£W\ Posamezne številke: Navado« Din l ob nedeljah Din 1‘Sft. Posamezne številke» ' M&vadne Din l ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO #e aahaja v Man boru, Jurčičeva uL it. < L oad-ttropje. Teiefoo interurb »L 271' UPRAVA «e nahaja • Jurčičevi' oJici it. 4. pritličje, 14*—t na izkaznice D 12*5(X inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA*, MARIBOR. Jurčičeva ulica štev. 4. Na «*roci!a brez denarja •nira. - Rokopiai Se ae vrnČajo Leto: IV. Maribor, sobota 9. junija 1923. Številka: 128 ■KGtasBsssHaaa Važen shod v Ptuju o nemškem vprašanju. Ekspoze zunanj. ministra dr. Ninčiča. P tu 3, 7. junija. Danes so So ".brali v lokalih I. Dostala v Ptuju na javnem shodu delegati demokratskih organizacij iz Ptuja, Ormoža in Središča, ria skupno Pretresejo položaj, ki je nastal z nemško Pevsko slavnostjo in ukrepih vjade zoper Jugoslovenske nacijonaliste. Shod, ki je bil izredno obilo obiskan, je vodil predsednik ptujske organizacije dr. T. Gosak, ^ je v temeljitem govoru brez kakih *raz dokazal, da je nastala z zadnjimi dogodki vsled nemškega izzivanja resna nevarnost za jugoslovenski značaj diža-ye na severu. Vsak tak poskus treba v in-eresu države zatreti v kali. .. Dj-. Šalamon je imel glavni referat' in -16 dokazal iz izvirnih podatkov, kako i ^ltplj0ni so bili renegati, ki jih je novo j^^ko gibanje mobiliziralo. Dognal je, 5 j® malo dni pred ptujsko proslavo po-ao*c Schauer v Rogatcu sprejemal raeeke deputacije in jim obljubljal "eniške šole. Z geslom, da morajo priti 2oPet oni boljši časi, kakor so bili pred vojsko, »e je sistematski vzbujala nem-skonacijoualna ideja med odpadniki, ki j že začeli prihajati k pameti. Proslav-i Jala se je predzgodovina pevskega d;u-* 'Va, glede kt-ere predzgodovine je preči- referent od Orniga in mestnega zastopa Ptuskega svoj čas temu društvu po-~ nn° ^°®enico, ki je po svoji mržnji oper Slovence strahovita. To poročilo a znatno dopolnila dr. M. Senčar in dr. eimevc z daljnjimi podatki. V društvu so merodajni še danes isti ljudje in isti duh. Dr* Kukovec je povdarjal, da se je hemško vprašanje sprožilo in mora biti Stranka, ki ji je narod in država nad Vse, na višini reševanja.te naloge. Prijavimo govor dr. Kukovca prihodnjič, ker je zelo važen za stranko. Vsebina tega Poročila je izražena v soglasno sprejeti resoluciji, ki jo objavljamo. Magister Orožen, ki je bil obso jen n^ 15 dni zapora, ker je bil navzoč pri protestnem pokretu in je obtožen kot povzročitelj, bil je burno pozdravljen iti je ki pa sejejo S teni veter, da doživijo Kurjo. Vzelo se je z obžalovanjem na znanje, da gg. dr. Žerjav in dr. Kramer »ista mogla priti. Sklenilo se je sklicati shod če.z teden dni v Ptuju, kjer se bode razpravljalo o daljnjem poteku stvari :n iti na shode med ljudstvo ter mu oci odpirati. Dr. Kukovec je izjavil, da si ne radi-kalska nepoučena in strankarsko spekulativna vlada zabila prvi žrebelj >• svojo rakev s pogrešenim postopanjem v reše-vanju nacijonalnega vprašanja z zapori zoper patrijotično mladino, ž njo vred pa klerikalna njena zaveznica v Sloveniji. Shod je napravil mogočen utis. Sprejela se je konečno soglasno sledeča resolucija: Krajevne organizacije demokratske stranke v Ptuju, Ormožu in Središču, zbrane na shodu 7. junija v Ptuju, presojajo dogodke ob proslavi obletnice nemškega pevskega društva v Ptuju edino iz stališča velikih narodnih interesov. Nemškim sodržavljanom, ki so sicer v drugih ozirih enakopravni, ne moremo z ozirom na v narodni skupščini uzakonjene določbe senžermenskega mira priznati pravice nacijonalnopolitičnih aspiracij, v kolikor so jugoslovanski nacijonalni državni ideji nasprotne. Narodnemu tukajšnjemu življu so mora prepustiti v prvi vrsti presojevatfje o tem, v kolikor nastopanje narodnih nemških manjšin z ozirom na politično preteklost in na značaj takih manifestacij ogroža naci j analno konsolidacijo države. Zato odobravajo organizacije .TDS odpor naci jonalnega življa zoper nemško manifestacijo 19. maja 1923 v Ptuju in obsojajo odredbe vlade zoper nacijonalni živelj kot neumestne, iz stališča potrebe varovanja nacijonalncga jugoslovanskega značaja države pa tudi kot nezakonite! Smatramo tudi vnaprej za dolžnost vsakega člana stranke brezpogojno preprečiti poskuse ogrožanja nacijonalnega značaja države. Nemškim prebivalcem, B o o g r a d, 8. junija (Tzv.) V današnji seji narodno skupščine, ki je pričela ob 9. uri, je podal zunanji minister N i n č i č svoj ekspoze o zunanjepolitičnem položaju. Očrtal je splošne smernice naše zunanje politike, orisal mednarodni položaj v Evropi, ter zlasti označil velike naloge male antante za ohranitev miru v Skednji Evropi. Razpravlja o naših odnošajih napram Italiji. Razmere z Italijo niso urejene. Naša država sc trudi, da pride do sporazuma, ki je v interesu obeh držav. Sklenjene konvencije dokazujejo dobro voljo na obeh straneh. Poroča o dozdajnih pogajanjih z Italijo, ki so na- letela na težkoče. Upa, da bodo tudi za*' početa trgovska pogajanja kmalu zaključena. Odnošaji z Grško so prija-' teljski, z Albanijo dobri, s T u r ei j o normalni. S Turčijo stopamo v kratkem v diplomatske stike. Odnošaji z Madžarsko niso zadovoljivi; naša vlada ne more trpeti delovanja iredentističnih društev. Za vpostavitev rednih odnošaj Politične vesti. * Iz Demokratskega kluba. Klub demokratskih poslancev je v seji 7. tm. izvolil za predsednika ponovno g. Ljubo Davddovlča, za podpredsednika g. dr. Grisogona. ■ t * Zakaj se hoče »Narodova« skupina združiti z radikalno stranko? Z ozirom I na to vprašanje srno izvedeli z gotove i strani prav zanimive stvari. Pred vsem ! vodi Narodovce pri tem čisto lokalni ljubljanski patrijotizem, ne pa kaka idej-ima ali idealna stvar. Znano je namreč, da • so gospodje krog »Slov. Naroda« strast-: ni nasprotniki mariborske oblasti, _ bolj • strastni nego klerikalni avtonomisti saj/mi. Poizkusili so že vse, da bi dosegli to, ; da sc Slovenija ne razdeli, poslali so v boj za to svojo zahtevo vse svoje naj-j vplivnejše pristaše, da bi si pa še bolj i zasigurali uspeh, so ponudili svoje sile f(ki so pa zelo neznatne) radikalni stran-jki, za protiuslugo pa zahtevajo — nedc-ijjivo 'Slovenijo. Radikali, ki so seveda i takpj pripravljeni na vsako kupčijo, sarmo če jim lahko prinese kake strankar-i ske koristi so to ponudbo Narodovccv z .veseljem sprejeli. Prvič ker uvidevajo • vedno bolj, da si ne morejo pridobiti v I Sloveniji pristašev tako kakor so mislili, ! drugič pa tudi radi tega, ker s svojim li-1 stom, »Jutranjim Novostim«, ki jih iz-:daja Jadranska banka in vsled tega tudi ! ona odločuje o njihovem pravcu — niso ; zadovoljni in bi se raje polastili »Sloven-| s.kega Naroda«. »Jutranje Novosti« bi sc i stalno tudi ne mo^lc vzdržati, ker je či- > sto gotovo, da bi Jadranska banka vedno j ne krila ogromnega deficita, »Sloven. i Narodu« so pa tudi na potu in bi sc jih i rad iznebil. Dalje pa Narodovci tudi [■čutijo, da so kot samostojna stranka ne-j mogoči, ker_ sc še tisti redkoštcvilnj nji-; hovi pristaši, ki so jim še ostali, v zad-i njem času deloma sele k radikalcem, dc-i loma pa vračajo k demokratom. Revni i sta torej obe stranki, se pa druga proti I drugi postavljata v visoko pozo, hoteč pse tako medsebojno prevariti. Narodov-jci bi radi izigrali radikale, radikali pa I Narodovce. Zanimivo je stališče, ki ga [•zavzemajo radikali glede zahteve Naro-j dbvcev po nedeljivi Sloveniji. Ljubljanski i radikali so brez nadaljneea za to, da o-/stane Slovenija združena (ni čuda. saj so i vsi ljubljanski radikali izšli iz Narodove ! skupine), beograjski pa ne rečejo nc | »da«, ne »ne«. »Može da bidne, može da •! ne bidne!« Nočejo se obvezati, da SIovc-j nije ne razdelc, nočejo pa tudi jasno izja-| viti, da Jo razdele. So pač vedno m v : .vsem enaki mešetarji. Vsled tega Naro-j dovci niso docela zadovoljni z dosedanjim obojestranskim snubljenjem, zato ; jih je tudi tako vznevoljila naša prva :,vest o — tajni zaroki. Bojc se namreč tudi sami. da do poroko sploh ne bi pribilo. ampak da bi ostalo le pri zaroki. To ‘jbi pa bila za staro devico nova — bla-fmaža. : * Proti davkom so klerikalci najbolj j "vpili pri agitaciji za skupščinske voli-; tve. Obljubljali so onim, ki jih bodo vo-■'lili, da odpravijo ali pa vsaj znižajo ' davke. To so ni zgodilo — pač pa bo v j kratkem sedanja vlada, katero podpira-| 30 tudi klerikalci, zopet strašno povišala | davke, tako da bodo morali kmetje pla-i če vati še enkrat toliko kakor doslej. ' Kmetje, zahvalite so za to klerikalcem ter Pisani trak. lAVgleSki napisal A. C o n a n Doyle. Poslovenil Karel Pr. a,s i.&t (Konec). jj 'pRfe Holmes jc bil nekaj tipov prav tako i zavzet kakor jaz. V svoji razburkanosti !«ii je stiskal roko kakor s kleščami. Nato !se je potihem nasmehnil in primaknil [ustnice mojemu ušesu. ; »Divno gospodarstvo,« je zamrmral. »To je bil pavijan.« ■ Pozabil sem bil nežni živaliei, ki ju jj« zdravnik gojil in redil na svojem vrtu. Judi leoparda je imel: prav nič bi se nc bil čudil, da nama jc skočil v istem hipu nji Ne bom tajiT, da mi je precej odleglo. ko sem sezuvši se po Hobneso-jvem primeru bil priplezal v sobo. Moj :drug je oprezno zaprl oknice, postavi! luč na mizo in sc ozrl po izbi. Vse je tu bilo se tako, kakor sva bila videla podnevi. Holmes jc pristopical po prstih k meni, priložil si roke k ustom in mi spet tako previdno šepnil v uho, da sem ! se moral na vso moč potruditi, ako sem hote! razločevati besede: »Najmanjši šum bi nama mogel biti usoden.« Pokimal sem, da som ga umel. »Luč morava upih-lall. Opazil bi jo skozi zračilo.« Jznova se.m pokimal. »Ne zadremljite; Jabko bi Vas stalo f&vJjenje. Cnpravite za »gse slučaje s^j >T S l jih pri prihodnjih volitvah še volite. Morda boste potem plačevali šc trikrat toliko. Klerikalni raj postaja dan za dnem bolj sladak. * Radikalne interne intrige. V Sloveniji so se zatekli v radikalno stranko skoro sami najizrazitejši koritarji. Vstopili so v njene vrste že z gotovim namenom polastiti se tega ali onega mesta. Nekaterim se jc to posrečilo, drugim se ni, zato sc med temi obenem pletejo sedaj neprestano najgršo intrige. Radikalno »Jutranje Novosti« s v svojih skrajno bedastih in neresnih poročilih iz Maribora, v katerih razkriva znani neznarji dopisnik vso svojo duševno revščino, tu-intam zaženejo z vso vehemenco ravno v naš list, zatrjujoč, da lažem o. Ravno to pa je dokaz, da govorimo resnico, ker le resnica lahko izzove jake pulile odgovore. Sicer pa »mo o vsem njihovem delu dobro informirani, bolje nego si oni mislijo in bolje kakor jim jc ljubo ter bi vse svoje trditve lahko podkrepili tudi s konkretnimi dejstvi, ne maramo na kompromitirati onih, ki so s tem v zvezi. Notranje intrige v naši slovenski radi-k ali ji postajajo od dne do dne obsežnejše, vodijo pa so borbe seveda prav na junaški način — zahrbtno. V Mariboru je ravno tako kakor v Ljubljani in drugod; zanimivo pa jc najbolj to, da so pričeli radikali v Ljubljani sedaj ostro kampanj^ proti oberradikalu, velikemu županu dr. Lukanu, katerega bi radi spravili tako kakor so Hribarja. Za to mesto je že več pretendentov, zato vse te. intrige. Nam za Lukanom seveda ne bo. žal, ker vemo tudi, da je prav toliko radikal kakor klerikalec ali kaj drugega, da namreč po prepričanju ni nič, konsta-tiramo pa to v ilustracijo »krasne sloge« v slovenski radikaliji. Seveda bo mariborski »radikalni« otrobovec padel v »Jutranjih Novostih« zopet na nas, da lažemo, toda to bo tudi. vse, kar bo lahko storil, resnica pa bo ostala veiidarle resnica. Šport. : Odločilna tekma za prvenstvo Slovenije se vrši v nedeljo 10. tm. v Ljubljani med ljubljansko Ilirijo in mariborskim SSK Maribor. Oba prvaka, p.rvj Ljubljane in drugi Maribora, se mrzlično pripravljata na tekmo. Objave. $ Glasbena Matica bo prihodnjo nedeljo, dne 1°. tm. ob lepenf vremenu zletela v Jarenino. Odhod iz Maribora pcp. ob 1. uri z vlakom. Gosti dobrodošli. Pevska vaja v petek. § Mestni kino. »Cezar Borgia, rimski tiran«, historična drama S predigro in C dejanjih, v glavnih vlogah grofica Irma Saffo Momio, Dorico Pianeetinl, Kuge-nio Giraldoni in Carinen di Sin Girsto. $ Zarja v Pobrežju priredi dne 1. julija veliko vrtno veselico v gostilni g. Balona. Igrala bo koncertna godba »Drave«. Na to so naj ozirajo društva v okolici. samokres. Jas sedem na posteljo, Vi pa na ta-le stol.« Izvlekel sem sarfiokres in ga položil na mizo. Holmes jc poiskal dolgo tanko šibo in jo položil poleg sebe na posteljo. Kraj šibe si je- pripravil škatljico vžigalic in svečico. Nato je utrnil svetilko in ostala sva v temi. Kako bi mogel kdaj pozabiti to strašno stražo? Niti najmanjše&vi šuma ni bilo čuti, niti dihanja nisem mogel razločevati, in vendar sem vedel, da je le nekaj korakov od mene sedel na postelji z odprtimi očmi moj drug, prav tako raz-čiljen kakor jaz sam. Oknice niso spuščale ni najmanjše svetlobe v sobo in ždela sva v črni tmlci. Zunaj je včasih zaskovikalo, iznenada pa je nekaj zategnjeno po mačje mijavknilo. Zdaj sem vedel, da tudi leopard ni bil pripet. Z daljnega stolpa so priplavajj nočni udarci ure, ki je bila tudi četrti. Kako dolgi so se mi zdeli, tisti presledki! Dvanajsta tira je odbila in prva in druga in treba: in še vedno sva ždela in tiho čakafa. kaj se bo neki zgodilo. Mahoma sc je v smeri zračila zablis-mla luč, ki jp sicer takoj zopet ugasnila, a nkrati je močno zadišalo po gorečem olju jij. razbeljeni kovini. Nekdo je bil u-žgal v sosednji sobi slepico. Slišal sem neznaten šum, kakor bi se bil kdo zganil, potem je zopet ose utihnilo; le dišalo * O R«. ~ . Dnevna kronika. — Obletnica kraljeve poroke je danes 8. tm. — Iz državne službe. Davčni upravitelj Matija Kojc je premeščen iz Ptuja v Ljutomer, poštar Vekoslav Šturm iz Sv. Lenarta v Slov. gor. v Gor. Radgono. — Upravno sodišče v Celju prične poslovati 1. julija. — Telefonske pristojbine je minister pošte in bržojava zopet zvišal za 20 do 50 odstotkov. — Naša valuta. Prošli teden sc jc začel naš dinar na inozemskih borzah nepričakovano dvigati in vse jc pričakovalo, da sc bo šc dvignil ju potem tudi 0-stal na gotovi višini. Radikali in klerikalci so sc v svojem časopisju že bahali, da jo to dviganje sad njihove politike- Mi smo bili skeptični, ker smo vedeli, da jc povzročila dviganje dinarja čisto navadna špekulacija z gotove strani, da pa bo dinar zopet padel, ker za porast monien-tano ni nobenega vzroka, najmanj pa političnega. Naše mnenje se je tudi uresničilo. Dinar zopet pada in se je bati, da bo padel celo še nižje, kakor je stal pred dviganjem. Naš dinar bi sc dal dvigniti le tedaj, če bi se mu pridobila s pametno gospodarsko in izvozno politiko notranja, domača vrednost in če bi naša notranja politika dobila jasen pravec, katerega bi se držala brez ozira na levo in desno. Radikalno-klcrikalno igranje slepih miši pa ni politika jasnega> pravca, ampak prevarantstva, zato nikakor nc mote uplivati ugodno na našo valuto. Dokler bodo na vladi sedanji »sporazu-maši«, se dinar ne bo dvignil, ampak bo kvečjemu izgubil še to vrednost, katero ima danes. — Ptujski klerikalci proti ukinjenju delovanja ptujske in mariborske Orjune. Glasom poročila včerajšnjega »Slovenca« so tudi ptujski klerikalci proti ukinjenju delovanja ptujske in mariborske Orjune, seveda pa le radi tega, ker se je to zgodilo vsled znanega nastopa proti Nemcem ih ne o priliki kakega nastopa proti njim. Iz tega jc razvidno, da so ptujski klerikalci vsaj v strogo narodnem oziru vsaj še do gotove mere pošteni, česar o naših mariborskih žal ne moremo trditi. Mariborski so tudi v narodnem oziru padli na najnržjo stopnjo strankarske prbfitarije in se rate vežejo z zagrizenimi nemškimi nasprotniki našega naroda, kakor pa s političnimi nasprotniki svojega lastnega plemena. Nastop ptujskih klerikalcev nam daje tolažbo, da niso še vsi klerikalci docela propadli. * — Stanje kmetijskih posevkov na Ptujskem polju.' Ozimina, pšenica, ječmen, rž, je dobro razvita in bo. kakor vse kaže, letošnja žetev izredno bogata. Oves je radi mraza in deloma tudi suše zaostal, se pa lahko tudi še popravi. Koruza obeta najboljše. Fižol kaže v nekaterih krajih dobro, drugod pa je vsled poznega mraza, ki mu ie škodoval, bolj slab. Sadja se obeta boli malo. črešnje so redke, istotako hruške, jabolk pa sploh iii. Izabela, ki je edina vinska trta na Ptujskem polju, je zelo obložena in bo tudi trgatev, če je ne umpi kaka elementarna nezgoda, bogata. Phhi so ob vodi Polni, na planem pa so skoro prazni. — Pogorela tovarna. V Kumniku je v sredo do tal pogrela tovarna za barve, last g. Trpina ml. je vedno močneje. Pol ure sepi vlekel na uho, potem sem zaznal nenadoma tanek glasek — silno nežno jc sikalo, kakor da ie uhajala v tankem curku para iz kotla. Jedva sva ga čula, je skočil Holmes s postelje, užgal žigico in začel divje mahati s šibo po traku- »Ali jo vidiš, Watson?« jc rjul. »Ali jo vidiš?« Ničesar nisem videl. V tistem hipu, »i Holmes prižgal luč, sem jasno čul kako je nekdo rahlo zažvižgal; toda nenadna svetloba mi je povsem oslepila trudne oči, da nisem mogel ugotoviti, kaj je tisto bilo, kar je moj prijatelj tako besno preganjal. Toliko pa sem le videl, da jc bil Holmes v obraz smrtnobled in ves spačen od groze. Težko je sopel. ( Nehal je tolči in jc zijal v zračilo. Mann1*1 spreleti nočno tišino najgrozneiši krik, kar sem jili kdaj čul v življenju. Vse glasneje in glasneje jc kipel, vse močneje sc je razlegal hripav izbruh skeleče boli, smrtnega strahu in besnega gneva v gluho noč. — Pravijo, da jc tisti krik vzdramil vse kmete iz trdnega sna in, i1.®0 v. vse' soseski poskakali liudje z ležišč. BiloMui je, kakor bi mi bila ledena roka ožela srce. in razprtih oči sva se 'gledala s Holmesom, dokler ni zamrl zadnji jek v nočni tišini. »Kaj neki to pomeni?« sem zajecljal. »To? Da je vse minilo,« ie odgovoril sata I3^je.jbslj§ tako. .Vzemib ''M 3 rfb or,' j a 1923. — Nabori v Sv. Lena riškem okraju. Iz 54 občin je prišlo na pregled 331 ■•mladeničev, od teh je komisija spoznala sposobnim li)7 mladeničev. Ugrizen od steklega psa. V torek je domači pes g. Lovra Petovarja v Ivanjkovci h vgriznil 4-lctncga sinčka g. Petovarja, Milka. Izkazalo se je, da je pes zasteklel in je moral g. Petovar peijati sinčka v Pasteurjev zavod v Zagreb. Novi škof v Splitu. Dne 5. tm1. je pS' pez imenoval za škofa, inons. Kvirin* Bonifačiča. Novi škof je rojen v Baild na otoku Krku in je star 52 let. Očeta ustrelil je radi domačih prepirov Franjo Gašpič v Lazini pH Draganiču. Oddal je nanj 4 strele iz revolverja. Oče je umrl, sin sc jo prijavil sam sodišču. — Smrtna kazen za valutne špekni*' cije. Iz Moskve poročajo, da sta Deržin-ski in Sokolnikov izdala' naredho, po kateri se vse valutne špekulacije kaznujejo s smrtjo, v — Velikanska stavka v Barceloni Vsled transportne stavke počiva v Barceloni 50.000 delavcev. — Španska zmaga v Mareku. Španci so v torek napadli 7000 arabskih vsta-šev, ki so se utrdili v okolici Tizziasš* ter jih po ostrih bojih pregnali. Na Špan* ski strani je 45 mrtvih in 200 ranjenih., — Ruši se stara palača. Iz Milana javljajo, da se je v. Sam' Giovani Valdam* zrušil vsled starosti del palače Pretorio, katero je v 13. stoletju zgradil Arnolf« di Lepo za Firetinsko republiko. Tudi o* stali deli palače so v zelo slabem stanju.' Podvzet-i so koraki, da ee obuvajo vsaj ostali deli fine arhitektonske umetnosti. — Najmanjši kolos na sveta. V Alti ko* kanu v Kanadi je 4» dni; porodila žen«; nekega farmerja otroka,ki tehta 6 an' pol kilograma. Kljub izredni teži in' veliko* sti otroka je mlati popolnoma zdranwa fetf se počuti dobro. Celjske vesti »Palčki In’ vile« v mestnem gkdališN ▼ Celju. — Kdor želi nuditi svoji ded nekaj, čeraier se bo zares,jv zamaknjenj* divila in poleg tega vi isttni duševnO-lep® uživala, naj jo povede k oearljivo-ljublrf pravljični mladinski predstavi »V, kra* ljestvu palčkov«, ki Se vprizori v doksi nevsakdanje razkošni opremii in kreaoijb v soboto dne 9. t. m', ob 6. uri popoldu* v Mestnem gledališču v Celju. Kot dilet-gostje nastopijo mali igralci-šolarji d Laškega, ki so sii stekli izreden sloves ž« na domačem odru. Vseh sodelujočih palčkov in plešočih' vil je nad 60. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek in v soboto ob pol 6. uri prt gled. blagajnti. Mladinoljubi, blagovolit* se tudi to pot izkazati v svoji požrtvovalni ljubezni in dobroti do naše dece, ki j® kri vaše krvi in mlada strn, zoreča ^ dneve lepše in častnejše jugosl. bodočnosti. Predstava bo do večernih povratnih vlakov v Savinjsko dolino in mariborsko smer že končana, vsled česar se nudi tudi ev. šolskim izletnikom i. dr. poset-nikom iz ondotnih krajev najlepša prilika za udeležbo. te samokres in stopiva k doktorju Roj'' lottu.« 1 Resnega lica je prižgal svetilko in stopil na hodnik. Dvakrat je potrkal, na so-sednja> vrata; nihče se ni oglasil. Nato je pritisnil kljuko In vstopil. Sledil serh mu za petami in krčevito stiskal x roki napeti samokres. Najinim očem se je nudil čuden pri' zor. Na mizi je stala slepica. Nje zaslon je bil le napol spuščen in svetel pramen1 luči’ je obseval železno blagajno, čije dverca so bila na stežaj odprta. Poleg mize je sedel v lesenem naslonjaču dr* Grimesby RovlotL odet z dolgo sivo no' čno haljo, iz katere so moleli goli gleŽ' nji; noge so mu tičale v rdečih turških brezpetnikih. Na krilu mu je ležala kraj' ka palica z dolgo zadrgo, ki sva jo bil* uzrla za dne. Brada mu ic molela kviškh in steklene oči so grozno strmele v strop' Okoli čela sc mu je vil čuden rumen trak z rjavimi pegami, kakor da si ga je bil privezal tesno okoli glave. Ko sva vst Danes zvečer ob' 20. (8.) uri v mali kazinski dvorani predavanje g. Gj. Dža-*°nje o LuiiSkih Srbih. Pozivamo občinstvo, da se predavanja udelež« v obil-neni številu. m Birokratizem bolniške blagajne. Aedavno smo poročali, kako ovira Ljubljana hitro in enostavno delovanje tukajšnje okrajne bolniške blagajne, sedaj pa »mo doznali za nove, naravnost gorostas- 6 slučaje. Zavarovanec, ki oboli in mora ^ Posteljo ter je na ta način brez zaslužka, ne dobi vzdrževalnico kar od tukajšnje blagajne, ampak mora cela zadeva Romati v Ljubljano. Seveda pretečejo pri tedni, prodno pride rešitev, bolnik pa Jnora biti ves ta čas — brez sredstev! Od cesa naj živi tak bolan revež, ki je brez sredstev, a čim naj vzdržuje svojo druži-Tako postopanje je naravnost goro-slasno in v nebo vpijoče ter se mora temeljito spremeniti. Če Ljubljana ne za-'[ipa tukajšnjemu uradništvu, naj ga pa Omenja, ali postavi pod kontrolo. Sicer Pa,ki bila v prvi vrsti tudi dolžnost tukajšnjega uradništva protestirati proti ta-emu nezaupanju ali birokratizmu. vAi111 Afera Pirc- Sernec, glede katere je Straža« dvignila toliko prahu proti dr. rnecu, je včeraj končala pred okrožnim kot Prizivnim sodiščem. Dr. Sernec, ki je kil tožen radi razžaljenja časti, je bil *Sen V Prizivn‘ razpravi popolnoma opro- nx Cvetice trkajo dane« ha srca tftag;h r.^inoljub°v: Kupite nas, in ne zame-blev nadležno«ti. Pomagajte, da o-Dio A*10 ’n °kujemo revne otroke za zi-( ‘ ^ kupite cvetice le od deklic, ki ima- ,,1^-en znaka tudi. listič z žigom Pod-št»o Rdečega Križa na prsih. — Dru-^ vodstvo. Prim »Jadran« v Mariboru. Vsi stopi«10'’ člani i.n nečlani, ki želijo prih/vin j k društvu, naj se prijavijo v so-, ,“ne'9. t. m. ob 18. do 20. ure in v Jo dne 10. t. m. od 10. do 12. ure v 'logoalovenske Matice, Sodna ul. .. m ^Irsvblško društvo v Mariboru g ? Prihodnjo odborovo sejo v petek dne • Junija ob 6. uri zvečer 'v kolodvorski Restavraciji v Mariboru. Vsled važnosti *®Je «e prosi, da se gospodje sigurno u-deleže. in Prijatelj kiha nam piše: V ljubljanskem ldnu »Matica« se te dni predvaja Schillerjeva žaloigra »Kovarstvo in ljubezen«. Priporočamo mariborskimi kino-Rb*. da si eden od njiju ta film nabavi, ker bo nedvomno dosege! velik uspeh, po-fsbno, ker se je tragedija igrala pred kratkim v tukajšnjem Narod, gledališču * Povoljuim uspehom. -. 111 Kino-predstava v prid Podmladku društva Rdečega križa. Kakor smo že po-cpcali, priredi tuk. Podmladek društva dečega križa v nedeljo, dne 10. trn, cve-^_>eni dan v proslavo obletnice poroke N j. ’ c}ja‘ ^isti dobiček gre v prid naj-revTyjši mladini tuk. šol. Tudi uprava es nega kina na Slomškovem trgu se je Irage volje postavila v službo Podmlad- trenutkov p0 piku. Pes V 7» n mka. in kdor drugim ,1”as,lj® bl'e nasll_ zvrne sam vanjo -1Ja?0 koplje, se stvor v kletko m odm©n;f*priva Kroznl Stonerjevo v varno gospodično obvestiva občinskoj-edarstv« ’ na*°,pa se je priptftrlo.« 0 0 tem' kar Med govorom je bliskoma •. na s jem biču na mrličevem krilu , - » .po cino glavo v. zadrgo, jo potegni * ka" nega groznega sedeža in odnesel 7nje' tegnjeno roko v železno blagajno ki t je nato zaloputnil in zaklenil. ' J0 To je čista, gola resnica o smrti dr Qrimesbya Roylotta iz Stoke Morana Ni treba, da bi še bolj raztegnil pripovedko, ki je tako že predolga, in p0ro_ cal, kako smo povedali žalostno vest Prestrašenemu dekletu, kako sva jo odpravila z jutranjim vlakom k njeni dobri teti v Jlarrovv in kako je počasna urad-na preiskava dognala, da je doktor ponesrečil, ko se je nesniotreno igral z nevarnim ljubljenčkom. Malenkosti, ki so bile o dogodku še neznane, mi je po-tT* Sherlock Holmes, ko sva se dru-«ega dne vračala domov v London, zakr i S€Tn Fišel do Povsem krivega drT.^ TV?’* m* i° dejal, »kar mi dokazuje ^agi VVatson, kako nevarno je sklepati cio--, . dovolj podatkov. Prisotnost ttfc1,n,-besfd? *rak’ ki ga je omenila Ooailf w * I ko ne zato, da označi je a&gaiic*. a& .na- ka ter mu je določila ves čisti dobiček od prve predstave (pol 5. ure popoldne) v nedeljo dne 10. junija tl. Kdor torej ima tega dne namen posečati Mestni kino, naj to stori pri tej predstavi, da bo gmotni uspeh z a Podmladek čim največji. m Člani kolesarskega društva »Perun« sc opozarjajo, da je start točno ob 7. uri zjutraj za dirkače in izletnike pri Kame-nu 134 (Mestni vodovod). Radi polovične vožnje in obeda naj sc zglasijo pri Ivo Sušniku v Slovenski ulici 15. Dirka bo zelo zanimiva, ker se je udeleži 20 klubov iz Slovenije in Hrvatske. m Koncert in gledališko predstavo priredijo gojenke Državnega ženskega učiteljišča 25. in 26. junija 1923 v mestnem gledališču. Ker so bile vstopnice za prvi večer tekom treh dni skoraj popolnoma razprodane in jc bilo povpraševanje po njih še veliko, »e bo prireditev prihodnji dan ponovila. Cisti dobiček je namenjen novoustanovljenemu podpornemu društvu za revne gojenke zavoda, Vstopnice se dobijo v ravnateljevi pisarni med 10. in 11. uro dopoldne in med 3. in 5. uro popoldne. m Ant. R. Legatovo zasebno učilišče za strojepisje in stenografijo je zopet otvorjeno. Začetek tečajev dne 20. junija. Natančnejše v današnjem oglasu. m Svečana otvoritev preurejene restavracije v Narodnem domu se bo vršila v nedeljo dne 10. tm. Svirala bo godba glasbenega društva »Drava«. Opozarjamo na današnji oglas z apelom, naj Tii postal naš staroslavni Narodni dom zopet zbirališče narodnega občinstva, kakor jo bil v tistih časih, ko še nismo bili svobodni državljani lastne svobodne dižave. m Žepni vozni red založne knjigarno \ . Weixl je ravnokar izšel. Vozni red je zelo praktičen in tudi obsežen, tako da ga vsakomur priporočamo. Dobi se pri založniku in v vseh knjigarnah ter r.a kolodvorih. m Zločinska žalitev naših narodnih mučenikov. V tistem času, ko jo ves naš narod z največjim spoštovanjem in svečanostjo sprejemal ostanke judenbnr-ških žrtev in Ivana Endiichcrja, si je upal mariborski nemški trgovec Wcida-clier v Slovenski ulici zločinsko žaliti te naše žrtve. Govoril je v svoji trgovini dne 4. tm. ob 15.15. uri z nekim svojim graškim sorodnikom in nekim drugim gospodom javno pred gosti: »Kaka bu.ia- lo-st je, da vlačijo sedaj Slovenci okrog te vindišarsko kosti. Ti ljudje so bili u-porniki, vstaši in veleizdajalci, zato so tudi bili ustreljeni. V Judenburgu ni smel noben Vindišar spregovoriti besede, peljati so jih morali na kolodvor po noči in po stranskih ulicah in takoj oditi!« Seveda je govoril to nemško. Policija je bila o tem obveščena in smo radovedni, kaj se bo zgodilo temu sureve-žu. G. Schauer pa naj nam pojasni, čc je tudi ta German lojalen. m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od pol 17. do pol 19. in od 19. do 24. ure. Sladoled in domače pecivo. m Drobne policijske vesti. V nedeljo je bilo vlomljeno v stanovanje finančnega preglednika Jožefa K. na Zrinskega trgu. Tatje »o ukradli zlato zapestnico, glem zazrla, ti dve stvari sta zadostovali /n me popolnoma pjemotili. Le s tem se smem ponašati, da sem takoj uganil vso stvar, ko sem bil spoznal, da preteča nevarnost ni mogla vdreti v sobo ne skozi okno ne skozi vrata. Kakor sem že o-menil, me jc takoj presenetilo tisto zračilo z gluhim zvonilom, čigar trak je segal do posteiie. Ko sem sc bil uveril. da zvončka niti ni in da je postelja pritrjena k tlom, sem takoj začel sumiti, da je bil trak le most za kako živalco, ki jc prjhajala iz rupice in lazila do ppste.ljc. Takoj mi jc puhnilo v glavo, da bi to mogla hiti kaka kača, in ko sem to misel spojil s tem, kar sem bil zvedel o muhastem doktorju in njegovih čudnih ljubljenčkih iz Indije, sem bil nverjen, da sem zavohal pravo sled. Misel, da bi uporabil strup, ki bi ga nikoli ne mogli ugotoviti kemičnim potom, jc mogla dozoreti le v taki pametni in brezvestni betici, ki se je zbrihtala v Indiji. Tudi naglica, s Katero je strup delovaL mu je bila všeč. n/.us\,Clt0. ostro oko bi moral imeti sod-.v;’ Va bi mogel zaslediti tisti dve temni sta Pričali, kam sta sc zasadila *,!u^n\.zo,b^ka- Nato sem sc spomnil ^a.vadi' ie najbrž kačo s tistim 7 c 1 *va Ka bila zapazila včeraj, rifi i iV^ a,a k rljemu, če jo je klical. 1 osiljal Jo je skozi zračilo ob času, ki se mu je zdel primeren, ker je bil uverjen, dA fe* MU>& trak« M posteljo* Swer uro, zlato verižico, nekoliko zlatnikov in večjo svoto denarja. Tatvine sta osumljeni dve osebi, od katerih je ena dokaz.a-la, da je bila ob času vloma drugod, do-čim so drugo videli v kritičnem trenutku blizu stanovanja. — Gospodična N. je prijavila policiji, da je slišala v neki trgovini v Slovenski ulici, da se je nekdo izrazil: »Judenburške žrtve so bili sami veleizdajalci.« Dotična oseba je prijavljena državnemu pravdništvu. — Mlada kmetica z okolice se je te dni mudila v neki zlatarski trgovini in jc ukradla dve verižici. Tatvino pa so takoj opazili in redarji so še našli verižici pri nji. Pri zaslišanju jc priznala tudi neko drugo tatvino, ki se je zgodila pred 8 dnevi. Izgloda, da je dotična oškodovala več oseb, ki naj se javijo pri policiji. — Včeraj je bil aretiran, pešec 38. pehotnega polka M. Lepeuik, doma iz Rošpaha, ki je svojčas pobegnil od svojega polka in se je skrival doma. Po noči jc rad zahajal v mesto in se na ta način ujel. — Tat je obiskal nezaprte kleti tvrdke Durjava. — Zaradi postopaštva je bilo aretiranih več oseb, med njimi tudi dve tajni prostitutki. --Zadeva mladega pustolovci, ki so ga aretirali v St. liju. je sedaj nekoliko pojasnjena. Deček je doma iz Bačke. Narodno gSedaSššce. Rcpertolre: Petek, 8. junija ob 15. Hasanaginlca, izv. Dijaška predstava. Sobota, 9. junija Cavalleria rustlcana, izv. Premijera. Gostovanje g. Zd. Knit-tla, člana zagrebške opere. Nedelja, 10. junija. Hasanaginica. izv-(Kuponi). '-O'-1 •— »Cavalleria rusticana«. V soboto 9. t. m. se vprizori krasna, izvaJire«dno popularna Mascagnijeva opera »Cavullc- ria rusticana«. Morda ni opere, ki bi bila toliko znana in priljubljena občinstvu kot baš »Cavalleria rusticana«. Pri tej priliki nas bo zopet posetil odlični gost zagrebške opere g. Zdenko Knittcl. ki bo pel partijo Turridu- Vloga Turridu je ena najboljših njegovih kreacij. Neštetokrat je nastopil odlični gost v Pragi v tej partiji in praške kritike so mu enoglasno priznale največje priznanje. Istota-ko si jc g, Knittri s to partijo v Zagrebu pridobil ninogo simpatij. Posebno hvalevredno jc še, da se je baš stalni cost naučil za Maribor to partijo v slovenskem jeziku. Parti jo Santuzze poje ga Mitrovičeva, njeno mater Lucijo gdč. Petkova, v Alfiju bo debutiral g. Vladimirovič, njegova žena mu bo gdč. Kogej e v n. Dirigira in režira ravnatelj onere g. Andro Mitrovič. »Regina cooli« pojo za odrom vsi gg. solisti, ki niso na odru zaposleni. — Orgije in petje za odrom vodi gosp. Rasbcrger. — Ker ima »Cavalleria rusticana« samo 1- dejanje, bo kot druga točka koncert članov tuk. gledališča in sicer arija iz opere »Tosca« pojo gdč. Šuštarjeva: gdč. Gajeva bo pela arijo iz »Rusalke« in škrjančevo večerno impresijo. Zadnja točka bo duet,, ki ga bosta izvajala gdč- Šušterjeva in g. Janko in sicer Leoncavalo: duet iz opere Baio-zzo in Riicken: Prkii k meni. Ker odide vojaška godba že 15. t. m. iz Maribora, povdarjamo, da je to zadnje glazbeno delo, naštudirano v tej sezoni. ni bilo gotovo, kdaj bo ugriznila osebo, ki je počivala na ležišču; gospodična bi bila lahko uhajala nevarnosti nekoliko noči, a prej ali. pozneje bi bila le morala izdihniti kot žrtva peklenskega naklepa. Vse to sem bil izprevidel, še preden sem stopil v njegovo sobo. Ko sem o-gledoval njegov naslonjač, sem ugotovil, da jc ponavadi stopil liani, kar je hilo seveda potrebno, čc ie hotel doseči zračilo Blagajna, skledica z mlekom in zanka na biču so zadostovale in mi pregnale sleherni dvom, ko bj ga bilo še kaj ostalo v duši. Is tem je predlagal g. J a knb Zadravec: Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo spričo vesti v današnjih listih,, da namerava finančni minister pokritij višje potrebe potom določenih enakih pri-! bitkov na pošto ječe direktne davke, op®* zarja z vsemi povdarkom na veliko nevarnost, ki preti pridobitnim krogom ra*i di tega linearnega poviška direktnih dav-1 kov. Tak način povišanja državnih do-| hodkov iz direktnih davkov je povsemJ primitiven način obdavčenja, ker ne vpo-' števa nobenih individualnih razmer iari potreb, ter bi moral povzročiti v Slove-: ni ji z njenim razvitim davčnim' sistem orni: neznosno novo obremenitev, ki je temi manj sprejemljiva za davkoplačevalce vit Sloveniji je davčni sistem: urejen' tako, ds< čni zakoni stari kakor novo uvedeni s točnostjo izvajani, kar najbolj <*vedoo*< dejstvo, da je po pravkar publicirani državni statistiki od preliminiranih letni bil 44 milijonov Din. direktnih davkov po' preteku samo 7 mesecev že vplačanih ST milijonov dinarjev. Jasno je, da M Slovenijo linearno povišanje direktnih dav«; kov moralo naravnost usodno zadeti. Li-j nearno povišanje direktnih davkov bil pomenjalo za Slovenijo novo oddaljcnjol od izenačenja direktnih davkov, kajti Slovenijije davčni sistem urejen tako, da) izčrpno zadeva donose in dohodke ter »») višina davčnih predpisov sproti pril;igo-» dujc davčni moči posameznih davkopla-J čevalcev. G. Lovro Pctovar je predlagal,! naj bi se zbornica zavzela za čimprejšnje sklicanje prizivne komisije v zasedanje. Dalje je. opozoril na nujno potr?bo, dal prične upravno sodišče v Celju člmprt-J poslovati G. L u d o v i k Brumen jc izrazil vt imenu Prekmurcev željo, naj se izvolijo cenilne komisije za Prekmurje, Zanimiv je bil referat g. Ivana K e-beka o industrijski politiki in industriji' v Sloveniji. Opozoril je na knjigo IvL Savica »Naša industrija i zanati«, ki jo> je izdalo ministrstvo trgovine in indu«1 str i je. Nazori, ki jih razvija g. Savič*1 bi utegnili postati usodepolni zn razvoji našega gospodarstva. Govornik je našteval več »lučajev, kako si pisec omenjeno knjige predstavlja prenos gotovih podjetij, zlasti onih, ki bi prišla za obramben o svrhe v poštev, iz. ogrožene Slovenije'v notranjost države. Tako naj bi s« prenesla smodnišnica v Kamniku v Uži« te. JKižegradvali podobsa k®*1’ ffoteitf vr 'K B O K.. M*ri'ear, 9. junija 1923.' ge Savič mišljenja, da Se zgradb'a novih tovarerf za amonijak in za azot.no kisii-[no -ne sme dovoliti y Rušah, ki so samo (50 km1 oddaljene od avstrijske moje. Gle- ilovčki ulici št. 14-, vrata 2 1149 2-1 kuhinjska kredenca dobro shranjena, po ceni na prodni Sodna ulica 25, pritličje 2 vrata. „ 3—ii Serson jo in ostane najboljša kvalitetna znamk* Varuje čevlje, cenejši In trpežniji je od usnj* Od vašega čevljarja zahtevajte, da vam pritrdi Berson gumi podpetnike In gumi podplate« Cenj. občinstvu uijudno naznanjava, da sr a prevzelana novo y preurejeno restavracijo ,.NARODNI DOM" v Mariboru, katere slavnostna otvoritev v nedeljo 10. junija t. ,1.: ob 1«. url y" ./■£ s koncertom orkestra »Drava'* na vrtu, ob slabem vremenu v restavracijskih prost«rih. ^ Vstopnina prosta. — Podaljšana policijska ura. /A Točila bova zajamčeno pristna stara in nova vina, katera .« bova dobavala naravuost od producentov in vedno sreze pivo. najboljše vrste ter sprejmeva tndl abonente na hrano po lastnih, „ cenah. Prevzameva tudi naročila za vsakovrstne bankete po govoru. Na razpolago: moderno preurejeno keglll&če, vrtna veranda in sobe za klube. Jamčiva za točno postrežbo ter se narodnemu občinstvu priporočava 1146 Ivan in Valerija Šober, »In tedaj, ko sem zvedela, da bode kralj slej ali prej prišel semkaj, sem sc odločila, — ali povedati moram vašemu veličanstvu, d3 bi nikoli ne imela poguma naklep izvršiti, ako bi mi Ivana ne bila zaupala------------« Prekinila se je v razgovoru, — tresoč se razburjeno. — »No, — pa kaj vamje rekla?« — je kralj nepotrpežljivo hotel vedeti, opazujoč. koliko resničnega, logičnega in naravnega jc bilo v besedah Julijete. — »Rekla mi je, sire, — da bi se ona nikdar ne mogla odločiti se, vdati se vašemu veličanstvu ...« — Kralj jc skril nevoljo svojo za smeh'. Nasmehnil se je pomenljivo. — »Njena ljubezen je pač nekam preveč idealna,« — je nadaljevala Julijeta. '— »Hoče ljubiti kralja, a ne biti njegova. — In pa — slednjič— morda je njena, ljubezen nekako v sponah navadnega usmiljenja do nekega častnika, katerega ne poznam, in od Katerega mi ni hotela povedati imena.« — »Ali jaz, jaz ga poznam,« — je prekinil kralj, ter si nervozno mel čipke svojega ovratnika. — »Dqyolj je tega: — jasno eovorj o ljubezni do mene in noče govoriti o onem vitezu? — Tedaj — tedaj ljubi onega!« — »Sire, tejia jaz nisem rekla!« — »A, jaz^to poznam. — Gospa nadaljujte-, — Vaša pripoved je jako mična in prijetna.« — »Kaj naj vam pač še rečem, sire. — Morda moja ljubezen ni tako idealna, ali jaz sem hotela vživat ono neizmerno srejr° — biti vaša. čutili krepki objem vaših rok, — tudi če bi- bila morala potem umreti.« — . »Ali vi ne bodete umrli. — to vam prisežem jaz.« — Julijeta je s silo zadržala zmagoslaven krik, kajti kraljeve besede so bile jasna obsodba za.. Ivano. — »Sire,« —. je nadaljevala tedaj. »gospa d’ Etioles mi je rekla včeraj, da hoče v Pariz za nekaj dni. — Brezuspešno sem ji hotela dokazati, —- in bilo je to zame huda žrtev, — da jo bo morda vase veličanstvo, obiskalo, na to mi je le odgovorila, da vaše veličanstvo nebo prišlo, ako ona tega ne zaželi.« — »Da, da res, — to sem bil pa res ^ umen!« — JL »Oh, sire, moja uboga prijateljica P®* ni tako mislila. — Lahko vam prisežeJfr »Vaša prijateljica je' intrieantinja!« »Ne, — sire, ne. — ona je le žensk®; ki zna ljubiti na svoj račun. — Potem J* jc tudi še rekla, da mora v Parizu g riti z nekaterimi osebami —« 4 »Nekaterimi, kaj še, e^ samo onega častnika, onega za —- — —« ‘ »Jaz tega pač ne vem, — na .vsak H** čin, — mene je popadla blazna misel/ ^ pazila sem na odhod,Ivane in sem r stila, da Suzana napise oni listek, ka’ rega ste gotovo prejeli,« — To je bil nov dokaz, ki je pričal ^ lju o resničnosti Julijetmih besed. — »Suzana sicer ni hotela, ali rekla ji, da ji to zapoveduje gospa d’ Etioj*?’ —“ubogala je. — .Taz pa sem od teda_' tresoča se bojazni in ljubezni čakala j svojega kralja. — Prisegam vam sire. J* sem bila odločno sklenila, da se ne dam. dfl tiho odidem in — umrem-Drugo, poznejše vam je znano. — In s,[ daj — — ako moj gospod in kralj še 2" le malo nevolje proti meni, — naj bo. ^ jaz umrem to bo konec!« — Pri teh besedah je Julijeta začela ^ hovati, stokati v solzah. — , »Ne jokajte mi,« — je rahlo šepef kralj. — »Oh. — kralj moj, — kako naj bi j? jokala. — ali jaz ne objokujem svdP življenja, — ne!« — »Zakaj torej še jočete?« — In obi^f- pozabivši V I.udvik Julijeto Becu, drugo- j— / »Jočem izgubo vaše Ijube#1^, »Ne, — ne objokujte ničcsal,• več/ ker, — ker, — — —« , »Sire. —5r — ah, moj bog ^ kralj — Ludvik — pa.. •« #; »Da, ker vas ljubka,« — je kon^3 svoiio frazo Ludvik XV.- — . A Julijeta se je naslonila v^niegov (gi jem, kot da onemore od prevelike sre<^' katera jo je premagala in oslabila. — "7 Konec. 'Tr.t i®l:V mr