Razne stvari. Iz domačih krajev. (Nov slovenski odvetnik.) V Mariboru se je naselil nov slovenski odvetnik, dr. Ivan Glaser. Pisarno ima v Tegetthoffovi ulici št. 22. (Posestnike vinogradov v ljutomerskem glavarstvu) opozarjamo na današnji 61anek »Kakšnih šol nam treba?» kojega smo vsprejeli iz rok poznatega slovenskega politika. Naj uplivajo, da tudi ob6inski odbori pritiskaio s pismenimi zahtevami na deželni zbor zavoljo ustanovitve viničarske žole v Liutomeru. Tudi v vinogradskem znanju je treba napredovati. Da pa moremo napredovati, treba se nam je učiti, a za u6enje treba je šol. Naprej! (Maribor.) Poro6a se nam: Te dni sem bil pri c. kr. pošti v Mariboru priča, kako znajo poštni uradniki slovenski jezik. Nek dijak je prinesel poStno nakaznico in sicer je bila namenjena nakaznica, na Dunaj. Napisal je na nakaznico Dunaj in v oklepaju Wien. Uradnik, nek pristen German, ga vpraša, kam je namenjena nakaznica na Dunaj ali na Wien, seveda v blaženi nemS6ini. Dijak mu pojasni, da se mesto Wien imenuje Dunaj v slovenskem jeziku. Sedaj vpraša uradnik, od kedaj se imenuje to mesto Dunaj in radovedno je vprašal: ,Ali Slovenci govorijo tako ?' To je vendar nenavadno, da morajo stranke učiti naše poštne uradnike slovenskega imenoslovja. Kaj re6e k temu nadupraviteljstvo naše pošte? (Nenavaden nkaz.) Okraini Solski svet v Gornjemgradu je zaukazal, da gorniegrajski Solarji zanaprej ne smejo ve6 skupjno hoditi v cerkev k službi božji, ker je neki v cerkvi premrzlo. Nam se zdi ukaz zelo 6uden, kajti otroci smejo sicer posamezno v cerkev, le skupno ne! (Strašen vihar) je razsajal dne 14. prosinca okrog Kozjega in Zdol. Povzro6il je mnogo škode. Jednemu posestniku je vihar odtrgal celo del strehe, drugem pa jo popolnoma zmajal. (Cveteča zima.) V Novi Štifti pri Gornjemgradu cvete teloh kot o Veliki no6i. (Rezervni častuik) je postal g. Ivan Kelc, sin u6itelja Ivana Kelca v Novi Štifti. (<Domovina.») Zadnja številka «Domovine* je bila zaplenjena zaradi neke opombe o slovenskem dimnikariu in Celjanih. Mi odkritosr6no omilujemo svojo tovariSico v Gelju ter ji želimo, da bi bilo to prvo in zadnje zaplenjenje v letošnjem letu. (Nova železnica.) Železniški minister je Štefanu pl. Daubachyju v Zagrebu dovolil za jedno leto, da prične pripravljati potrebna dela za jednotirno železnico od postaje Kamnik 6ez Št. Martin, Motnik, Vransko, Gomilsko do Braslovč. («Naša straža»). Našim nasprotnikom ne da miru, da so se Slovenci predrznili ustanoviti »Našo stražo», ki jih naj brani pred prodirajo6im Nemštvom in Italiianstvom ob jezikovnih mejah. Nemški listi, posebno naši štajarski, prinašajo vsak 6as strupene 6lanke proti društvu in osebam, ki darujejo kaj za društvo. To nam je dokaz, da je »Naša straža« za nas Slovence zares potrebna ter umestna. Rodoljube pa pozivljemo, naj se je pogosto in z obilnimi darovi spominjajo! (Za vinarsko in sadjarsko šolo) v Mariboru, kolikor nam }e danes znano, še vedno ni imenovan nov ravnatelj. Prosilcev za to mesto se je oglasilo nad 40, med njimi tudi FrancelJ Girstmayr. Kakšna spri6evala je Francelj priložil svoji prošnji, tudi po ve6dnevnem globokem premišljevanju ni mogo6e uganiti. Jako veselo in kratko6asno je v zadnjem času listati nemške liste, kjer mnogi nemški kandidatje za ravnateljsko mesto na mariborski vini6arski šoli z zares ob6udovanja vredno marljivostjo prinašajo gospodarskostrokovne članke. Sedaj vidijo vsako škodljivo uš, vsako nevarno žuželko ter jo ogledujejo in proučavajo od vseh strani. Mi Slovenci zahtevamo, da se nastavi na tej šoli slovenski ravnatelj. Zmožnih slovenskih prosilcev je dovolj. (Iz šole.) Krajnemu šolskemu svetu na Ponikvi je deželni šolski svet izrekel zahvalo za vse skrbi pri zidanju nove šole. Petrazrednica v Šmarju pri Jelšah se bo spremenila v štirirazredno deško in trirazredno deklisko šolo. V Slivnico pri Šmarju pride podu6itelj Kvirin Pertl iz Laškega. Stalno so nameš6eni: podu6itelj Henrik Šumer v Šmarju pri Jelšah, Ivan Tomaži6 v Svetiniah, Mat. Tušek v Št. Lovrencu v Slov. gor., Makso Zemlji6 v Žitečki vasi. (Občinske volitve) v Mer6niseli so se nesre6no izvojevale. Nasprotniki so po hudem agitovanju z mnogoštevilnimi pooblastili zmagali. Obljubljeno imamo natan6neje poročilo. (Pri Sv. Marjeti ob Pesnici) se bo obhajal od dne 29. jan. do 5. febr. t. 1. sv. misijon. Vodila ga bosta oo. juzuvita Fr. Doljak in J. Verhovec. (Dr. Pr. Jankovič) se je vrnil iz Ljubljane, kjer je bil nekoliko 6asa sekundarij na deželni bolnici. Kako zelo si je znal s svojim 61ovekoljubnim ravnanjem pridobiti srca bolnikov, pokazale so njih solze ob slovesu. Sedaj se misli mladi zdravnik naseliti v Konjicah, kjer bo gotovo mo6na podpora vsemu narodnemu in socijalnemu gibanju. Slišimo, da se mu delajo zapreke, a naj se tega ne vstraši. Pogumno naprej! (V Marenbergu) »Zavžitno društvo* vrlo napreduje. Kmetje, kakor drugi delavski stanovi radi pristopajo, ker vedo, da združene mo6i ve6 premorejo kakor jeden sam. Tako je prav, skupnega delovanja nam je treba, da si zbolišamo sedanje slabe 6ase! (Slabe volje) je marenberški Cobar, odkar je bil zaradi tepenja pri sodniii za 40 gld. kaznovan. Da bi nekoliko pozabil žalostno misel na kazen, se zaganja v nekem mariborškem listu proti novo ustanovljenemu «Zav- žitnemu društvu». Ker pa ima to društvo namen, pomagati ubogemu ljudstvu, vsakdo lahko spozna, da naš Gobar, katerega so ljudje dolgo 6asa imeli za svojega osre6evalca, le ni pravi prijatelj in podpornik ubogih, ker jim ne privoš6i «Zavžitnega društva*. (Hitrost naših pošt.) Dne 7. t. m. je bilo oddano na pošti v Mariboru od c. k. okrožnega sodiš6a pismo s popolnoma razIo6nim naslovom: «1. I. pri Sv. Ilju v Slovenskih goricah». Toda 6uj svet in strmi! Doti6ni poštni uradnik v svoji preveliki u6enosti ni vedel, kje je ta Sv. Ilj, da-si, 6e gre nekoliko izven Maribora, skoro lahko z nosom vanj dregne. Pismo je romalo v Ljutomer (kaj ne, Ljutomer in Št. Ilj se dasta zares lahko zamenjati ?) in je sre6no dospelo od ondi v Št. Ilj 6ez tri dni z opazko: »Heisst deutsch St. Egydy(!) in Wind. Biicheln, warum Luttenberg gesendet —???», do6im bi ga bil vsak poštni pot iz Maribora v Št. Ilj prinesel v par urah. To je skrajno žaljenje slovenske narodnosti, ako se nastavljajo pri c. kr. poštnem uradu v Mariboru nemški uradniki, ki nimajo niti toliko duševne nadarienosti, da bi se naučili in si zapamtili vsaj najbližje poštne postaje. Potreba bo, da se našemu uradu prav odlo6no potiplje na prste. (Na Frankolovem) bo na spomlad ob6inska volitev. Izvolite v odbor može, ki bodo skrbeli za ob6ni blagor. (Zavedne občine.) Ob6inski odbor Pišece je enoglasno sklenil, vložiti prošnjo za nadsodiš6e in vseu6iliš6e v Ljubljani. Slava! Naj se vzbudijo tudi druge ob6ine v brežiškem okraju. (Iz slov. bistriškega okraja.) V ob6inah Gaberniku in Rotoznoju so izvoljeni sami vrli narodnjaki v novi ob6inski odbor. Rotoznoj si je izvolil B. Pernata za župana, Gabernik pa J. Roberja, ker F. Raušer, ki je županoval v ob6ini skozi 30 let, ni ve6 hotel vsprejeti zopet mu ponujene 6asti. Proti volitvi v Oglenšaku se je vložila pritožba. (C. kr. namestništvo) nam naznanja, da se je prikazala v okraju Zagreb na Hrvatskem in okraju Kosteinica v Bosni med govedo kužna bolezen, vsled 6esar je vsak izvoz prepovedan. (Ponesrečil se je) pri obrezovanju sadnega drevja 9. t. m. v Košnici pri Celji posestniški sin Franc Goršek. Sredi svojega dela je padel tako nesre6no s precej visokega drevesa, da si je zlomil križ, polomil ude ter tako smrtno pohabil. V nepopisnih mukah živel je Se celih šest dni ter stoprav v soboto, 14., ga je smrt rešila trpljenja. Ponesre6enec bil je star 26 let. Bil \e lep vzgled krš6anskega mladeni6a. Bodimo pri nevarnih opravilih previdni! (,,Vojaški čini".) Pretekli ponedeljek se je poskusil v celjski infanterijski vojašnici vstreliti korporal J. Jesih. K sre6i se mu namera ni posre6ila, pa6 pa mu je kroglja mo6no glavo poškodovala. Odnesli so ga v vojaško bolnico. Kakor se 6uje, Je temu blaznemu činu vzrok zopet ženska. — V soboto poprej pa se je našla popolna oprava infanterista ot> bregu Savinje pri kapucinskem mostu. Ker je voda tukaj čisto plitva, je neumevno, kam se je lastnik oprave djal. (Nemški trgovec v Celji ponesrečil.) Trgovec Alexander Kuttler pnšel \e pred dobrimi leta dni z najlepšimi upi in nadami v Celje. Prerzel je trgovino g. Mlinari6a. Menda v zaupanju na pobožnost Sloveneev, obesil je poleg svoje firme celo bel križ. Delal \e krasne izložbe, ki so kmalu slovele po celem mestu, prirejaval pa tudi z velikim hrupom izloge vsega svojega blaga. Toda ni vse zlato, kar se sveti. Zadnje dni za6elo*se je neko 6udno gibanje po njegovi prodajalni; v pondeliek zve6er prišli pa so možje od sodnije ter zape6atili prodajalno s krasnimi izložbami in lepim blagom vred; 6ez premoženje vrlega Nemca se je otvoril konkurz. Da, vsaka lepota -ima svoj konec! Ta slu6aj naj bi bil svarilen vzgled Nemcem, ki ¦se ho6ejo v Celji od zani6evanih Slovencev rediti. (Smrt.) 16. t. m. je umrl po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajo6e, g. Alež Mravljak, posestnik v Ribnici na Pohorju. Rajnik je bil veren kristjan, vzgleden soprog, skrben o6e, var6en kmet in značajen Slovenec; mož, ki ni nikdar pobiral stopinj za nemškutarsko kliko; mož, ki se ni nikoli izneveril svojemu rodu ter bil noter do groba ponosen, da ga je rodila mati slovenska. Udeležba rajnikovega po.greba je bila mnogobrojna. Od blizo in dale6 so prihiteli ljudje, da spreimejo blagega pokojnika do jamice tihe. Blag mu spomin! (Šematizem lavant. vladikovine) }e dotiskan in se ie za6el te dni razpošiljati dekanijskim uradom. Iz drugih krajev. (Grof Falkenhayn.) Dne 22. januvarja |e umrl na Dunaju bivši poljedeljski minister grof Falkenhayn. Bil je mož strogo katoliškega mišlienja in vsled tega tudi Slovanom pravi6en, 6eprav rodom Nemec. Kot minister je v državnem zboru javno priznal, da se sedanji družabni nered ne da drugače zboljšati, nego da se vsa družba vrne k Bogu, da vanj veruje in njegove zapovedi izpolnjuje. (Potres v Ljubljani.) V6eraj, dne 18. jan. ob 10. zvečer so čutili v Ljubljani zopet mo6ne, ve6 sekund trajajoče sunke. V gledališ6u, ki je bilo dobro obiskano, je nastala hipoma velika vznemirjenost. Toda ljudstvo se je kmalu pomirilo in ostalo pri predstavi. Da bi naredil ta potres kje kako škodo, še se jieve. (Cebele se rojijo.) Iz Vintarjevca pri Litiji na Kranjskem poro6aio »Sloveneu«, da so se ondi dne 14. jan. čebele rojile. Privabila jih je topla zima s prijaznim solncem. (Odvetniki štrajkajo.) Odvetniki v Kajin v Egiptu so ustavili delo, ker je bil jeden odvetnik pri obravnavi po sodniku žaljen in se mu ni dalo zadoščenje. (Slovenska gimnazija.) Dosedaj Se Slovenci nimamo ne jedne popolno slovenske gimnaziie. Sliši se pa, da sedaj namerava vlada razširiti slovensko nižjo gimnazijo v Ljubljani v popolno gimnazijo. (Sape je zmanjkalo) «Kmetskemu listu,» ki je hotel koroške kmete voditi po nemškutarski poti. Zdi se, da tudi na Koroškeni nemškutarija ne gre ve6 v klasje. (Zenska v Ameriki.) V Zjedinjenih državah severoameriških stopajo ženske 6im dalje bolj v javnost. Po najnovejšem štetju živi tam sedej nad 188.000 ženskih trgovcev, 16.000 slikaric in kiparic, 3883 igralk, 3163 pisateljic, 1522 ženskih duhovnikov (seveda krivoverskih) in 7300 ženskih zdravnikov. (Zupnik, rešitelj življenja). V vasi Barki na Ogerskem je opazil tamošnji župnik E. Nagy, ko se je vra6al iz vasi Derno, dvoje otrok, ki sta bredla deroči potok Žar. Otroka sta hodila k bregu, a voda }u je odnašala. Župnik, opazivši smrtno nevarnost otrok, ni premišljal dolgo, marve6 je planil v vodo ter izvlekel otroka na suho. Brez pomo6i neustrašljivega in požrtvovalnega duhovnika bi otroka gotovo utonila. No, kak ogerski žid bi se gotovo ne bil žrtvoval! (Vellkanski zemljevid.) Zemljevidski aavod v Petrogradu pripravlja za natisek velikanski zemljevid evropske Rusije, ki bode obsezal 150 6etvornih aršinov (aršin je 0.71 metra); na tem zemljevidu bodo ozna6ena ne le vsa sela, nego tudi poslopja. Ta zemljevid pošljejo na svetovno razstavo v Pariz. (Iz hrvatskega sabora.) Baron Rukavina, vodja pravašev, je v hrvatskem zboru hudo napadal mornarico in hrvatsko vlado. Baron sam je služil pri mornarici, zato so mu razmere dobro znane. Nek 6astnik mu je rekel: <Ali hočete ali no6ete, Vi ste nemSki 6astnik.» In Hrvatom se je rekalo: »Hrvati so psi». Banu je o6ital izdajstvo hrvatskega naroda Madžarora, prelivanje krvi pri volitvah in še druge take laskavosti. Predsednik mu je nazadnje odvzel besedo. (Nevihte in viharji). Zadnji petek je skoro po vsej srednji Evropi razsajala grozna nevihta. Na Dunaju je napravila veliko škode na hišah, osobito na cerkvah in na cesarskem dvoru. Opeka, ki je padala raz strehe, je ranila ve6 oseb. Tudi po bljižnih mestih okolo Dunaja je nevihta napravila mnogo škode na zgradbah. Se huje pa je razsajala po ve6jem delu Francije, osobito v Parizu, kjer je naredila ogromno škode. V Havre-ju je razdejala v luki obrežje ter pokon6ala mnogo naprav. Posebno je prizadeta tamošnja ladjodelavnica, katero so morali vsled tega celo zapreti. Po sev. Nemškem je nevihta ob velikem dežju dolgo časa trajala in napravila po mestih in po deželi veliko škodo. Iz Švedske prihajajo glasovi o silnih viharjih. V Štokolmu je vihar izruval drevje, razdejal ve6 hiš. Pri tem je ubilo enega 6loveka. V ob6e je nevihta napravila velikanske škode in povzro6ila mnogo strahu med prebivalci prizadetih krajev, ker je nastala nenadoma. O nezgodah na morji ni poro6il, gotovo pa bodo istotako grozovita. (V lastni mreži ntopila.) Hrvatski listi poročajo iz Bune ob Neretvi, da sta ribi6a Ibro Rasid in Ibro Demirovi6 nedavno ribarila ob Neretvi. Valovi so prignali proti majhnemu 6olni6u, v kojem sta ribi6a s6dela, velik hlod lesa in ga zagnali ob čoln. Coln se je prevrnil, ribi6a sta padla v mrežo ter se tako zapletla v njo, da se nista mogla izmotati. Utonila sta. De6ek, ki je ob bregu stal ter jima nosil ribe, je gledal od dale6 ta žalostni prizor, ne da; bi mogel pomagati. (Konec sveta). Zvezdogledi, ki nam vedno tako zanesljivo in natančno prera6uni}o, kdaj bo solnce mrknilo in kedaj mesec, imajo tudi preraeunjeno, da bo letos 13. novembra naša zemlja trčila z zvezdo repatico; mnogi po svetu so v groznem strahu, da bo takrat konec sveta. Toda tega se ni treba bati in zvezdogledi tudi tega ne trdijo. Da bo pa zemlja z zvezdo tr6ila, to pa smemo zvezdogledom vrjeti, ker so vedno nebesne prikazni tako dolo6no naprej prera6unjali; tudi verjeti smemo njih trditvi, da se radi tega ne bo zemlji in zemljanom nič žalega zgodilo, kajti repatice niso tako 6vrsta telesa, kakor naša zemlja, ampak velika množina raztresenih drobcev, ki imajo v gotovi smeri svoj tek, in se našemu očesu kažejo v obliki svetlega repa, zvezde repatice. Skozi tak svetli rep, tako nas zagotavljajo zvezdogledi, je naša zemlja že večkrat šla, ne da bi zemljani to čutili, le prav mnogo utrinkov je yideti, ali po doma6e re6eno, prav pogosto se zvezde utrinjajo; po dnevu tega| seveda nič ne vidimo, a vendar se po dnevu isto godi, kakor po no6i. Takih utrinkov bomo 13. novembra mnogo videli, 6e bo jasna no6. Iz dunaiske zvezdarne bo več zvezdogledov Slo z opazovalnim orodjem v Indijo opazovat tega dogodka, ker je tam zanesljiveje 6isto nebo. Takih drobcev se vedno mnogo nahaja po velikanskem svetovnem prostoru in maksikteri pade tudi na zemljo; vendar nesre6e vsled tega so silno redke. Prera6unjeno je, da je dosedaj le vsakih sto let enega človeka ubilo, in da je v sedanjem stoletju tisti eden že ubit. Društvene zadeve. (Dijaška knhinja v Mariborn) ima dne 22. jan. ob 3 popoldne v gsp. Šramel6evi hiši ob6ni zbor. — Darovali so: Msg. Ignacij Orožen, stolni prošt, 25 k., župnik J. Šelih 10 k., odvetnik dr. J. Omulec v Ormožu 6 k., veleposestnik Fran Koser 4 k., župnik Josip Sattler nabral med svojimi župljani 5 gld. ((Novoletni darovi drnžbi sv. Cirila in Metoda.) Poslali so dalje: Slavna posojilnica v Ormožu 20 gld. Mohorjani in nekateri prebivalci v Sol6avi po 6. g. župniku M. Schmidu 15 gld. — C6. gg. župnik Anton Vraz in kapelan Ivan Jodl pri Sv. Antonu v Slov. Goricah 2 gld. — Živeli vsi junaki in junakinje, ki toliko žrtvujete za zmago naSo! (Katoliško delavsko draštvo v Mariboru) je imelo v nedeljo 15. jan. ob6ni zbor, na katerem si je izvolilo novi odbor. Predsednikom je zopet voljen profesor 6. g. dr. M. Matek. Po volitvi je govoril jeden društvenikov o šolskem vprašanju ter ne oziraje se na versko stran tega vprašanja naglašal, da se mora šolska dolžnost in u6ni na6rt za šole na deželi v prid gospodarskostrokovne izobrazbe spremeniti. Omenjal je tudi odpravo 6asnikarskega in koledarskega koleka ter dovoljenje proste kolportaže. Predsednik dr. Matek pa je navduSeval navzo6e, da se tesno oklenejo društva ter da naj širijo njegove težnje vsepovsod neustrašeno. (Katoliško bralno društvo v Hočah) priredi v nedeljo, dne 22. prosinca veselico v prostorih g. S. Šunko: Pozdrav predsednika, slavnostni govor, kratek poduk o sadjereji od gsp. potovalnega učitelia Bele, tombola, prosta zabava, petje. Za6etek ob 4. uri popoludne. (Kmetijsko bralno društvo v Krčevini pri Ptuji) priredi v nedeljo dne 22. januvarija v prostorih Blaža Vindiša na Štukih poučen shod in veselico sledečim vsporedom: Pozdrav, slavnostni govor, podu6ni govor o sadjereji, govori prof. Mat. Cilenšek. Vmes petje, deklamacije, potem prosta zabava s srečolovom. Za6etek ob 4. uri popoludne. Pridite doma6ini, pridite ptujski Slovenci v obilnem Stevilu na to veselico. (Od Šv. Eriža) na Murskem polju se nam javlja, da je ondotno «bralno društvo* volilo tale odbor: Josip Mihali6, predsednik, dr. Lebar, podpredsednlk, A. Herzog, tajnik, Ivan Bernot, denarni6ar in knjižni6ar, pre6. g. župnik in duh. svetovalee Anton Lacko in Jos. Rožman odbornika. Na predlog dr. Lebarja izreka se tukaj doma6inoma g. Lud. Lederhasu, profesorju v Ljubljani in g. Mat. Štraklju, korvikarju v Mariboru, ki podpirata društvo, odkar obstoji, prisr6na zahvala! (Čitalnica v Šmarji pri Jelšah) je volila za 1. 1899 pri obenem zboru dne 15. t. m. v odbor: predsednik dr. J. Rakež, podpredsednik Josip Kai6, blagajnik Miroslav Stumberger, tajnik Ivan Debelak, Hugon V. Tan6i6, odbornik, namestnika pa Karl Jagodi6 in Martin Hrovat. (Volilski shod.) «Kat. pol. društvo* v Konjieah bode v nedeljo tedeD, dne 29. januvarija, slavilo 281etnico svojega ustanovljenja. Pričakuje se k temu zboru prav zanesljivo naš državni poslanee in deželni odbornik g. prol. Robi6, da bode svoiim volilcem poročal o političnem položaji. Ob tej priliki bode tudi «Katol. delav. podporno društvo* zborovalo v Konjicah. Prijatelji kakor udje obeh društev, so k temu zboru uljudno povabljeni. (V Gadramn) je v nedeljo 15. t. m. g. pot. u6itelj J. Bele za društvenike «Sloge» umno kraetovanje razlagal. (Društvo ,,Straža" v Zrečah^pri Konjicah) priredi v nedeljo dne 29. t. m. to6no ob 3. uri popoldne v gostilni g. P. Dobnika zborovanje in veselico z nastopnim vsporedom: Pozdrav; dopisi; umna 6ebeloreja, podava učitelj Šunderl; sre6olov; prosta zabava s plesom in petjem. (Kat. slov. pol. društvo «Edinost») v Vojniku ima v nedeljo dne 22. t. m. ob 4. uri popoludne pri Plevniku v Vojniku svoj ob6ni zbor. Dnevni red: Pozdrav; poro6ilo tajnika in blagainika; volitev novega odbora; govor 6. g. J. Kržišnik-a o kmetijskim gospodarstvu; nasveti. (Narodna čitalnica v Gornjemgradu) je dobila za 1. 1899 novi odbor. Na6elnik je g. Bratkovi6 Kazimir, c. k. notar; namestnik g. Kranic Jož. star., veleposestnik; tajnik g. Ignac Sijanec, učitelj; blagajnik g. Franc Kocbek, nadu6itelj; odborniki; gosp. Jože MikuS, gostilni6ar; g. Fran Perne, posestnik in g. Kranjc Josip mlajsi, veleposestnika sin. — Novi odbor bode gotovo prav krepko deloval v prospeh 6italnice. Gospodarske stvari. Kmetske zadruge. (Iz Žalca.) Ker nam je zdaj že znano, da se morajo kmetovalci združiti v zadruge to je v kmetske zadruge, ako ho6ejo, da popolnoma ne propadejo in ne pridejo na beraško palico in ker nam je tudi znano, da postave takih zadrug nikakor ne zabraniujejo, potemtakem se lahko ustanovijo take zadruge, kjerkoli je potreba in kjerkoli še niso kmetovalci popolnoma zaspali. Zdaj pa si ho6emo nekoliko pogledati pravila ali pogodbo, postavo take kmetske zadruge, katera naj bi ustrezala vsem zahtevara in potrebam kmetiistva. Da so pravila pravilna, morajo biti razdeljena v paragrafe ali posamezne odstavke, in vsak tak paragraf ali odstavek mora imeti zasebe svoj lastni pomen, in mora biti vse tako natan6no in jasno zapisano, da je vsaka dvomljivost ali prevara izklju6ena. Razlagal bodem tukaj pravila kmetijske zadruge v Zalcu in to zato, ker so ta pravila prva ne le na Slovenskem, ampak sploh v Avstriji, da bi bila tako rsestransko pretresena in za vse oddelke kmetijstva uporabna. Na imenu zadruge ni prav ni6 ležeče, ker kakor že poprej re6eno, vsepovsod kjer se bode zadruga osnovala, bode imela tudi ime doti6nega kraja. Pravila kmetijske zadruge v Žalcu pa se takole glasijo: »Pravile kmetijske zadruge, vknjižene zadruge z omejenim poroštvom v Zalci.» »§ 1. Tvrdka se glasi: Kmetijska zadruga, vknjižena zadruga z omejenim poroštvom za Spodnje Stajarsko ima svojsedežv Žalci.« Kaj ne, to }e kratko in dolo6no. V teh par vrsticah je povedano, kako je zadrugi ime, za katero okoliš6e je namenjena, s kakim poroštvom bode, in kje je zadruge sedež. »§ 2. Predmet in namen podjetja je: 1. skupno kupovanje vseh potrebš6in za poljedelstvo; 2. skupna prodaja vseh pridelkov in izdelkov poljedelstva; 3. posredovanje pri nakupu in prodaji predmetov poljedelstva.« Ta paragraf je kratek, pa ima jako velevažen in neprecenljiv pomen. Poglejmo si ga nekoliko bližje, kaj vse dovoljuje. Prvi6, skupno kupovanje vseh potrebš6in poljedelstva. To se pravi: Kmetovalci združeni v zadrugi, si naro6ajo vse, kar sami potrebujejo vkupno. In zakaj? Zato, ker pride vsaka re6, ako se naro6a skupno in v ve6ji meri, veliko ceneje; torej v prid kmetovalcev. Kaj pa bi naj kmetovalei naro6ali skupaj ? Odgovor je, vse kar potrebujejo. Kaj pa potrebujejo kmetovalci ? V prvi vrsti potrebujejo dovolj gnoja, in to zato, da si zamorejo svoja polja dobro ugnojiti, da njim bode na zemlji, kojo obdelujejo, §e enkrat toliko prirastlo, kakor dosedaj. Ker pa nimajo kmetovalci dovolj hlevskega gnoja, zato pa morajo gnojiti z umetnim gnojem svoje travnike. Ako bodejo kmetovalci z umetnim gnojem svoje travnike gnojili, iste dobro s travniško brano prevlekli, kjer so mo6virni, vodo odpeljali, bodejo pridelali še enkrat toliko in boljše krme kakor do sedaj, in ko bodejo imeli dovolj krme, bodejo lahko redili več in boljšo živino, katera njim bode dajala obilo dobi6ka v denarji in obilo gnoja, s katerim bodejo potem gnojili svoje njive in vinograde, ter na istih vsled dobrega gnojenja in obdelovanja pridelali še enkrat toliko pridelkov kakor do sedaj, in to zopet le v svojo korist. Ker je pa umetni gnoj za polovico dražji, 6e ga naro6a vsak posamezni le po nekaj meterskih stotov, zato pa se morajo kmetovalci združiti v zadruge, da si naro6ajo cele vagone skupaj, ker pride ravno polovico ceneji kakor druga6e. Dalje si mora kmetovalec ve6krat naro6ati žito za seme ali pa živež. Ako naro6a vsak za sebe, pride to veliko dražji, kakor pa 6e se naro6a skupno, in kar je najve6 vredno, pa je to, da si zadruge nihče ne bode upal goljufati in poslati slabo žito ali seme, kar se pa pri posameznih naro6ilih navadno zgodi. Zadruge naročajo dalje skupno mlatilnice, žito čistilne stroje, travniške brane itd. Jeden sam posestnik težko zmore, da bi kupil taki stroj, toda zadruga to lahko kupi in je potem last vseh zadružnikov. V tem sem le nekoliko re6i navedel, katere so koristne in je dobro, da si iste kmetovalci združeno naro6ijo, ker je ceneje in boljše. Pa že iz tega bode kmetovalec razvidel, kolike važnosti je to, ako se zjedinijo kmetovalci v zadrugo. V naslednjem bodem skušal razlagati, kolike važnosti je, ako kmetovalci svoje pridelke skupno prodajajo. Tukaj se Sele vidi prava korist združenja v kmetske zadruge, in prepri6an sem, da bodejo dragi 6itatelji, komaj da so prebrali dva paragrafa zadružnih pravil, takoj brez premisleka sklenili, si povsod osnovati kmetijskih zadrug. Ivan Ka6. Še enkrat: Vino z žvepljeniiu okusoni in njega zdravjjenje. fŁ Spisal Antoa Kosi. V jedni lanskih številk «Slov. Gosp.» je med raznimi stvarmi neki dopisnik omenil nekoliko o bakrenein sredstvu, koje rabijo vinogradniki Istre za zdravljenje vina z žvepljenim okusom. Jaz v svojem to stvar zadevajo6em 61an6i6u na tem mestu omenjenega ravnaja z bakrom nisem navedel, ker mi je bil doti6ni na6in takrat in do cela neznan, in so mi manjkale v tem oziru potrebite izkušnje. Toda članek, kojega fje priob6il vodja deželne vinarske šole na Grmu, gosp. Dolenc v 46. štev. nemškega lista «Die Weinlau.be» (za teko6e leto), me je vzpodbudil, da sem napravil tudi v tem oziru poskus, in re6i moram, da se mi je isti obnesel dobro. Pred vsem je treba, da postavim doti6ne besede g. vodje Dolenca v prevodu tu sem. Iste slove: »V Italiji in na avstrijskem Primorskem rabijo vinogradniki že nad 30 let v odpravo žvepljenega okusa iz vina priprosto, a vendar povsem ušpešno sredstvo. Namesto lesene lakoronice vzamejo namreč za pretakanje bakreno lakomnico, ki pa znotraj ni pocinjena. Skozi to pretočijo po žveplju smrde6e vino. Med pretakanjem se lakomnica vsakih 5 minut s snažno platneno capo ali cunjo znotraj popolnoma obrišev takoreko6 pošfeši. Ako nimamo bakrene lakomnice ali lojnika, si lahko pomagamo tako-le: Položi v navadno, leseno lakomnico bakrene, svetlo osnažene bakrene ploš6ev katere pa je treba tudi vsakih pet minofc popolnoma zbrisati, oziroma osnažiti. Kakor je to ravnanje priprosto, tako je tudi uspešno. Glovek bi niti ne verjel, da izgube smrdljiva, nepitna vina že po enkratnem pretakanju popolnoma svoi neprijeten okus.* Tako gsp. vodja Dolenc. Tem besedatn dostavljam, da sem po popisanem načinu preto6il iz jednega polovnjaka, v katerem je bilo mo6no po žveplju diSe6e vino, dve vedri, to je s pomo6jo bakra, ostale tri vedre pa na navadni način, samo tako, da sem obesil pod pipo razprSevalec navadne vrtne škropilnice, kar je povzro6ilo, da je prišlo vino močno z zrakom v dotiko. Na prvi na6in preto6eno vino (2 vedri) je zgubilo takoj po pretoku svoj žvepljeni okus, pri drugem pa se je žveplo s po6etka še nekoliko poznalo, a že 6ez teden dnij je postalo tudi to vino povsem harmoni6no — dobrega okusa. Toliko se mi je zdelo potrebno omeniti v dostavek k svojemu, svoje6asno v «Slov. Gosp.» priob6enemu, to stvar zadevajo6emu 6lanku. Ako sem s tem, temu ali onemu cenj, bralcu «Gospodarskih stvarij* ustregel, zadovoljen sem. (Kmečko bralno društvo pri Sv. Kpižu pri Mariboru) bo zborovalo v nedeljo dne 22. t. m. po sv. maši v prostorih nove šole. Na dnevnem redu je: Sklep ra6unov, volitev, govor o ustanovitvi kme6ke raiffeis. posojilnice in kme6ke zadruge, govor o umnem 6itanju. (Bralno društvo pri sv. Antonu v Slov. gor.) izvolilo si je pri svojem ob6nem zboru dne 8. jan. t. 1. slede6i odbor: g. nadu6iteli Franc Šijanec, preds., g. župnik Anton Vraz, podpr., g. u6. Jožel Klemenčič, tajnik, g. Jožef Gušak, blag., g. Janez Juranči6, odbornik. Slava Benedi6anom in Andraševcem, ki so se tako dale6 potrodili! (Bralno društvo na Dobrni) priredi 2. sve6ana veselico z navadnim vsporedom. K obilni vdeležbi vabi odbor. (Ormoška čitalnica) si je izvolila za leto 1899. slede6e odbornike: Dr. Omulec, predsednik, dr. Geršak, podpredsednik, dr. Presker, dr. Kristan, Rajšp, Gartner, blagajnik, Trstenjak, tainik; za namestnike pa gospode: Rosina, Kandri6 in Poto6nik. (ijutomer). Okoli6ani Ljutomerski! Zanesljivo pridite v nedeljo dne 22. prosinca po rani službi božji v gsp. Vavpotičevo gostilno. Pravila zaželjenega blalnega društva za ljutomerski okoliš so vendar le potrjena. (Kmetijsko bralno društvo na Hajdini) pri Ptuju bode imelo v nedeljo 22. dne prosinca t. 1. ob 5. uri popoldan v gostilni g. Senekovi6eve svoj glavni zbor. Učitelj gsp. Pogrujc bode predaval o sadiereji. (Bralno društvo pri Sv. Andiažu v Slovenskih goricah) ima v nedeljo 29. januvarja po ve6ernicah v gostilni Tomaža Toša ob6ni zbor. Vspored: Poročilo, vsprejemanje udov in pobiranje letnine, sprememba pravil in volitev novega odbora. Med posameznimi to6kami poje doma6i možki in mešani zbor. Pri prosti zabavi: ribljenje. (Sčavniško sadjarsko draštvo) bode imelo v nedeljo 5. februvarja ob 2. popoldne v gostilni gsp. Alojzija Krelta v Očeslavcih redni ob6ni zbor se slede6im vsporedom: pozdrav, poro6ilo blagajnika, posvetovanje o preložitvi druStvenega vrta, sprejem novih udov, volitev novega odbora, razdelitev 250 drevesc. Prosta zabava, pri kateri bode sodeloval kapelski mešani pevski zborv (Hranilnica in posojilnica v St. Dju) t Slov. goricah, reg. zadr. z neom. zavezo vabi k izvanrednemu ob6nemu zboru, kteri se bode vršil v nedeljo dne 29. prosinca t. 1. ob pol 4ih popoldne v Št. Ilju v Slovenskih goricah v župniš6u s slede6im dnevnim redom: Izvolitev osmega uda načelstva.