem mu pa pisal. Saj imam pismo še pri sebi." "Kaj, še pri sebi ga imate," čudi se Ivanka; "zakaj ga pa niste oddali na pošto?" "Cemu bi dajal pošti zaslužiti, ko mu ga sam lahko izročim in si tako prihranim groš?" (Konec jutri.) Tiskarska dela vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS NAROČITE IN ČITAJTE lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik "NOVI SVET" ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. «r Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozen^stvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na: UPRAVA "NOVI SVET" 184C W. Cermak Rd., Chicago, Illinois J. M. Trunk ■<- - Now . . now . . Franky! Kolikor jaz pokrkucavam v napredno časopisje med ameri-kanskimi Slovenci, bi skoroda trdil, da je vsaj za Božič ostalo pri nekem premirju. Po človeško govorjeno, bi rekel, da sfe je sam Bog oddahnil, ker ni padalo, kakor navadno pada. Morda dobra posledica e-dinosti? Ampak dneva ne smemo pred večerom hvaliti, je rekel Solon, in Božiča ne pred praznikom Razglašenja, ki je šele 6. prosinca. Dne 4. prosinca, dva dni pred koncem, je prišla mala burja v Prosveti in burjo je prinesel Frank Bar-bič, ki je po poklicu sprevodnik, povrhu pa še muzikant in dopisnik. Tista betlehemska zvezda in Trije Kralji so mu zašli za nohte, da ga je zasr-belo. Govori o zvezdah v Hollywoodu, na nebu, pri pastirjih, mornarjih, le na zvezde med dopisniki je pozabil, morda iz gole skromnosti, morda ker se ob sebi razume, da je le ena zvezda na tem nebu. Point je, da "smo mi čitali, da je to le legenda", toraj prazna basen za otroke in stare babe, kakršna je basen o "Povodnem možu". Sledi, da so tisti, katerim je prihod modrih, Razglašen je pač, zgodovinsko dejstvo, hudo prazni v glavah, ker sledijo legendam, in sledijo jim, ker "niso čitali", verujejo zgodbam sv. pisma in katekizmu, in jasno bi bilo "vsaj v glavi Franka Bar-biča, ker on je čital. Now . . . now . . . Franky, vsak ima o sebi najboljše mnenje, to je naravno, ampak manj naravno je, da bi drugi imeli le slamo v možganih. Pleve in še prazna slama je tak kikenkoken, kakršnega servira čitateljem v Prosveti Frank Barbič. Ako je Frank Barbič ciničen, oster in hudo kritičen kritik ali kritikaster, je to njegova zadeva. Vsaj kritik pa mora biti razborit, ker kak kritikaster je lahko vsak. Well, vsi smo rdeči pod kožo, zmotljivi, dasi se morda smatramo za nezmotljive, in vsaj Frank Barbič "ga lomi" z Gr-dinom vred, ker sfabricira kar petega evangelista. My . . . my . . . Matija je pošten apostol vsaj nam "legendarjem", in enako je Matija tudi nam tisti Matija, "ki led pobija", kadar", ga pratika prikaže v bolj veseli-vesni, ampak kakega evangelija Matija ni sfik-sal, kakor je sfiksal Frank Barbič Matija za evangelista. Ničevo. Na fajmoštru se včasih še leča zmoti. Stvar ima radi legendarske robe hudo resno stran, drugače je pa bolj za pust. -o- BUY UNITED STATES >VAR BONDS AND STAMPS IZREDNA PRILIKA za ljubitelje slovenske knjige 5 KNJIG ZA SK0R0 POLOVIČNO CENO Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje. Slovenska knjiga je zdaj čezdalje bolj redka prikazen. V domovini jo zatirajo naziji in fašisti. Tu v Ameriki se izdajanje slovenskih knjig ne splača. Naša knjigarna ima na roki še nekaj - izvodov raznih knjig. Kot novoletno darilo našim naročnikom navajamo tu sledečo zbirko: 1. "NA NEGOTOVIH POTIH", krasna povest iz ameriškega življenja. Broširan sešitek, 112 strani, stane.............................................. 30c 2. "ANDREJ IN NJEGOVI ZLOČIN", zanimiv igrokaz v treh dejanjih..................ju.............. 30c 3. "SPOLNUJ ZAPOVEDI" spisal Fr."3ernik, jako poučljiva knjiga ....................................* 50c 4. "ENA B02JIH CVETK", 416 strani obsegajoča zanimiva povest......................................$1.00 5. "VRTEC", trdovezani letniki 1911; y14; '16; '17; '21 in '22. Vsak letnik vsebuje krasne I ■ spise, pesnitve, itd. Ta knjiga je zlasti pripravna za mladino za učenje čitanja slovenščine .............................................................. 75c Skupna vrednost za vseh pet knjig........$2.85 Zdaj dokler ta zbirka ni razpro- ^ JL dana jo dobite za samo................ S POŠTNINO VRED. Ker je na roki le okrog 50 izvodov teh knjig, naj Sfe tisti, ki jih želijo požurijo z naročili. Z naročilom pošljite potrebni znesek v Money ordru ali čeku in pošljite na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois