64. številk a. Ljubljana, sredo 21. marca. X. leto, 1877. SLOVE ležaja vnuk dan, izvzeinši poncueljku m dneve po praznicih, ter velja po polti prejeman za *v ntr o-og e r s k e dežele za celo leto in irld., z« pol leta h gld., ta ''trt teta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 trio. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. z*i mesec. 30 kr. za ćetrt leta. — Za t n j o dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanil* se planije od ćetiristopno pctit-vrate t> kr., će se oznanilo enkrat ti j k a, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši St. 3 „gledaliSka stolba". O p r a v n i i t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiai. Vabilo na naročbo. S koncem tega meseca poteče naročnina na prvo četrtletje. Prosimo gg. naročnike, da jo o pravem času ponove. ,>lov. Nuroit" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta.....O gld. 50 kr. Za četrt leta .... 3 „ 30 „ Za en mesec .... M „ IO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta . . »j* gld. — kr. Za četrt leta ... 4 „ — „ Za en mesec..... M ii -*0 „ Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za «lijtiH4k velja zn i-žfttiiu cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — „ V IJaililJuiii 20. marca. Volilna agitacija za Ij ub 1 jan ske mestne volitve, ki bodo uže 24. t. m., začela se je uže na celej liniji. Agitatorji nemškutarske stranke uže tekajo okolu, nekim odvisnim vo lilcem so dani užo strogi ukuzi in silno žugati se je začelo, — s kratka: stara sredstva in stare prikazni vsake volitve vidimo zopet, samo, da se morda vedno bolj intenzivno po-kazujejo. Zato je treba, da je tudi naša domaćinska slovenska strunka z vsem pozorom na nogali. Govorili smo o mestnih volitvah in njih pomenu za našo domačo stranko uže v „Slovenske in Narodu" zadnjega petka. Ilekli smo, da je tu čast Slovencev angažirana, da zma- gata naša dva slovenska kandidata, ne pa kandidata one stranke, katere simpatije so pri Turkih in pri vseh sovražnikih našega slovenskega rodii. Za Boga! Ali je treba tu več besedij za navduševanje katerega koli naših ljudi), ki svojo domovino ljubi in svoj rod spoštuje? Vendar jedno je morila potrebno, da zopet ponavljamo, to je: naj nihče ne pozabi na strankarsko disciplino. Naj nihče ne posluša mogočih zabavljanj protivne stranke na to ali ono ime naših kandidatov, naj vsak ne misli: slovenski, domači, naši kandidate so, to je dovolj! Naša stranka jih je postavila, zato moramo vsi zložni biti, skupaj držati, ne gledati na nobeno osobo, ne na svojo ne na drugo, temuč ne samo stvar. To je disciplina, in ta je potrebna povsod, kjer stranke zmagovati hočejo. Zmagali bodemo 24. t. m. prav gotovo: če premagamo te dni svojega največjega protivnika, ki pa biva mej nami samimi, namreč ono mlačnost, ono apatijo in nedelavnost, ki je sama za se, ki se rada ne gane, ki morda samo dobro želi, a ne dela, ki govori in upa, da bodo uže drugi vse storili, ali pa celo pravi: naj bode kakor hoče ! Proč s to mlačnostjo! Tu gre zopet za domovinsko, za slovansko stvar, torej nihče ne drži rok križem, kdor imaš ljubezni do domovine. Vsak v svojem krogu, mej svojim znanstvom delaj in ves vpliv založi. 0 našej tiskovnoj svobodi. Moravski poslanec dr. Meznik je govoril v državnem zboru 9. t. in. govor, kateri bi se mutato nomine tudi o Slovencih lehko govoril, zatoposnemljemo iz njega važnejše točke? „Teo rija o nakovalu in kladivu, pravi Meznik, brez katere zdaj pri nas ne more nič biti, ker je ena stranka vedno ali nakovalo ali pa kladivo — ta teorija se ne izvaja samo v političnem področji, nego i v državnem, posebno ako se tiče kaka stvar opozicijonalnih Čehov. „Najžalostnejšo in najtrjo osodo na tej božjej zemlji pa ima češki opozicijonalni časnikar! Kdor se je odločil to biti, ta ima gotovo s trnjem posuto pot pred soboj in biva enkrat gotovo mučene«. Ne samo ob premoženje, tudi ob osobno svobodo lehko pride. Ce se ga pa ne more kazniti za kak politični zločin, posadi se ga na zatožno klop navadnega zločina, samo da se ga s poti spravi. „Češka žurnalistika je prava pasterka mačehe vlade, ki jo vedno sili sedeti na žrja-vici. Ako druge stranke o takem proganjanji tožijo, se nam zdi to vedno kaj majhenega, neznatnega, ker nam je trpljenje vašega časnikarstva znano. „Znano je, da je način, kako kaka vlada ravna s časnikarstvom, najboljša mera in naj-sigurnejši barometer za njono svobodoljubje in tudi za svobodo, ki jo narod uživa. „Češki narod se ne more hvaliti, da bi mu bila vlada nakonena, kajti vedno se kolikor mogoče slabo ravna z d iiu, in smelo se lehko trdi, da „svoboduostua ura" in politični orici-cijaltu sostav s čokim narodom le po državnem pravdniku občuje. „Kake pa ima to vspehe? Kot domoljub smem reči, da grozno slabe in nesrečeno obžalovanja vredne. „Možje, ki stoje na čelu češkega časopi-stva, so vendar navzlic vsemu proganjanju in obsojevanju od vladne strani narodu priljubljeni in čisla .jih, kakor malo kje. Tak upliv Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala MisB M. Cummins poslovenil J.) (Dalje.) Štiriindvajseto poglavje. Dolžnost najmanjša nij pozab\jiva; Neznatnega nij kota, temneg-n, Ki v njenem aolncu ne bi svetil se. „Veste doktor," rekla je Jerica domov se peljaje, „premišljevala sem, kako naj bi ravnala, da bi gospa Sullivanova ne bila vznemirjena. „Zakaj se bi vznemirila?" vprašal je doktor. „Zarad vas, če precej izve, da ste zdravnik. Zdi se mi, da bi bilo bolje, da vas predstavim za prijatelja, ki me je pri grdem vremenu pripeljal domov." „ Naj bi po takem igrala malo šaloigro! dediščina ravnateljica: Gospića Jerica Flint; — tujec: Doktor Jeremija. No, pripravljen sem. Kaj pa naj s prva pravim?" „To prepuščam mod rej ši glavi, kot je moja ; doktor, zanašam so na vašo previdnost, da bodete nekoliko pozvedeli o njeuej bolezni ter še le polagoma jej naznanili, da ste zdravnik." „Oh da! Naj prej naj se delam, kot jako radoveden zasebnik. Zdi se mi, da se bode posrečilo." Vstopila sta v hišo. Ko sta odprla duri, vstala je gospa Sullivanova kaj nemirnega lica ter jo komaj čakala, da bi bila Jerica predstavila svojega prijatelja in nekoliko v skrbeh, vprašala jo je nemudoma, ali gospod Cooper nij piišel z njo. „Ne," odgovorila je Jerica; „kaj še nij prišel domov ?" Ko je gospa Sullivanova rekla, da ga od jutra še nij videla, povedala jej je Jerica s prisiljeno mirnostjo, da je zidar Motnar ob- ljubil nanj gledati in da se brez dvombe lehko s tem opraviči. Vendar ga hoče precej iti iskat. „0h, žal mi je," rekla je gospa Sullivanova, „da moraš v takem vremenu še enkrat oditi; a skrbi me zarad očeta — kaj, ne tudi tebe, Jerica V" „Ne posebno. Zdi se mi, da mirno sedi v cerkvi. A precej ga čem poiskati. Saj veste, tetka, meni nij mar za ta pot." ,,ro takem vzemi moje ogrinjalo, dete drago! Gospa Sullivanova je šla iskat v omaro, Jerica pa je mej tem prosila doktorja Jeremijo, naj bi počakal, da se vrne. Vedela je, da gospa Sullivanova pri nenavadni razdra-ženosti svojega čuvstva često omedli, in bala se je pustiti jo samo; pa tudi sama je bila v skrbeh zarad gospoda Cooperja. Ta popoldan je bil jako neprijeten in uže se je mračilo. Jerica je hitela dalje doli po tlaku. Sneg jej je gnalo v lica, kajti pri velikem vetru nij mogla razpeti dežobrana. imajo do volje naroda, in so potitično kljubu vsemu tlačenju in pritiskanju tako mogočui, kakor se to nahaja težko pri kakem drugem narodu. „Zadnji čas se vsako neljubo pisanje objektivno konfiscira, in akopram v članku nij zločina, se ipak uredniku usta zapečatijo. Ce se postavimo o znanem „chabrusu" in njego-vej zgodovini le en zlog črhne, — je uže list konfisciran, in zadnji čas se sodišča v Pragi večjidel le s tem bavijo. Človek bi res kmalu moral misliti, da je ustavoverni „chabrus" uže potrebno poglavje naših državnih osnovnih postav, ker je precej kazenska postava tu, če se to sleparstvo le količkaj omeni. — To je dakle izgled, kako se konfiskacije umejo in vrše". „Beči moram dakle, da je češka žurnalistika v izjemnem stanji. Kaj pa je uzrok temu? Tega dozdaj še vedel nij sem; stoprav zdaj se mi je nekaj zasvetilo: Za konfiskacije v Pragi se je za proračun 1. 1874 naknadno moralo še nekaj sto goldinarjev dovoliti (!), tukaj torej zlo tiči. Jaz pa bi mislil, naj bi se te ministerske okrožnice, ta pisanja in ti poduki in ti telegrami iz Dunaja, ki i proračunu še dovoljeni nijso — jaz mislim naj bi se to vse nekoliko omejilo, potem bode gotovo več reda in več zakonitosti. Politični razgled. Notranje «temel«. V Ljubljani 20. marca. Poslanec Šturm je sprožil misel, naj državni zbor v preudarek vzame vprašanje, kako bi se ves zavod r#*'#«\r/«r#/ iz nagodbene ustave v zdanjej obliki odpravil in predruga-čil. Najbrž se pa ustavovercem ne bode zdelo „oportunno" zdaj uže svojo ustavo tako temeljito ali radikalno popravljati. Najnovejši telegram poroča o tem, da so imeli vsi ustavoverni klubi shod, na katerem so o Šturmoveni predlogu govorili štiri ure dolgo. Vspeh je bil, kakor je bilo pričakovati od — ustavovercev. S 102 glasovoma proti 58 je bil ta predlog o predrugačenji delegacij za vržen. Iz M*ešte. se javlja: „P. L." poroča, da bode te dni enkrat skupna seja obeh mini-sterstev, v katerej se bode določilo, kedaj in kako se ima od obeh strani glede nagodbene akcije postopati. Videti je, da se bodo obema zbornicama precej po velikej noči dotične predloge izročile. Viittff-J«" držtive. Ttatiki parlament se je vendar le res odprl 19. t. m. Sultan je dal brati po svo- jem tajniku prestolni govor. Navzočni so bili turški dostojanstveniki, tuji poslovniki, iz-vzemši nemškega jn ruskega. Sicer se pa poroča, da je v Carigradu velika razburjenost. MffH4tt»*>v je obiskal v Londonu 1R t. m. Derbjja, 19. t. m. angleško kraljico. Protokol je baje uže podpisan, kakor se francoskim listom javlja. i t/nijso še sklenili mini. Jutri uže obteče premirje. Piše se. da turška vlada zarad tega ne upa črnogorskih terjatev izpolniti, ker se boji revolucije lastnih svojih ljudi j. Hu*kfw južna vojska se ima Se za šest oddelkov pomnožiti. Kakor vladni „Pravitelj-stveni Vestnik" poroča, je zdravstveno stanje te vojske prav dobro. V fnfilr&kvm parlamentu je 17. t. m. državni podkancelar naznanjal, da je amrleška vlada pristopila k ruskemu protokolu, ki obsega misli velesil o orijentalnem vprašanji, ako se nekatere besede premene. Uredovanje teh besedij ima grof Suvalov, ki pričakuje zdaj od svoje vlade podučenja in ukazov. V /# w**r*»m nemškem zboru je bilo 17. t. m. posvetovanje o postavnem načrtu, po katerem cesar sam daje postave za Elsas-Lotaringen brez soglasja državnega zbora. Posvetovanje je trajalo 4 ure in so zlasti ostro govorili elsaski poslanci. Iz njih govorov utegnemo še kaj posneti, kadar bodo došli. Dopisi. Iz Dihih, jt* 17. marca. |Izv. dop.j Prvo četrtletje letošnjega leta mora se, kar se tiče socijalnega povzdiga, umetnostih produkcij, vspešnega delovanja za povzdigo slovanskega zavestja mej Slovani dunajskimi jako ugodno imenovati. Jedva sem Vam poročal o prvem velikem koncertu slov. pev. društva, o sijajnej desetletnici dunajskega ,,Sokola," uže Vam imam o tretjej zabavi poročati, ki je bila 15. t. m. o ,,slovanskej Besedi" na Dunaji. V precej obširnih prostorih dunajske ,.Besede" bil je aranžiran koncert. Pristop imeli so udje društva. Pelo je zopet slovansko pevsko društvo in sicer tri zbore. Prvi zbor bile so takrat slovenske narodne pesni Kocijančičeve („Venček na glavi se," „Kje so moje rožice," „Stoji, stoji tam lipica," „Na Turškem puške pokajo".) Drugi zbor bili ste dve češki: ,,Po Krivanom" in „Anička urosena" od Bendla; a tretji bila je druga kitica slovanskih narodnih od Tovačovskega. Petje se je v obče do- padalo. Gospića Šet F ilova igrala je jako lepo na glasovir Wazner-Lisztovo pohod iz Tannhiiuser-ja; gospod Možnv, ud orkestra dvorne opere piskal je v obče zadovoljenje Jacobijev koncert na fagot. In zopet je producirala se gospica Šetrilova na glasoviru igraje Smetanovo „Pičce de Salon op 7. čis. 2. Kaj izborno sta se obnesla gospoda Marke 1 in K u k u 1 a , ki sta svirala na flavto in sicer Dopplerjev: Upomtnek na Prahu. Zelo sta bila ponvaljena. To so bile točke na tiskanem programu. Kar nakrat nas pa iznenadi vrla pevka iz Moravske: gospa Stani-jek Hrimalfi, ki je kakovih pet pesnij improvizirano zapela. Krasen nje glas razlegal se je tako milo in melodično, da je občinstvo kar čudilo se do sedaj še malo zna-nej pevki. In ta „mala" koncertna zabava v „slo-vanskej Besedi" izpala je v občo zadovoljnost in je zopet nov dokaz, da slovanska umetnost v avstrijske j metropoli uže mnogo premore. V sredo 21. marca imamo pak na Dunaji zopet velikansko slavnost, ki bode imela specifično češk značaj. Obhaja se namreč redemdesetletnicagosp. A. pl. Šembere, vseučeliščnega profesora na Dunaji. Mož je mnogo storil za češko slovansko znanost in je tudi radi tega jedna prvih čeških korifej na znanstvenem polji. Od 1849 leta uže pod-učuje in predava na dunajskem vsčučelišči. Češki a k a d e m i č n i s p o 1 e k prevzel je nalog, vrlega učenjaka, mladostno navdušenega Slovana še v svojej sivej starosti zasluženo oslaviti. V vseh češko slovanskih listih pisalo se je slednje dni o slavnem tem možu in Češka in Moravska obljubili ste kolikor mogoče udeležiti se te slavnosti. Vožnja po železnicah je od severne strani znižana. Več čeških društev obljubilo je ali po deputaci-jah, ali korporativno udelež ti se ,,s'avnostne aka demije." V dar se mu bode javno podal almanah s fotografijami vseh njegovih učencev in slušateljev na dunajskej univerzi. Baje je krasno izdelan. Sodelujejo pri tej slavnosti naj od-ličniše moči praškega in dunajskih gledališč. Tudi slovansko pevsko društvo bode sodelovalo ter pelo tri prekrasne zbore: Pride jaro, Vlasti in Straža naViše-hradu od Fbrchgott-Tovačovskega. Kakor je o tacih slavnostih za Slovan- Prehodivši več ulic, prišla je do cerkve. Šla je noter, kjer nij bilo skoro nič delavcev. Precej je videla, da gospoda Cooperja nij več tu. Boječa, da ne bode nič o njem pozvedela, zagledala je Malnarja priti doli s prehoda. Zagledavši, se je čudil ter je vprašal, ali gospoda Cooperja nij bilo domov. Zanikala mu je, da nij mogel nikakor pregovoriti starega moža, da bi bil šel domov kosit; za to ga je bil peljal soboj domov. Mislil pa je, da ga je uže davno eden njegovih otrok peljal k gospe Sullivanovej. Ker je bil skoro gotovo še pri Malnar-jevih, šla je Jerica do njih. Vedela nij, kje bi jih dobila, ker rodbina se je bita zadnje leto preselila; vendar nij hotela prijaznega moža s soboj, da bi ga ne odtegnila njegovemu delu, ter se je sama napotila tje. Po hudem potu je iskala in teško našla pravo ulico in hišo. Potrkala je na hišna vrata, a nikdo se nij oglasil. Nekoliko čakaje odprla jih je sama ter šla noter. Skozi druge duri na desni slišala je otročje glasove in tolik ropot, da bi jo nikdo ne mogel slišati; za to 1 je šla brez premisleka v sobo. Kup prestrašenih otrok, zagledavši tujko, se je razkadil ter so poskril po kotih. Malnarica je bila nekoliko v zadregi, da je bila soba v takem neredu, in pomaknila je naglo čeber za perilo k steni; in Jerica je zagledala moža, katerega je iskala. Stari oče je po svojej navadi čepel pri ognji. Predno je pristopila in ga nagovorila, obrnila je nenadoma vso svojo pozornost na neko drugo stvar. Durim nasproti je pri steni stala ozka postelja, v katerej je nekdo blezo spal. Komaj se je Jerica prikazala pri vratih, vzdignila se je hipoma osoba, strmo jo je pogledala, vzdignila roko, kot se bi je hotela braniti, ter je berneče zavpila. Glas in obraz sta bila lehko i/poznati; Jerica, bleda in trepeča je čutila, kot bi se probudil nje stari strah, ko je izpoznala dobro jej znano lice Nani Grantove. Stran, stran!" vskliknila je Nani, ko je Jerica nekoliko postavši stopila v sobo. Jerica je obstala; kajti Nanine oči so divje gledale in nje obraz je bil tako močno razdražen, da se je bala še bolj jo razdražiti. Malnarica je pristopivši jej milo rekla: „No, tetka Nani, kaj pa je vam? Tu je gospica Flintova, ena najboljših gospe v deželi." „Ne, to nij !w odgovorila je Nani surovo; „to jaz bolje vem." Malnarica je potegnila Jerico na stran za perilni čeber ter je na tihem ž njo govorila; Nani pa se je oprla na komolec ter je gledala za njima v temni kot, kamor ste se bili spravili, ter ja je opazovala Jerica je izvedela, da je Malnarca sestričina Pena Granta; da uže leta in leta nij ničesar slišala o njem in njegovej ženi, kar je pred malo dnevi k njej prišla Nani vsa zapuščena in mrzličasta. „Strehe jej nijsein mogla odreči," rekla je Malnarica, „a kot vidite, nemam nobenega prostora za njo. Žal mi nij le, da jo moram imeti v kuhinji, ampak bojim se, da bode pri stvo zaslužnih mož navada, bodo se porile sivemu jubilantu diplome, adrese itd. itd. Bi-li ne kazalo lepo slovansko solidarnost, ko bi se tudf naobraženi Slovenci vsaj v duhu udeležili te slavnosti ter to izrazili v telegramih? — Vstopnice dob«- se pri akademskem spolku (Selmlerstrasse 0.) za posamezno osobo po 2 gld., za rodovino po 5 gld. — S!avno8< bode vršila se v cvetličnih dvoranah dunajskega vrtograenega društva, (Blumnnsiile der Gartenbaugesellschaft, I. Parkring.) O delovanji množin če.ško-slovanskih društev na Dunaji dalo bi se mnogo poročati. Za denes naj zadostuje sledeče: Pred kratkem zborovalo je društvo „Komenski." ki ima nalog ustanoviti na Dunaj čeških šol. Društvo šteje 152 členov, in ima sedaj premoženja 14.410 gld. Češko dramatično društvo na Dunaji „P o krok" predstavljalo je 11. t. m. ,.IVrun» Mohamed11 in ,.Ženska last." Društvo ima mnogo uspeha; diletantue moči so marljive in dokaj izurjene. Istega večera dalo je tudi zabavno društvo „Zaboj" predstavo in sicer „Strašidlo o pul noči" in ,,Vlak již jede". In še tri druga slovanska društva imela so baš isti večer dramatične predstave in sicer je .,delavsko društvo Žižka" predstavilo ,.S vatoj a n s k <■■ d v lir" ali Mocnost slova T) ožili o in pevsko zabavno društvo „Slavoj" igralo je igrokaz „Tkalcovsky tovarvš." In še drugo češko slovansko delavsko društvo ..<"»lov.ni" predstavljalo je Igro: „Vrahovo v mestr.' Torej na jeden večer pet čeških pred stav na Dunaji! Prostori so navadno zelo polni, udeleževalcev iz vseh stanov; in propaganda na Dunaji mej Slovani v ved nem naraščanji. Nij čuda, da se Nemci Dunajčaui boje, da bode s časoma Dunaj zopet poslo-vanščen. Ta poročila vzel sem iz na Dunaji izhajajočega češkega lista „Z v č s t i Slovanske." koji politični časopis izhaja štirikrat na mesec ter velja za mesec 40 novč., a za celo leto 4 gld. 80 kr. Vsako drugo in četrto soboto izhaja list, a prvo in tretjo beletristično-lokalna priloga, R. P. ■ z /ii^rcba 19, marca. |Izv. dop.| V zadnjem dopisu javil sem vam rezultat občinskih izborov za I. volilni okraj. Dne 16. t. m. vršil se je izbor v II. volilnem okraju otročjem šundru in pri vsem drugem nemiru uboga stara žena morala umreti." „Kaj nemate nobene sobe gori?" vprašala je Jerica. „Da. pa tu je naša Jovanka," odgovorila je Malnarica. „Tako blagosrčna je, kot je le mogoče; rekla je sama od sebe, da če svojo sobo prepustiti ubogi tetki Nani in spati pri drugih otrocih. Mislila sem, da ne moremo še druge peči km iti in zdelo se mi je najboljše, da jej za par dni tu napravim posteljo in vidim, kako jej bode. A denes jej je slabo in soditi po tem, kako se obnaša, bojim se. i i nij prav pri pameti." „Miru jej je treba", rekla je Jerica; če hočete na moje stroške kuriti Jovankino sobo ter jej bolj ko mogoče bolezen olajševati, po slala vam bodem zdravnika." Malnarica se je hotela toplo zahvaliti; pa Jerica jej je segla v besedo rekoč : „Ne zahvaljujte se mi. Nani mi nij tuja; poznala sem in je bil za 3, razred izvoljen g. Špiček proti odvetniku g. Šaju, kojega je volilna skupščina kandidirala. Predvčeranjem volil je 2. razred istega okraja in sta bila z večino glasov izvoljena gospoda Rašič in &aj. Z denašnjo vo-htvo za I. razred 2 volilnega okraju, pri katerej je prodrl gosp. M. Štern, so izbori končani. Izvršeni dopolnilni izbori nijso značaja na šega občinskega zastopništva v ničemer pre-menili. Stranka za napiavo vodovoda, ki si je prizadevala za njene namere vnete pripadnike dobiti, kateri naj bi je v občinskem za-stopu pripomogli do krepke večine, tega nij dosegla ; novi prirastek zastopnikov bode sedanjo nedoločnost v tem za naše mesto zelo važnem vprašanju še le povekšal. Bližamo se zopet burnim neplodnim debatam, kaj pa se bode končno glede vodovoda sklenilo, o tem se sedaj ne more nič gotovega povedati. Zdaj pa nekaj o našem društvenem življenju. V spominu še vam gotovo bode, da so si lansko leto mariborski ,.Kulturtra-gerji" za binkoštne praznike izbrali hrvatsko mesto Varaždin, da bi tam blaženi German i ji na čast pili in jedli ter s svojim nemškim pevskim društvom delali propagando za „deutsches Vaterland". Za to švabsko svečanost napravili so nekateri varaždinski prijatelji nemških Miholjnov vse mogoče priprave a v zadnjem trenotku je hrvatska vlada zabranila to nepotrebno nemškutarsko demonstracijo na hrvatskej zemlji in mariborski nemški Miheljni morali so vstati s kislimi obrazi doma. — Letos pak je sklenilo naše pevsko društvo „Kolo" napraviti o binkoštnih praznieih izlet v Varaždin. Ta sklep je vse hvale vreden in da je pri varaždinskih rodo ljubih bil z veliko radostjo sprejet, to je za-vsem naravno. Delajo se uže zdaj za to slovansko svečanost potrebne priprave in kakor je iz vsestranskega zanimanja soditi, bode uprav sijajna. To se mi je potrebne zdelo uže zdaj omeniti, da se na svečanost opozorijo štajerski Slovenci v obližju Varaždina. Posebno bi imeli Slovenci iz ormuškega okraja v tem slučaju najlepšo priliko, vdele-žiti se te svečanosti tako mnogobrojno, kakor so se udeležili ob svojem času Varaždinci or-mužkega taborja. Časa je še dovolj, sporazu-mite se torej mej soboj. Denes je bil slovesen in res sijajen po-I greb mlade grofice Vojkffv, ki je v Celovcu strežeča svojemu v dvoboji teško ranjenemu bratu — na vročinske) bolezni v cvetu svoje mladosti umrla; učestvovalo je pri pogrebu mnogo hrvatskega plemstva in druge odlične gospode. Domače stvari. — („Slovenski Narod") je bil v za d njej številki konfisciran zarad odgovora „L. Tagblattu". Da ne bi naši naročniki zarad praznika tri dni brez lista bili, dali smo po noči drugo izdanje natisniti, izpustivši zaplenjeni članek. — (V vodo skočil) je v noči od sobote na nedeljo mitničar Sk. pri štefanskem mostu pod Ljubljano. Dva policaja, ki sta hodila tam okoli, slišita naenkrat, kakor bi bilo nekaj z mostu v vodo padlo j potem je bilo čuti stokanje, dokler nijso mrzli valovi samomorilca zavili. Truplo so našli v nedeljo pri Fužinah. Uzrok samoumoru je bilo neredno življenje, zarad katerega so mitničarja postavili v ni?jo službo. — (Umrla) je v Celovci, kakor se od tam piše, mlada lepa hrvatska grofica Vojkfv-Trebinjska. Bila je sestra mladega grofa, ki se je nedavno dvobojil, kakor smo poročali, z nekim drugim grofom. Da so bratu roko odrezali, to je mladej dami živce tako vzburilo, da je takoj dobila tif in po osemdnev-nej bolezni umrla. Truplo so peljali v Zagreb, odkoder ga bodo prepeljali v družinsko rakev v Oroslavje. Razne vesti. * (Posip.) V Vordernbergu na zgornjem Štajerskem je bil 15. t. m. velik snežen posip utrgal se s hriba, in ie podrl veliko dreves in pogasil eno hišo, umoril enega človeka, štiri pa težko poškodoval. Drugi dan je prišel drug. še večji plaz, ki pa nij storil nobene škode. * CŽivinsk,a kuga.) Iz Krakovega se telegrafira, da je živinska kuga pokazala se na pruskem in na ruskem Poljskem, tik ob nvstrijskej meji, ki se je zato preeoj za živino zaprla. * (Požarni klic) je bil v cerkvi sv. Frančiška v Niujorku v severnei Ameriki. Ljudje, katerih je bilo v cerkvi poltretji tisoč, so mislili, da je res ogenj, trli so se proti vratam in so sedem Ijudij do mrtvega zmečkali, veliko drugih pa tudi pohabili. * (Roparji.) Zadnii teden sta prišla dva Laha v neko krčmo na lukmanski cesti v Švici. Prenočila sta tnm, drug dan pa sta se izpo-čila. Po polu dne se vleče krčmar na klop in jo uže prej ter se zanjo morediti bolj zanimam, kot se vi zamorete." Malnarica je strmela. Jerica pa nij imela časa se dalje muditi ter jej stvar razjasniti. Ker bi bila rada govorila z Nani, ter jo prepričala o prijateljskih svojih namenih, šla je srčna k postelji, če prav jo je Nani divje in strmo gledala. „Nani," rekla je, „kaj me poznate ?" „Da, poznam vas," odvrnila je Nani šepetajo in globoko sope, „kaj hočete tukaj?" „Upam vam pomagati". A Nani še zmirom tega nij verovala ter jo je vprašala: „Kaj s .e videli Jerico? Kje pa je?" „Zdrava je," odgovorila je Jerica, čude - ■ vprašanju, ker je mislila, «!a jo je uže iz-poznala. „Kaj pravi o meni?" ,, Pravi, da vam odpusti in vas obžaluje, ter se nadeja, da bode vam pomagala in vas ozdravila." Malnarica je bila pripravila čašo čaja, ter ga jej je prinesla. Jerica jo je vzela in ponudila Nani, ki ga je nagloma izpila, ter prek roba čašinega neprestano vanjo strmela. Po-pivši ga, vlegla se je na zglavje, ter je jela nerazumljivo mrmrati; razumelo se je le ime njenega sina Štefana. Jerica videvši, da je jela na druge reči misliti, oddaljila se je nekoliko od postelje. Ker se jej je mudilo domov, da bi odrešila doktorja Jeremijo, ki jo bil prijazno privolil ostati pri gospe Sullivanovej, rekla je: „Zdravi bodite, prišla bodem kmalu zopet." ..Vi mi nočete ničesa storiti?" vskliknila je Nani v/dignivši se. „0 ne; mislim vam nekaj prinesti, kar hode vas močno razveselilo." „Xe pripeljite mi Jerice sem; nečem je videti." „Prišla bodem sama", odgovorila je Jerica. (Daljo urili.) zaspi. Kar pride eden Lahov in mu suue nož V srce, da krčmar precej dušo izdihne. Zdaj stopi krčmarica v sobo se svojima dvema otrokoma. Iloparja jej pustita življenje pod pogo jem, da jima da ves denar, kar gl ima. Ona jima Btori kar hočeta, na kar otideta. Zena pa se je bala in beži B6 svojima otrokoma v bližnji hospic. Na potu pa jej eden otrok omaga in pade mrtev v sneg. Udje so njej Bamej od mraza otrpneli. tre/, veliko ur pride v zavetje in pade vsa utrujena v posteljo Uboga žena je eden dan izgubila moža, ki so jej ga roparji umorili, in otroka, ki jej je v snegu zmrznil. Dunajska borza 20. marca (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dotg v bankovcih 65 gld. 15 kr Enotni dri. dolg v srebru 69 „ — „ Zlata renta.......78 „ 25 „ 1860 drž. posojilo 111 „ — „ Akcije narodne banke 825 „ — „ Kredi m' akcije 157 „ 50 „ London 120 „ 85 „ Napol. 9 „ 64 C. k. cekini , „ 70 „ Srebro .07 „ 75 „ Državne marke .... td „ 40 _ Štev. 3462. Razglas. (58 -3j Leta 1877 imajo sledeči gospodjo srenjski svetovalci iz mestnega zbora izstopiti, namreč: Iz I, volilnega razreda: Karol Dcschmann, Aleksander Dreo, dr. Adolf Schaffer, Edmund Terpin. Iz II. volilnega razroda: Leopold Blirger, dr. Fndrlch vit. Kaltenegger, Anton Laschan, Kajuiund Zhuber pl. Okrog. Iz III. volilnega razroda: Peter Lasnlk, Jožef Kegali. Nasproti ostanejo naslednji gospodje srenjski svetovalci še v mestnem zboru, kakor dr. Karol Bleiweis, Franc Doberlot, Franc Goršič, Janez N. Horak, Jožef Jurčič, dr. Frid. Keesbacher, Karol K.im, Karol Leskovic, Ferdinand Mahr, Andrej Malitsch, Vaao Petričič, dr. Anton Pfeflerer, Kajumiid Pirker, Franc Potočnik, dr. Anton vitez Scboppel, dr. Kobert pl. Selirev, dr. Emil vi ez Stockl, dr. Jožef Suppan, dr. Franc Suppantschitsch, Franc Ztegler. Za dopolnitve volitvene se vsled sklepa mestnega zbora od t>. marca t. i sledeči dnevi določijo: a) III. volilni razred voi 24. marca t. 1. dopolu-dno od 8. do 12. ure. Če bi ožja volitev potrebna bila, vršila so bo taisti dan pojpolttdns od 3. d<> K ure. bj U volilni razn-d vo.i marca t. 1. dopolu- dne «'. tire. c) 1. voli Uli ra/.ied voli 2.. marca t. I. dopoludne od 8. do 12. ure in v ožji viditvi popoludne onati iz ltiulrljc na Laiikrm. ■i I/.Ulj u ono edino centralno ikladllta za celo Evropo samo pri glavnem agentu jKd. Wittc% veri. Kariitnerstrasse 59. Zdaj v virkiiH Curn« v ltii no x juho « iclveini spi i( it luni «1 \ nriifua NVetuvnlt'11 jirul. 1'illin. Beaume Girome, 'r ' krl u/ '" Dr. Callmanna lasno barvilo, Zabili: velenm lasu vsako barvo (t-ruo, nijavo, rumeno) 3 gld. Orijentalni prah za dame,;!' ko*' «1,akoHt- (belo ali ro/.u) 1 gld. iu .. .»o kr. iliost in niuhkost, Elektro-motorični vratni trak, Dutlltf0k" "°- nujboljši uspeli 1 Hhl. nO kr. otrok, FI Rpnitn 1,1111,1 «lohro sredstvo proti iz padu n j u lus in r.1 DCIIIIU, w,l,,ravl.|.i,.ju luskin 1 ghl. NO kr. II.i I 1 p" p 1.1 ->■ krepilo in Dr. Fremonta prerodilni liker, svežilo S gld. Prsne cigarete iz smrekovih igel, za naduho. 2r> kosov 1 gld. Protinski duh, aromatićen, j-- - ■ ali i \ uh 11.' i n. 70 kr. Injection Cadelle, katar (trijier uli boli tok j brez slubih nasledkov I gl.i. OO kr.__ Gušni duh, najboljšo sredstvo proti guši (krofu, 70 kr. 1 Imat o 11 ničl/i cnl/ iz najboljših ivicurskih pluninikih UIMGICIJIIIOIVI OUri, Zeli»o ; olajša takoj vsak kašelj in najboljše sredstvo imajo putiko ozdravi jako naglo vsak in.lnuiii prsno ,-. n. » tudi kot zobna tinktura in ustnu vudu, ."»O kr Margerite-boubons za kašelj, 30 kr. Oreillon, 2C: rol". |y|g|1^^ jnajboljše zdravilo zažolodoo, pntola/i krč, ae rabi bolezni, proti gluhoti, šumenju tem pri- poročenu, Odontin zobna pasta, Ki^uf zoWbt'l° pn kn i/. Kino prinesen, olajša tukoj tiujhujšo migreno iu I U-IIU glavobol. 1 gld. Dr. Bayerja pravi pulherin, ^H^"pt gani, duje koži hurvo rož iu limburjuv. 1 gld. SO kr. in a, SO kr. Roverjeva hemerojidalna maža, ki hemerojido trpe. I gld. (tO kr. Salicil-antisuitin, LVŠVao'iV'",""""J" ",k SalJCilnO milO, n*JbdUle iu najcenejše milo. 25 kr. Schrierove zobne pile v;;,;;%z Storax~Creme '",,oino p°ma8a pr' v""1' kH/mii in.. iA/linei nO n i I- 1'roti nahodu, prsnemu kataru, vratobolu VVIIIIal [JtlJJII , ,|, 1,r1 K|t|. ■JU kr. Dr. Haiderjev zobni prah. 35 kr. K>radeiisir»iio ivicarako mirim , ob kr. Ncsticrjeva otroija moka a no kr. i»r. <>oiijcv inhim pr»ii a m kr. ]»<>|»ovn anaterinova nstnn \<>il.i :i 1 gld. iu kr. I.leliluuv llK'snl il.MiaKr l/„ funta ki kr. l»r. l>IVtloriiiiuiiiovjt zobna |inst;i ti 1 gld, 2fi kr. l»»ItoVM .«■>.. oiiinil.i i\ 1 gld. 60 kr. I»r. Itrouiiovu iioiiiimIh xii raiijt>iijc> Iiim il 2 gld., so vedno friini v zalogi. Veliko skhnlišee |»urliim-rij, mil, |miiiiii«J iti gld. t4 funta. Nit ludiš« .• vsukojukili iiisli-iiiii«iilo\ za zdravljenje, kakor su mol. lisi i H . Iirizgulnivo, hiiiMlažf, jako eeno. Velika zaloga acobnili krtit<-i<-, Niuiitk, in drugih t«nl«>tnili ret-ij. Priporočamo p. n. občinstvu zdravila v posladkorjeni oblici, kakor: kinin, kopaiva, doverski praški, žolezo, jetrno olje, bromkali, jodkali, rabarber, dvojno ogljenokisla soda, magnezija ittl. po najnižji ceni. Najznunejše specijalitete farmacije in parfimerije Francoske, Angleške, Ameriške, Nemčije, Švice in Avstrije so pri nas vedno za dobiti. (368—12) K ■■ Mi ' ;i/|>o-il jamo aH proti gotovini uli pošta«'iim povzolju iu pri en>grOM uukupu clajeuto veliko rukulc. H ~m izdutelj in urednik Josip Jurčič. L as tu iu a iu tisk .Narudue tiskarne*.