39. štev. V Ljubljani, v torek K aprila 1879. L«t»ik VII. Inseratl bb sprejemajo in velj/. ♦ristopna vrst«: S kr., če »e tiska lkrat, l- II II •! I! 1 II ti n n n 3 „ Pri večkratnem tiskanj st »ena primerno umanjSa. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemno. Nirofinlno prejema opravniitvo (»dm nistracija) in eksfedicija na 8'arem trgu h. st. 16. FilitUn iisl n slorasli uril Po poiti prejemar velja : Za celo leto , . 10 gl. — za poileta . . 5 „ /.a detrt leta . . 2 „ V administraciji velja: ® * ^ Za celo leto . . 8 gl. za pol leta . . 4 „ 20 " ~ >.a četrt letu . . „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan volji 60 kr. več ua leto. Vrednlštvo je v Rožnih ulicah 4t.ev. 25. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soboto. Naša notranja zmešnjava. Ni su Čuditi, da manjša in revnejša polovica monarhije, ogerska država, nadvladuje našo Cislajtan jo; kajti tam ukazuje Madjar s surovo silo iu strahuje druge narodnosti; tukaj pa imamo tako zmešnjavo, da nihče ne ve, kaj prinese prihodnost. V tem so vsi edini, da tako , kakor do zdaj, ne gre več naprej, vendar se boje radikalne premembe. Dosedaj vladajoča stranka se niti na nemško prebivalstvo več opirati ne more, in to je glavni uzrok njenega prepada. V gospodarskem oziru je ta stranka s svojimi teorijami in protekci-jam tako zabredla v blato, da vsi narodi pod tem trpe. Kakor mornarji, kedar je ladija v nevarnosti, začnejo težke stvari v morje metati, da bi se pogina rešili, tako so začeli liberalci svoja načela zatajevati. Tako so začeli zdaj sami proti oderuhom pisati in delati, prej so pa vedno zagovarjali načelo svobodue kupčije in v;ded tega tudi odpravili postavo zopet lihvarstvo ali oderuštvo. Tudi hočejo bojda v zadevi lcgalizirauja nekaj priboljšati nezadovoljnemu občinstvu, Ali jih bo vse to nad vodo obdržalo ? Sami čutijo svojo slabost, zato je šel znani Ilerbst k Čehom pomoči iskat proti Andrassyu. Ker je celo ustavoverna stranka kot najhujša sovražnica slovanskih teženj, tak korak slonla, zato je vlada že moralno prisiljena, da Čehom vsaj toliko dovoli, kar je Ilerbst obljubiti hotel, sicer se bo nezadovoljni del ustavovercev, in Ilerbst je zmirom nezadovoljen , zvezal s čehi zoper sedajno vlado. Ministri, kakor Stremayr, Glaser in Depretis so zoper vsako spravo s Čehi nasprotno pa je TaalVe sam rekel, da je pripravljen, Čehom nekaj dovoliti, če pridejo v državni zbor. Iz tega se vidi , da ministri sami niso edini in ne vedo, kaj jim je početi nasproti gospodarski in narodnostni mizeriji. Ob enem opozicija nemško-katoliške stranke proti liberalizmu vedno narašča in se nikakor prezreti ne sme, ker za njo stoji večina prebivalstva. Povsod se čuti pomanjkljivost se-dajnega volilnega reda, ker je vsled njega ve-čiua prebivalstva v manjšino potisnjena. Velikim posestuikom je prevelika pravica odmerjena in na njih najde vlada vedno zvestih mainelukov, ki jo v vsem podpirajo, in tako ves parlamentarizem ilozoričen stord, ker pravo mnenje ljudstva ne pride na dan, kajti mnenje prajščakov ni mnenje ljudstva. Malo število kmetskih zastopnikov ni v nikakoršni primeri z denarnim in krvnim davkom, ki ga kmetje plačujejo. Tedaj se bo treba lotiti tudi volilne rtforme, pa sedajna vlada nima poguma, ne razuma za to. Ustavoverna stranka in iz nje izvirajoča vlada ne veste pomoči ne proti so-cijalui bedi in vedno rastoči revščini, ne proti narodnostnim in verskim prepirom, ne v zadevi volilne rtforme; deloma jima pa tudi dobre volje za to manjka. Ako bi volilni red na pravično podlago postavili, potem zgube večino v zborih ; ako bi hoteli štediti v gospodarstvu , morali bi mnogim svojim pristašem in prijateljem kruh, podporo ali dobiček odvzeti; ako bi hoteli spravo med narodi narediti, potem njih stranka tudi razpade. Zato ne smemo pričakovati boljših časov, dokler je ta stranka še v večini. Vse je odvisno od prihodnjih volitev v državni zbor. Se ve da je pri tem volilnem redu težko v večiuo sprr.viti pravo mnenje ljudstva, ker imsjo velikoposestniki in mei-ta take predpravice, ker je še posebej nekterim narodom bolje postlano, nego drugim. Vendar je ustavoverna stranka toliko zaupanja zgubila, da zna vkljub tem ugodnim jej okoliščinam in vkljub vladni podpori v manjšino priti, posebno če pridejo čehi v zbor in če se bodo Poljaki in Itusini pošteno obnašali. Takrat se mora zistema presukati ua bolje. Na mesto ustavoverne stranke stopila bo potem druga iz raznih narodov sestavljena stranka, ki bo domi-uirala v zborih in sestavila novo ministerstvo. Svarilo o pravem i asu. Početkom meseca sušca zaprlo se je v Krakovu učiteljsko semenišče in pri novem vpisovanji izključena bila je tretjina bivših gojencev. Vresničenje omenjenega čina bilo je nujno. Povod temu bili so nekteri gojenci sami, pu-stivši se zaplesti v mreže socijalističue propa gande. Sprva bi imeli razširjevati prevratne namene med svojimi drugo vi, pozneje med ljudstvom. Strašni ta ukaz moral in imel bi odpreti oči vsem, ki nočejo, da bi s krvavo povodnijo poplavila Evropo sekta, ki bi rada ustvarila na razvalinah cerkve in države nov svet, novo kraljestvo brez Boga, brez ozira na večnost duše, — samo za kratko razkošnost živalskega živenja. Ni neznano, odkodi izhaja in kamo meri ono geslo, po kterem je postala šola brez kon-fesije, brez verskega izpoznanja — ideal nove ère. Ilavno tako nam je poznati vrlo dobro kako delujejo sektarji — bodi si javno, bodisi Ljubljanske slike. (Dalje.) Dijak ali študent (genius univer salis). Po lastnem ali starišev namenu in po starosti se deli študent v sledeče vrste. 1. Gimnazijalec (genius fidelis la-tinus). Naredi se iz nomarlca že v Ljubljani ali pa v kakem drugem kraji, kjer imajo ljudje toliko denarja, da morejo izdržavati „glavne šole". V Ljubljano pride tak še le, ako se materi ali očetu posebno bistrega uma, „kunšteu" zdi in mislijo, da bo dal „izmeštrati" se za ,,gospoda'. Ljubljančan pa gre že tako sam po sebi više brez posebnega namena. Predno pa more stopiti v svetišče latinske šole in gledati njene svetosti, ga še nekoliko stresejo, kar se preskušnja imenuje, in če se to, kar pri tej priliki od njega pade, prefesorjem zadosti zdi, odpro se mu široka vrata in ko jih prestopi, ni več šolar, ampak študent, ki ga vsaj nekol ko profesorjev vika. Zdaj že ni več emrkovec, je že vsaj pol gospoda, to čuti sam v sebi najbolje. Tudi klečati ali med uro za kužen v kakemu kotu stati ni več spodobno nj, namesto tega pride „klassenbuch", ki ima ob koncu leta pri klasificiranji veliko besedo in še kteremu včasih med letom pomaga do „consil um abeundi". Gimnazijakc je dvojne sorte: gosposki ali kmetiški. Prvi se odlikuje po slabi slovenski ljubljanščini, drugi pa po kmetiški nemščini, česar pa uobedeu ui sam kriv. Navadno jego sposki, vzlasti če se za „nemca" vpiše, bolj razvajen, tako rekoč slabo delo, ktero morajo njegovi kmetiški tovariši zelo popravljati, tu z lasanjem, tam z dobrovoljnimi zaušnicami, potezanjem ušes, krstom s šolsko gobo itd., dokler ga tako olikajo in prirede, da pusti „špiceljna" in postane kolega, s kterim se more shajati. Vendar >e zdaj tudi to ne da popo1-noma doseči, marveč ste po dve stranki do osme šole: prva veča iz kmetiških iu nekoliko meščanskih sinov je slovenska in še kako! — druga po večem iz uradniških in od-l.čn h nemškutarskih sinov sestavljena je pa nemčurska in veliko-teutonskemu profesorju mnogo bolj pridna od prve. Sploh se politiki pri tem dijaku že veliko prezgodaj začenja. Časnike, politične in druge I knjige vidiš v rokah že tam, kjer bi morale biti edino le šolska knjiga, in nasledek tega j je, da marsikteri prepočasi študira, a drugi 'prenaglo, to je, da že s peto, šesto ali vsaj osmo šolo misli, da je zadosti učil se za vse življenje, ali da se mu kaj druzega pripeti, kar ga na poti učenja ustavi. Veliko jih tudi k vojakom pobero, česar niso sami krivi, in tako se vniči marsikteri materi in očetu lepa nada do prihodnosti, proč je vse veselje, ki sta ga do tje imela s svojim sinom, včasih celo pride premoženje po njem na kant in tako ga sovražijo bratje in sestre, ki so morali doma delati, ko je ta po šolah hlače trgal. Javno življenje je gimnazijalcu odprto. Šolske postave mu prepovedujejo skoro vse, kar smejo drugi ljudje vživati, zato pa delajo to v „kontraband", na skrivnem in to tem lajše, ker so tudi te postave zdaj že večidel le na papirji. Dovoljeno je višim le gledišče, posebno nemško, v društva zahajajo le skrivaj, isto tako v gostilne in kavarne, pa se že ne boje več tako, ker dobro vedo, da postave njihove oko miži, če jih prav vidi. Tudi stnodka i ustih ni tak greh, da bi jo gorečo v žep ali tajno — na to, da se odstrani šola od cerkve, da se odloči duhovnik od učitelja, da nadomesti moderna omika vse one nauke, ki jih je zasajala v srce šolski mladini „stara cerkev" večnega rešnika Krista. Vendar pri nas se še ni posrečilo apo-steljnom liberalizma in zanjkam prostozidarjev oropati narodno šolo vseh znamenj krščanstva ter odtegniti jo Kristu. Duhovnik in verstvo se v šoli še trpi — pusti se mu še kaka ura v učilnem planu. Tudi na ustavih-, ki skrbe za omiko bodočega učiteljstva, je povsodi redni učitelj verstva, ali tudi tu večali manj, v ozadji. Duh vere in kršanske omike, ki bi imel vladati in prišinjati vse, — oni duh se prezira v knjigah in izdajah, ki bodoče stebre naše mladine popolno emancipujejo, ki mnogo obdelujejo osvobojenje šole od cerkve, in enako Dittes-u vedno rujejo in ščujejo proti njej. Pri nas doslej Dittesovcu še ne gospodarijo. Med učitelj stvom češkim nahajamo mnogo mož, klerim se šola brez Krista protivi, ki vedo in spoznavajo, da se uravna plemenitost naslanja na vero v Boga, da se šola pravega znanja in omike dobi le v zvezi z lastnostmi cerkve. Vendar ali ne delamo za prostozidarje propagande tudi mi, ko pomagamo izganjati iz šole duhovne in na božnost, ter puščamo, da se širi v brezbožni šoli — omika, odstranjujuča nas od večne svetlosti? — Koliko sredstev je, s kterimi se med bodočim učiteljstvom razvijajo načela omi-kancev, pripravljajočih pot tu kumonistom, ondi nihilistom! — Kolikor vemo, pri nas se še ni bral doslej nijeden čin povoda, da bi bila primorana vlada storiti kaj tacega ko zadnjič v Krakovu. — Kakor se veselimo svoje lojalnosti, obdaja nas tudi le ena misel, da bi pri cas vladi prijemati za tako orožje nikedar ne trebalo. In zato želimo, vošimo, prosimo: „Polnite šolo Kristu I" — Skrbite za to da postanejo naši učitelji verni sinovi in učenci „božjega mojstra." Tako piše „Čcch". Kedor pozna naše sedanje solske razmere, kedor seje že prepričal, da nam šolska era ni prinesla nove boljše dobe, kedor se že veseli, da ta omika, ktero dobiva naša mladež, ni prava, ker nima prave podloge, kedor je toraj v svojem osrčji pustil še nekoliko prostora za misel, da novo naše šolstvo ne donaša pravega sadu, da je v njegovem sadu čedalje več smrtnega duhovnega strupa, za rokalo skril, kedar zagleda profesorja. V diužbi tujih ljuli je vedenje njfgovo bolj ne-vkretuo, če ne hodi po dvakrat na tedm k plesouku, pri kterem se shaja pozneje tudi s komiji in najetimi plesalkami, pa tudi z drugimi puncami, ki zahajajo tje pod varstvom mater ali pa nikogar. Tako se splete tu pa tam vkljub strogi šolski postavi kaka srčna zveza in ta je vzrok, da se mu ponoči vedno o neizmerni sreči sanja, po dnevi je zamišljen in študira zaljubljena pisma, profesor pa ga zasači večkrat nepripravljenega. Nekol ko jih je pa pri vsem tem vendar takih „mrzlih da na gimnazijski stezi ue zaidejo na levo ne na desno, marveč srečno prideje do „mature" in še čez-njo. Ko je matura premagana, je slovesen „valetc", h kteremu se povabijo tudi profesorji. Priljubljenim se tu izreče zahvala za dobrote in potrpljenje, nepriljubljenim pa se vse odpusti. Potem se razidejo, vsega kolega je kouec. Nekaj jih popolnoma odide, da se več ne vidijo, drugih gre nekoliko, pa zdaj premalo, v semenišče, nekoliko ua Duuaj ali v Gradec, vsi se v življenji nikdar več ne suidejo. — O počitnicah so potem še marsikje hudi boji s starši, ki bi najraje videli, da bi — oni bo lahko razumel ta članek, in vjemal se bo z nami in vrlimi češkimi brati. Izgovora tirolskega poslanca Dipau-lija v državnem zboru. Davkovski uradniki zahtevajo včasih krivične in previsoke štempeljue. Reklo seje, da se ima vsak pravico pritožiti ua miuistrestvo, prej da kaj doseže. Če je pa kmet reven, kdo mu bo zastonj rekurze pisal? Stroškov pritožbe mu nihče ne povrne. Nek notar je b 1 obsojen ua 450 gld. kazni, plačal je pa samo 50 kr., pa je bilo tudi dobro. Nekdo je plačal 5 gld. namesto 7000 gld., drug 1 gld. namesto 200 gld., dokaz, kako lahkomišljtno se taki ukazi za plačevanje izdelujejo. S takimi nepotrebnimi pisarijami se ukvarjajo zlato plačani uradniki, končuo se pa cela stvar na stran vrže, kedar spoznajo, da niso prav imeli. Zaradi prepira, ali mora biti štempelj za 12 ali za 36 kr., hodijo včasih uradniki na diete; kar bi bilo potrebno, to se pa ne priskibi, tako bi bil potreben imenik tistih vel k h trgovcev in družb, ki so državi še ua miljone dolžni. Ta aparat nas stane vsako leto 73 miljonov, in straži nas G0.000 takih uradnikov. Samo davkarije v CiSlajtaniji nas stanejo več, kakor vsa Tirolska dežela gruntnega davka plača. Pri tem pa ti davkovski uradniki le malo store, ker j m morajo občine pomagati in na roko iti. Prav lahko bi bilo, vse davkarije počasi odpraviti, kar bi ne bila nobena škoda. V nekem kraji na Tirolskem je bil davkovski kontrolor pod policijskim nadzorstvom; za njim je prišel eden, ki ni bil deželnega jež ka zmožen, tretji naslednik pa ni mogel priti, ker je bil zarad roparskega umora v preiskavi. Davkoplačevalci ne najdejo nobenega odškodovanja zato, če uradniki samovoljno z njimi postopajo. Tukaj v zboru se delajo postave na kupe, uradniki pa store, kar hočejo. Ta vlada je razdala 200 miljonov goldinarjev privatnim zavodom. Uradniške plače so se zvišale, in poleg tega se je naredilo še toliko novih služb, da stanejo uradniki za 28 miljonov več na leto, ne glede na one miljone, kar povišana plača znese. Metal se je denar nepotrebnim železnicam, posojeval visokim gospodom, da so svoje dolgove plačali, nakupovale so se ničvredne delnice itd. OJ todi prihaja naša denarna mizerija. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 7. aprila. V državnem zboru sta za Slovane še govorila moravska Ceha Ku-y in Weber. Prvi je rekel, da je zastonj misliti, da bodo pridobili simpatije Jugoslovanov, dokler ua steno pritiskajo severne Slovane, ki so temeljni kamen avstrijske države. Euako govori Weber, in pravi, da bodo Moravci kmalo Bošnjake zavidali, ker ti se v narodnem oziru toliko ne stiskajo. Schönerer se je poganjal za razpuš-čeno društvo nemških študentov na Dunaji, ki so gojili pruske tendence. Minister TaafTe je rekel, da mu je prav žal, ako so nekteri uradniki sovraštvo do Slovanov kazali, iu on hoče skrbeti, da se to ue ho več zgodilo. (Opozorujemo naše uradnike na te ministrove besede v pogledu na naše mestne) volitve ljubljanske!) Poslanec Zeiiberger iz gorenje Avstrije pa je rekel, da vlada sistematično zanemarja gorenjo Avstrijo, iu da naj se v kratkim poboljša, sicer se bodo v gorenji Avstriji razkadile vse simpatije za Avstrijo. (Oho! klici.) Minister Taaffe obljubi pomoči za reguliranje gorenjeavstrijskih rek, pravi pa, da on pozna prebivalce gorenjeavstrijske, iu da ne dvomi o njih zvestobi proti Avstriji. — Besede posl. Zeilbergerja nam dokazujejo nenadno in zanimivo novico, da tudi v gorenji Avstriji pruska propaganda z vspehom dela. Obrekovalci Slovanov, v to rano pomakajte vaša strupena peresa! Nekdo piše iz i£a$srcba v „Tagespost", da je hrvaška uprava jako slaba. Mi Slovenci bi bili veseli, ko bi imeli to „slabo" hrvaško upravo, in ustavoverci, ki zabavljajo zdaj čez hrvaško, zdaj ogersko, zdaj čez srbsko upravo, naj bi raje sami enkrat pokazali, kaj znejo, in naredili v Astriji boljšo upravo! Miovaci |iroti |»omadjarcnJu. Slovaške „Narodnie Noviny'1 pišejo o predlogu ubiigatnega podučevauja jezika madjarskega na javnih šolah naslednje: „Odvzeli so nam vsa branilna sredstva s silo, ostala nam je še edina zaslomba Bog, vera in pravičnost, ki ma usodno stopinjo v zgodovini narodov. Ni- šel sin v s'menišče; večidel pa pri tem zmaga sin in odide na vseučilišče, čeravno mu stariši reko, da se ue sme več v hišo prikazati. Sedanjega časa duh le preveč jemlje mladenčem veselje do duhovskega stanu, zato dere le vse ven, ali koliko jih tu pride do cilja, koliko se jih ne pogubi I Sprava med stariši iu vseuči-liščnikom je navadno še le pozna, ko se je jeza vlegla in so se starši vdali božji volji ali pa prišli na smrtno posteljo. 2. Učenec ua realki (dominus puer) Omenjeno je že bilo, da je viša realka v Ljubljani še mlada, rodil.jo je še le liberalizem, ma-terijalizem in druge lepe prikazni zadnjih deset let. Potrebna mora že biti, ker ob nji živi toliko profesorjev, kajti nepotrebnega sedanje unetje za šole nič ue stvari. Učenci na tem zdaj toliko obrajtanem zavodu so po večem podobni gimnazijalcem, le da niso latinci in grki, ampak v prvi vrsti nemci, potem lahi iu frabeozi, in če se starišem potrebno zdi, tuli slovenci, akoravno tukaj slovenski jezik za dobro napredovanje ni potreben. S sovrstnikom gimnazijalcem sta kakor pes in mačka. Je pa tudi na realki veliko več g spode, s kmetov da svojega sina le malokdo sem, ker bi potem res ne vedel kam ž njim, če bi vse razrede še tako dobro zdelal. To potem ni ne za se-jmenišže, ne za profesorja starih jezikov, ce za ¡doktorja in ne za uradnika, kteremu je treba viših šol. — Druzega seorealcu ne da veliko povedati, lastnosti ima enake z gimnazijalcem, le slabših še nekoliko več, ker je kot sin meščana navadno še bolj razposajen in to posebno na javnih krajih, vzlasti po gostilnicah kaže tako, da se ga že skoro njegovi profesorji boje. Ker se na realki veliko več ponemčuje, nego na gimnaziji, je na svojo „nemščino" zelo ponosen iu sploh tudi bolj prevzeten, kar pokaže večkrat s tem, da na ulicah znane mu narodnjake glasno zasramuje, — se reče, ne vsak, pač pa marsikteri, ki ima na glavi cilinder in je kakega nemčurskega prvaka nade-poln sin. — Ko je dokončal svoje študije, se zgubi v kako službo, prevzame domačo kupčijo ali pa gre tudi na tehniko, za izobra-ženje ljudstva pa ni, marveč le za-se, ker postane materijalist. 3. Pripravnik za ljudskega učitelja (magister adolescens) je večidel revež, ki je na poti po gimnaziji ali realki opešal bodi si po svoji lastni ali po drugih krivdi. lcoli ae ne bodemo bojevali b silo, nikdar z obupno hranitvijo, mi največe Birote med Slovani. Mi nap šemo ljubezrn na svoj branilni Uit, ljubav do Bvojega jezika, ktera spada pri človeškem rodu na prvo mesto. Molili bodemo za ohranitev svoje dece in za njeno vzgoje -vanje v maternem jeziku. V detinski pripro-stosti bodem o hranili bratstvo vseh plemen in ognjeno vero, tožiti se za pravico, ki pre maga vse potope, laži in nasiistva. — Tožni ti glasovi, izhajajoči iz srca bolesti sključenega, namerjeni so proti onim „domorodcem', ki bi si za trenotek ne pomišljali upeljati v naše prve šole nemščino — dostavlja „Čeh". V nanje države. Veliko senzacijo dela po svetu govcr našega poročnika v Londonu, grcfj Karolyn, ki je povdarjal zvezo med Avstrijo in Anglijo. Ta govor se smatra kot odgovor na besedo nemškega poročnika Schweinitza v Petrogradu, ki je rekel, da se nikomur ne bo posrečilo, razdreti prijateljstvo nemško-rusko. Sodi se, da je Avstrija izstopila iz trocarske zveze, in se zvezala z Anglijo. Ni nam treba dostavljati, da bi mi tako zvezo zelo obžalovali, ker nam ne daje nobenega poroštva za bodočnost Avstrije, ker nas Angleži ne morejo braniti na nobeno stran, saj nemajo armade. Okupacija izhodne Itiiinelije še zmirom v zraku visi. Meuda se še ne bodo tako kmalo zedinili. Na Francoskem Be še vedno množi protesti zoper Ferryevc šolsko postavo. Tudi poštenejši liberalci obsujejo to čudno „svobodo", ki katolikom še toliko svobode ne pusti, da bi svoje otroke v duhu katoliške vere iz gojili. Izvirni dopisi. Iz ¡Škofje lioke, dne 6. aprila (O volitvah v srenjski zastop.) Dne 2., 3., 4. aprila so se v našem mestu vršile volitve za srenjski zastop. Voljeni so v 3. in 2. volilnem razredu od narodne stranke na svetovani možje skoraj enoglasno, v prvem volilnem razredu pak z dostojno večino. Pokazala se je narodna stranka močna dovolj zmagati v vseh treh razredih. Naši narodnjaki se preveč ozirajo na nemčursko stranko. Čemu si zbirajo strastne nemčurje v srenjski zastop! Naj omenim g. Ilomana, kteri je bil od narodne Btranke voljen v drugem razredu. — On je koj po svoji izvolitvi strastno agitiral zoper može priporočeue od narodne 6tranke in v prvem volilnem razredu volil same nemčurje. So pa tudi narodnjaki v Loki, da Bog pomagaj. Če bi kedo rekel, da je v čitalnico vpisan Anton Gaber nemčur, bi se mu jako zameril, a volil je v prvem razredu same nemčurje. Kandidirala je narodna stranka Franceta Trdino in ta je bil izvoljen. A zgubil se je bil ta narodnjak 4. aprila. Ilvala Bogu, da ga je vsaj njegova žena 5. aprila našla na „stari pošti" v Kranji, in ga po končanih volitvah domu pripeljala. Bilje pri volitvah v 3. in 2. volil, razredu lep red, le nemčurška stranka je kazala v škandalih, z grdim uespodobnim obnašanjem svojo oliko. Naj omenim le g. Fabiani-a, lekarnarja, ki se je predrznil pred volitvijo cčitno čez ulice kričati nad neko veljavno osebo: „das ist ein schönes Geschäft." Iu kaj je napadena oseba zločestega storila? Pozdravila je, kakor gre omikanemu človeku, svoje znance. Tudi pri volitvi je omenjeni lekarnar iskal škandalov. Napadel je neko v komisijo voljeno osebo z nesramnim obrekovanjem. Če se naš Bodnik g. dr. Kraus, nekteri uradniki in meščanje skladajo z zločestim obnašanjem g. Fabiani-a, potem so si sodbo sami sebi podpisali. Čudno se vidi vsakteremu, du je nemčurška svojat g. Fabiani-a kandidirala, kajti globoko je morala strauka propasti, ktera se z lekarnarjem sklada. Vso pohvalo zaslužijo naši kmetje. Vedli so še v vseh volilu h razredih jako lepo. Iz (»lantača, 26. marca. (Črtice iz tukajšnjega štirimesečnega bivanja.) Skoraj pretečejo 4 mesci, odkar je tretji bataljon domačega polka semkaj preseljen. S cer je imel samo 3 mesce tu ostati, toda, ko smo prestah že zimo, nam je tudi še privoščeno, da okusimo tukajšnjo spomlad — in ostali smo bili še en mesec. Konec tega mesca se vrnemo h polku v Livno, če se zopet drugače ne odloči, in ž njim proti mili domovini — ali kaj. Večkrat se nam je že prerokovalo, da se to zgodi, toda preroki so bili do zdaj vselej lažnjivi. N*i namreč bilo dovolj, da smo k priborbi Bosne pripomogli, temuč tudi njena organizacija v političnih zadevah nam je izročena. Najglavneji in prvi posel, kterega so še pred nami opravljali vojaki, je bil vredjenje r obilem številu se vračajocih beguncev in Bkrb, da mraza in lakote ne poginjajo. Še dan danes dobivajo miloščino od kajmakamata iz avstrijskih blegajnic. Vpeljana je tudi že vžitnina, prepovedana Bplošna prodaja tobaka, kteri se je prej v vsaki „čaršiji" (štacuni) dobival, preštete in cenjene so že vse hiše zarad davka, popravljajo se ceste, snažijo ulice. Pri vseh teh podvzetjih so večinoma častniki, pri manj važnih tudi podčastniki na čelu. Važen in koristen posel, ki ga vojaki še vedno opravljajo in kteri je z marsikako težavo združen, so prgoste vojaške izposlatve v okraji, ktere navadno 4, 5 dni, pa tudi ves teden trpe. Namen teh ekspedicij je popolno razoroženje turčinov, kteri svoje kubare in handžare neradi prostovoljno prinašajo. Marsi-kteri ima še kaj skritega pričakovaje, da mu enkrat prav pride, ko bo zopet vladar uboge „raje" kakor si še vedno domišljujejo. Tudi ljudsko številjenje se je pričelo in bo v gla-močkem okraji skoraj končano. V tem delu so se žalostne reči pokazale. Med CO do 70 vasmi, ki se na zemljevidih nahajajo , izginilo jih je nad polovico s površja zemlje. Kam so pa prešle? bo kdo vprašal, so se li v tla vdrle? Ne, ampak povžil jih je ogenj strašne insurekcije, ktera je ravno tukaj okoli Glomača baje najhujše divjala. Večina poslopij je razdrtih. Prebivalcem se mora pri vsem tem očitati, da ne delajo radi, raji pri ognji sede in pušijo, če kaj imajo in če ne, izvleče magari zadnji sold iz vojaškega žepa. Sicer se jim veliko pomaga, toda le o darovih si živeti upajo. Da bi bil le v vsaki vasi en kranjski kmet s svojim orodjem, da bi jih delati učil; kako hoče Bošnjak obdelovati polje, ko neš pozna ne motike ne lopate, kje je pa plug? Tako leži vsa dolina „glamočko polje" pusta čeravno se po površji že vidi, da bi obilen sad rodila. Sem ter tje se vidi kak voz, toda nekdanji naši „parizerji" niso nič proti njemu; štirje voli so samo za prazen voz, dasiravno ni lota železa v njem. Sploh pa smo čvrsti in zdravi ko ribe, tukajšnja bolnišnica bo kmalu obesila belo zastavo. V začetku tega mesca šel je oddelek in scer 1 podčastnik, 8 mož in 2 konja, ki sta nosila štiridnevni živež proti Stekerovcem, da izvršuje dano mu nalogo prešteti ljudi in ži- Tega je že nesreče tolkač toliko na vse strani otolkel in roke raznih profesorskih pekov ga že tako zgnjetle, da nima nič prave korajže več. Zato se pa o njem tudi ne sliši veliko, ne dobrega ne slabega, ljubljanskega sveta ne meša, vesel je le bolj ua tihem in če je nekoliko Btarejši, se tu in tam kaj pripeti, česar je pa kriva njegova sovrstnica, ki bo pricej za njim na vrsto prišla, ali pa tudi kako drugo mlado dekle, ker ta že sme obljubiti ženitev čez par, ne pa čez deset ali več let. Najbolj je vesel, kedar dobi spričevalo, da sme iti kam za podučitelja ali tudi le na poskušojo. Takrat še le spozua, kako malo vredno je življenje, dokler človek nima gotove službe, ker ga lahko sem ter tje kucijo , kolikor se jim ljubi. Skoro bi bil raji še dalje pripravnik. Pozneje , če je priden in predstojnikom všeč, postane učitelj. Kaj je učitelj, pa že tako lahko vsak vi. 4. Kandidatinja za učitelj s t v o (domincula scholastica majorum gentiumj. Prav nadrobno popisati to vrsto dijakov tukaj ni prostora. To ti je ueka prav nova sorta, ktero j je še le novo šolstvo iznašlo. Po vnanji po-1 dobi je ta dijak v čisto ženski obleki, ki je popolnoma po modi narejena, na glavi vidiš veliko kepo tujih las in celo živinske dlake, krog te kepe je nekoliko pravih lastnih las v podobi kit ovitih, nad to goro sedi neka posoda, nekoliko klobuku podobna, pa še b trakovi ošita iu ce o s cvetlicami obsajena. Tudi drugo krilo je tako sestavljeno, da je malokteri kos cel, pri vsem tempa je blaga v njem veliko preveč. Obraz je mlad , prijeten ali pa ne, vsakako pa gleda že po vseh štirih delih sveta iu čaka, kdaj se mu bo kak možki odkril. Po leti nosi v eni roki sončnik, da solnce ne more videti, kaj ima pod klobučkom, v drugi pak, kedar v šolo ali iz šole gre, nekoliko zvezkov ali knjig, med kterimi je skrit včasih tudi kak „lipsprif", ki se le pokaže, a ne pove se, od kod je prišel. V šolo, posebno pa iz šole tak dijak večkrat ne hodi sam, marveč spremlja ga drug dijak v suknji in s pravim klobukom ter brez sončnika, kteremu tudi ozka, žaklju podobna žeuska obleka ne nagaja. Pripeti se tudi, da tak par iz šole ne gre domu po tisti poti, ki Be drugim, nego po tisti, ki se njima najkrajša zdi. Te vrste dijak je večidel hči kacega uradnika, vsakako pa meščan, in ker imajo uradniki malo premoženja, pa navadno po več hčer, tudi ni skrbi, da bi tacega d jaka zmanjkalo, dokler so državne štipendije. Žvrgoljenje njegovo je skoro izključljivo nemško, kolikor je namreč v ljubljanskem ,.kuheltajču" prave nemščine, med sabo se navadno ogovarjajo : „Sie frajleu", tikanje ni spodobno. Ravno tako jim mora učitelj ali učiteljica v šoli reči „frajien" in če jih uč telj sreča, mora se jim skoro naprej odkriti. Koliko in kako se uči, ni drug m ljudem nič mar; vsak dijak pravi, da preveč. Ali Bog se usmili učitelja, če ne dii dobrega spričevala! Ne kolnejo ga sicer ne, pač pa skrbe, da pride kolikor mogoče po vsem mestu v govorico. — Ko čez par let ta dijak dobi svoje spričevalo, lahko postane „učitelj v kiklji" na kmetih ali v mestu , kar je neki prav dobro za šole in njega. Če pa tega ne mara postaue kaj druzega ali pa se oženi — ne, omoži se. Marsikteri tak ženski dijak pa „študira" le zavoljo lepšega, ne da bi hotel postati učitelj v kiklji. Če bi bila zraven šole tudi kuhinja, bi bilo to popolnoma prav. (Dalje prih.) vino na tjekašnjem in vračilnem potu. Ljudstvo je kar stermelo, ko je bilo od poveljnika in vpričo njih muktara, (občinska pieostojnika, pri-morano, na njegovo vprašanje resnico govoriti da ne zamolče nobene glave ne človeške ne živinske. Sosebno Moslemi so bili močno osup-njeni, ker kristjanom pravico govoriti, jim je bila ostra kazen, Pri naznanjevanji žena jih je barva spreminjevala in vprašali so, ako se hočemo prepričati in ko je bilo to poterjeno je marsikteri povedal še za ktero, ki jo je hotel boje zatajiti. Turške žene so zaperte, kakor pri nas nune; le o važnem opravilu sme z do voljenjem moževem zapustiti hišo, toda s po kritim obrazom; celo na okiiih imajo lesene mreže, da je ne doseže, keršansko oko — ali marsiktero bi lahko skoz verh raztergane streht pogledal. Ko je bil tako drug za drugem vprašan, obgovarjalo jih je po 10 — 20, to je bil vriš kot na živinskem sejmu. Pri živini se je pogosto slišalo: imam tri konje, ili četiri krave ali dve nemoj brojiti, jer mi oču itak skoro kre-pati. Ljudje ki nič nimajo, večina so oropani kristjani pa so reki:: ja nemam ništa, nego dušu i ovu opravu (obleko, za ktero pa z gumbi vred ne bi dal 5 krajcarjev) čakam na avstrijsko pomoč, ak dojde prekasno, vmrem lakote; pri vsem tem pa je ves zadovoljen pušil iz čibuka. rekoč: hvala Bogu i caru Franjo Josipu i vam dobri avstriaci. Ko smo vživali „menažo"' zbrala se je cela gručina hišna okoli nas, tako nam pripovedujejo omenjeni oddelek, in s po-željimi očmi štela nam žlice in nam ropala vse veselje do jedi, tako da smo bolj iz navade, kot iz potrebe v se metali. Potujali som jim mesa iu juhe, tode zastonj, imajo namreč post in pri vsem pomanjkovanji so zvesti svojim obredom. Vstregli smo jim samo s kruhom, kteri se ve je bil precej ves razdeljen, saj je Kranjec še vedno miloserčen, dasiravno smo čutili, kako nam bo in nam je tudi drugi in tretji dan na pot hodilo. Ker je tudi vode po manjkalo, kuhali smo s snegom. Zvečer se je vsedla družina ckoli ognja, pri kterem se je v kotlu kuhala „pura" pa ne purmanka, terouč polenti podobna, kaj druzega kot „pešta" iz koruzne moke, ktera je (lar bližnjih Dalmatin cev. Ko je bilo to gotovo, tergala je gazdina z vsemi petimi in delila po starosti udom, kil so strastno in tiho povživali. Po večerji se spravimo spat v naj lepšem redu; tu je leža Bošnjak, poleg njega konj, dalje eden vojakov, potem kako tele, na pragu pes, nad nami kc-koš i. t. d. lahko noč. Domače novice. V Ljubljani 7. aprila. (Shod volilcev), ki je bil v nedeljo v čitalnici, je sklenil, da hoče narodna stranka v vseh treh razredih voliti. O kandidatih II. razreda se pa ni mogel zediniti, in to prepustil ožjemu odseku, kteri se je zbral v nedeljo popoldne. Zdaj so se zedinili o kandidatih, in ti so: Za III, razred: Gospod Ifoi-ak «Fnnoz N., „ Jurčič «Fosili, „ Dr. Zamik Valentin. Za II. razred: „ Itavnikar Franj», „ lloliič fiiiii», „ Ur. Vodnjak «Bosiii- Za I. r az re d : „ Doiinai* Andrej, „ 14 n Sne »Vosi gi, „ 1)r. Pokliikar »fosi|i. „ Strzelfia .fosili. (Kanomino obiskovanje in birmovanje se bo vršilo): 10. msja v Zagorji in Knežaku; 11. m. v Trnovem; 12. m. v Ilarijah in Po-stenjah; 13. m. na Premu in Nadanjem selu. 25. maja v Cirknici in Begujah. 26. m. v Starem trgu in Babjem polji; 27. m. na Blokah in pri sv. Trojici; 28. m. v Grahovem in na Uncu; 29. m. v Planini. (Blaga dobrotnica revnih cerkva.) V nedeljo je tukaj v G8. letu svoje starosti umrla Neža Žitnik, posestnica dveh hiš na Poljanskem nasipu, ki je vso svoje premoženje zapustila za revne cerkve na Kranjskem in se v oporoki spominjala sploh dobrodelnih naprav, kakor hiralnice, Vinceccijeve družbe, sirotišča itd. Tudi štipendijo z 280 gld. na leto je ustano-za dijaka, ki si hoče duhovski stan izvoliti. Pogreb blage dobrotnice bo danes (8. aprila) popoludne ob 5 uri. („Beseda1) preteklo nedeljo v ljubljanski čitalnici ni bila posebno obiskana, pa tem rni-kavnejša zbranemu bolj odličnemu občinstvu. Najprvo je vrli moški zbor čitalnice v Tova-čovskem „Žene mrak se" žel burno pohvalo. Za njim je nastopila uježun gospica V. Karin-gerjeva ter fantazijo iz laške opere „La stra-niera' na glasoviru igrala tako, da ploska ni bilo ne konca ue kraja. Mlada gospica je pokazala vkljub nježni mladosti že veliko izurjenost na tem instrumentu, ki jej obeta še slavne prihodnosti. Posebno očaral je občinstvo , briljantni valček" s prav ume-tnijskim umom izvršen. Gjspica je igrala še par drugih toček in čuditi se je res, da tako šibkega telesa niso pri tem popustile moči. Gosp. Klein se je pokazal že zelo izurjenega inuzika na goslih v podpouriju iz „Fausta", pri kterem ga je gori omeujena gospica ua glasoviru sprem jala. V sceni in ariji iz „Stumme von Portici" se je odlikoval gospod Meden s samospevom, mešani zbor pa s točnostjo in lepimi, močnimi glasovi; isto tako je bilo pri sceni in ariji iz „Undiue", v kteri je pel gosp. Valeuta bariton-solo, gospica Snojeva pa prevzela mesto v tem zbolele gospice Orlove še v zadnji uri sopran-solo ter ga tudi vrlo izvršila. Tako smo zopet imeli „besedo", ki kaže, da imamo moči domače, na ktere smemo biti ponosni. Vsem sodelovavšim smemo izreči iskreno zahvalo v imenu občinsta, ki je bilo navzoče. (Cesar Franc Jožef 1.) V spomin pet-indvajsetletnice Njegove sreberne poroke sestavil Jos. Ciperle, založilo in izdalo slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani se imenuje knjižica, ki je ravuokar izšla v tiskarni g. Milica na starem trgu hiš. št. 19. V slogu, mladini in prostemu ljudstvu razumljivem razklada pisatelj na 50 straneh v osmerki življenje našega svitlega cesarja, mile cesarice in cesarjeviča naslednika, in ob kratkem je razloženo, kar se je pod vlado Franca Jožefa zgodilo. Knjigi ste pridejani lično rezani podobi Nju Veličanstev in k sklepu je himna ua slavno svečanost 24. aprila. Ako premislimo, da brošura obsega više od 3 pol, se nam bode cena gotovo nizka zdela, je pa ta-le : 1 brošura stane 15 kr., s poštnino 2 kr. več; 10 komadov velja 1 gl. 40 kr ; 50 — G gl. 50 kr. ; 100 12 gld. — Udje slovenskega učiteljskega društva dobe knjižico brezplačno; — pričakujemo pa, da bodo šolski predstojniki knjižico naročevali za šolsko mladino — Srce vsako, ki za dom cesarja bije, danes vneto je. Čuj od Visle sem do Soče, do Triglava: živio cesar, cesarica ljudstvo vpije — in tako ljubezen do domovine širili po svojem krogu. Dobiva se knjiga pri tiskarju g. Milic«, pri tajniku slov. učit. društva, učitelju M. Močniku st. trg h. št. 13 ; iz prijaznosti pa razpošilja knjiga tudi predsednik narodne šole učitelj g. Feliks Stegnar. Nadejamo se, da nismo zastonj potrkali na domoljubje svojih rojakov. (Ogenj) se je videl v nedeljo zvečer na severu od Ljubljane ; nebo je bilo močno raz» žarjeno. Bojimo se, da ne bi bil zopet kje kak požar. (BrzotekaK) V soboto in nedeljo se je tu skazoval nek brzotekač, ki je 20krat v 35 minutah okoli zvezde tek^-l. Velik „gaudium" posebno za našo mladino. Hasiie reči. — I) u h o v s k e p r e m e m b e : Čast. g. Junez Klofutar je dobil faro Dole. Častiti gg. Jjkob Gruden in Janez Iliti gresta v pokoj, n ste fari Bela Cerkev in Homec razpisani. — Slovenska poštenost. Tedni je bil nek delavec proti Ljubljani gredoČ na cesti nad Črnučami zgubil 20 gld. v papirji zavitih. To je bilo oglašeno v ,,S1. Narodu" s prošnjo, da, če bi jih kdo našel, naj bi j.h poslal administraciji tega lista. Res najde nek kmetič ta v papirji zaviti denar in ga nemudoma nese gospodu župniku črnuškemu, ki ga brž pošlje gori omenjeni administraciji. To kaže, da jo slovpnski kmet še vedno tako pošten, kakor je bil nekdai. Loterijske številke o. aprila. V Trstu: 32, 41, 11, 73, 55. V Lincu: GO, 22, 10, G2, 43. TeieKrnličn« dpimrn«« cene 7. april«. Papirna rHtita (j5.60 — ftrelierna ront» 65.85 — Zlata renta 77 80 — ]860Iet