188. Jfnllte. I LJrtlliil. i mta 18. nmiti 1819. Lil. lito. • Izhaja vsak dan zvečer, UtmssiI nadeli« ta praznike. Ina 3#atl t Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne In male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upr ivnlafro „Slov. Naroda11 tn „Narodna Tiskarna11 Knallora ulica št 5, pritlično. — Telefon £L 90. Pi81cY9aaal Narod* velja v LJubljani la po potil i v Jugoslaviji i celoletno naprej plačan . K 84 — polletno 42*— S mesečno......„ 21 — 1 ........7-- V inozemstvo i celoletno......K 95-— polletno 50-— 3 mesečno . . , . . „ 26*— ......- 9 — Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno MT po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati U redali t vo »Slov, Dopise apreje Naroda" Knallora aUea Telefon eter. 34. nadstropja. le podpisane in zadostno Rokopisov na vrača« Posamezna Številka velia 40 vinarjev. V risu. Kakor v kinematografu so si sledili dogodki. Zunanji neuspeh je končno zlomil že itak slabotno boljševiško ogrsko vlado in jo nadomestil s riabs-burgovcem, bivšim ieldmaršalom Jože* fcm. Lahi so za babico, angleški konservativni krogi pa za botra. Istočasno prihajajo vesti, da bi se utegnilo zgoditi kaj sličnega tudi na Dunaju. Tam si želi priti na oblast nadvojvoda Evgen. Mogoče imajo tudi tu Angleži svoje prste vmes. Sprejem Karla Habsburga, v Bukinghamski palači velja morda zopetni vzpostavitvi monarhije, ki bi bila seveda, samo torzo prejšnji, — ali vendar bi obstojala . . . Verjetno je, da si rrm^gi zapadni reakcijonarji žele takšnega »stabiliziranja srednje Evrope«: Sprememba nemško - avstrijske in ogrske republike v monarhijo bi napravila krai boljševizmu; njuna zveza bi ustvarila jedro nove podonavske federacije, ki si jo ti krogi tako zelo žele. Tudi kardinal Rourne ,ki je Še pred kratkim potoval tod okrog, je med onimi konservativ-neži ,ki žele takšno »vzpostavitev srda« ob Donavi . Končno bi podobno urejena država tvorila protiutež Čeho-Slovaški, Romuniji, Jugoslaviji. Morda bi bila s tem odstranjena »nevarnost«, da se Nemška Avstrija kedaj kasneje združi z Nemčiio . . . Kakor vidimo, je razlogov dovolj in o Wilsonovih načelih ne govori danes niti največji naivnež. Lahi kuhajo pri tem ognju še svojo posebno juho. Njim je bilo izročeno za-sedneje Bolgarske, pa je kliub določbam armistica niso razorožili, da nam ostavilo za hrbtom sovražnika. Sedaj so morali Francozi prevzeti ta posel. — Objavili smo pred dnevi dogovor hrvatskih radičevčev z Lahi. Nek katoliški župnik se je pred dvema mesecema pripeljal iz Hrvatske v Ljubljano, v hotel Union, k častniku laške »missione d' ar-mistizio« in se v njegovem spremstvu odpeljal z avtomobilom v Trst Tu se je razgovarjal z visokimi laškimi funkcionarji, dobil od njih zagotovilo laške pomoči na konferenci in doma, z diplomatskimi in vojaškimi sredstvi, če se odreče Trstu in Reki. Odpeljal se je nato zopet domov, se dogovoril s svojimi somišljeniki, in se hotel končno v družbi še drugih »odposlancev« podati čez Reko k Lahom in potem v Pariz. Isti /Mpnik, Še en kaplan in en »dvilist« so bili pri odhodu na kolodvoru v Zagrebu aretirani in pri njih poleg drugih zanimivosti najdena spomenica, ki so jo hoteli predložiti v Parizu, z laško pomočjo. V tej spomenici zahtevajo, naj se Srb! umaknejo, nas pa zasedejo T ahl. Iz te spomenice smo obiaviTi pred dnevi odlomek. To je ena panoga laškega delovanja med nami. Prav verjetno je, da delujejo njihovi agenti tudi na drug način, da namreč vzdržujejo zveze s protire- volucijonarnimi, habsburškimi in klerikalnimi elementi v Avstriji in Švici. Razni Windischgratzi, Lichtensteim" in drugi se trudijo za Karla. Kje je poroštvo, da ni med nami nikogar, ki bi ne »delal« v istem smislu? Kje je poroštvo, da ni v Mariboru, v naših kopališčih, v Voraždinu in Zagrebu več takih možakarjev, ki bi bili pripravljeni, razgnati državo, razbiti edinstvo in pol naroda prodati Lahom, drugo polovico pa Nemcem, samo da bi sami dobili svojo majhno deželico s svojim grbom in zastavo? Habsburška reakcija na Ogrskem je za nas ravnotakšna nevarnost, kakor nespametovana Bolgarija in požrešna Italija. Zato je treba ponavljati zopet in zopet, da ie skrajni čas, da se pečamo z vsemi temi problemi resno in da se na znotraj pripravimo in konsolidiramo. Radikalska »kriza«, klerikalno podpiranje radikalcev proti demokratom in slično je samo voda na mlin zunanjim sovražnikom, ker jemlje doma smisel za nevarnosti, med katerimi živimo, in za naloge, ki iih moramo izvršili vsi skupaj, ako hočemo živeti življenje resnih državljanov, ne pa zajčkov, ki jih love v zanjko. Tnfror v Slnčlvasi. Dne 15. t. nt se vrši v Sinčivasi manifestacijski tabor, na katerega vabi narodni svet za Koroško še enkrat vse Slovence in Slovenke iz Koroške, Štajerske in Kranjske. Iz Ljubljane vezi za polovično ceno poseben vlak, ki se vrne še istega dne ob 21. uri. Tabor obsega pontifikalno mašo pod milim nebom, govore, petje, vojaško godbo in ljudsko veselico. Ogromna udeležba iz vseh krajev naj priča, da nam je slovenski Korotan pri srcu in si ga ne damo nikdar iztrgati. Dr. Windischer: Omilite Mmm Mokatlo naše domovine! Dolgo časa je že poteklo, kar v našo domovino ne smejo vsled oblastvenih odredb prihajati ruje novine. S trdo roko se je ukinilo pred meseci dospe-vanje nemških in laških časopisov. Prepoved se pa ne raztega samo na zaseb- 1 nike, celo uradna mesta, javni državni uradi tako kakor oficlalna stanovska zastopstva ne smejo dobivati niti političnih, niti strokovnih, niti ne takih listov, ki objavljajo zgol postave in ukaze. Razumeti moremo, da je v resnih časih v državnem in narodnem interesu potrebno nadzorovanje tujega tiska, ki s potvorjenimi poročili bega in vznemirja lahkoverno naše ljudstvo ter v državi neprijaznemu duhu potrjuje tuji priseljeni in nastanjeni element. Naši ljudje in tudi široke plasti inteligentov so stale močno pod vplivom nemškega, in kar je osobito žalostno, pod vplivom graškega časopisja. Ni izguba, če sc je zaprlo nemški duševni kameleti pot v naše kraje. Vsled sile razmer smo bili itak po vzgoji bolni nemške kulture, na-vzeti smo bili nemško - avstrijske mentalitete. Treba bo dokaj časa, da se preokrene narod duševno. Od te plati se da prepoved nemških novin opravičevati in zagovarjati s tehtnimi razlogi, ali prepoved ima drugo stran. Vsled svoje absolutnosti, vsled svoje brezizjemnosti provzroča prepoved za nas same teško škodo. Kakor danes stvari stoje, je namreč položaj tak, da celo na publiciteti zelo interesi rani vrhovni državni finančni urad, vodilni pravosodni uradniki, ki pripravljajo in delajo zakone, odvetniška in uotarska zbornica, trgovska in obrtniška zbornica, in — le ast nen kast — uredništva naših velikih dnevnikov stoje pod interdiktom. In to, gospoda, državni krmilarji, je odločno za nas same slabo in škodljivo ter nam ne dela časti. Vsled breizjemno prepovedanega importa vseh nemških in tudi laških informativnih vjrov v sedanjem času, ko se preureja svet, ko se dannadan izdajajo najvažnejši finančno - gospodarski zakoni v sosednih državah, s katerimi mi stojimo in bomo žal še stali dolgo po tisočletni skupnosti v tesnih odnošajih, smo obsodili sebe same v nesrečno duševno blokado. S tem, da se vzdržuje — na katerem mestu, ne vem — ta dolgotrajna zapora vseh najpotrebnejših informativnih virov in vre!, razorožamo sami sebe duševno na našo veliko in često nepopravljivo škodo. Nesijajna ta duševna tsolacija se da morda brez škode prenašati v albanskih senh, pri nas pa in na Hrvatskem se to res ne da. Vse, kar je prav, aR ta položaj ne sme dalje obstajati. Kako naj recimo zastopa naš odvetnik fn notar nevarno ogrožene gospodarske interese naših ljudi na teritorijih stare Avstro - Ogrske ali Nemčije, če celo njegova organizacija, odvetniška komora, nima nobenih vesti o naših zakonih in odredbah? Kako naj trgovska zbornica varuje in vodi interese naše eksportne in importne trgovine, kako naj pripravlja novo carinsko ero, nove trgovske pogodbe, če ji je vsaka informacija b soseščini in gospodarskih po-kretih v velikem svetu odtegnjena? Kako naj uredniki naših listov drže ne potrebnem informativnem nivou svoje liste, kako naj odbijajo napade in vodijo ofenzivo, če nimajo podlage? Kako naj legisfativni oddelki finance, pravosodja etc. delajo, če niti državnih zakonikov tujih držav ne dobe? Kakšna denarna škoda je za naše ljudi, ki absolutno niso informirani o današnjem denarnem trgu. Kamor pridejo, vsak jih more nepoučene obrtnjti kakor hoče. Le gotove banke imajo zase kratke brzojavne vesti, občinstvo pa ne more samo misliti. Teden dni sem skoro v domovini, pa v nobenem našem listu nisem dobil prilike, da se poučim o stanju tujih valut, kaj še o pripravah v drugih državah na polju gospodarskem, finančnem, carinskem. Prijatelji. Če bomo še naprej sami sebe duševno kastrirali, ciljno in zistematično, bomo kmalu izgubili um-stveno možnost, braniti se proti sosedom, {zabijali bomo vsepovsod in strokovnjakov an courant na raznih no-lijh, ki jih krvavo rabimo, kmalu ne bo nič. Stroj brez olja ne teče, strokovno delo brez virov ni mogoče. V bližnji bodočnosti bomo vsepovsod imeli mnogo poljani, sej, konferenc s tujimi zastopniki. Prišli bodo strokovnjaki, izvrstno pripravljeni možje, ne podcenjujte nevarnosti, ki nam reži v obraz morda za desetletja, če mi ne moremo enakovrednih ličnosti pošiljati v boj z uma svjtlim mečem. Večina naših ljudi je bila vzgojena za izvrševalno in ne za vodilno službo. Prežvekovali smo, kar je >visoko ministrstvo« na Dunaju po svojih ukazih serviralo, le redko smo s! smeli in mocfli stvarno kritiko dovoliti. V vseh velikih vprašanjih na gospodarskem polju so mislili drugi za nas. Zdaj so drugi časi. Ce se v teh težkih razmerah skušamo umstveno krepiti in držati saj za silo in currenti, ne branite nam vodniki naše mlade države tega prizadevanja, ki stane truda in denarja. Posledica avstrijskega centralistično-nemškega zistema je, da imajo na Dunaju sedaj izvrstno izšolan uradniški aparat na razpolago v vseh strokah ter izvrsten že pripravljen material za vse resorte. Pri pogajanjih v Parizu se to vjdi. Zato tudi silijo, da bi smeli pogajati se z nami direktno. Vedo, zakaj. Mi sami iz vseh dežel smo jim znašali material za vse str< ke. Oni imajo v tem ožini izvrstno dedščino in jo brezobzirno izrabljajo. Mi smo odločno v* slabši poziciji pri obračunu, bodimo sedaj saj sebi nasproti toliko obzirni in dajmo našim vodilnim uradom, korporacija m, našim zakon o-dajnikom, urednikom, strokovnjakom možnost, da si bomo mogli dobivati redna informativna vrela ter se vsposabljati za težko delo domovini v blagor. Sedanji duševni blokadi, umstvene-mu interdiktu naj bo skoro konec! Ouod deus bene vertat! LISTEK. Fran Govekar: i Hna gttia. (Govor na gledališkem večeru »Kluba beogradskih maturanta« 20. julija 1919.) Čestite dame! Spoštovani gospodje! Sestre Srbkinje! Bratje Srbi! Nedavno je Vaš odlični pisec, dramatik Bran. Nušič v temle našem gledališču predaval o Tragediji srpskoga naroda. Čital nam je odlomke iz velike opopeje, lepše ko Ilijada in veličastnejše ko Odiseja, pretresljivejše ko Kseno-fontova Anabaza in plemenitejše ko ep o Nibelungih. Bral nam je balado, kako je mali srbski David z enim zamahljajem porazil švabsko-madžarskega Golijata, a kako so sramotnemu zločincu poražencu priskočili na jfomoč Golijat German, Goli-jat Osman in njun krvniški sluga, Bolgar. Štirje zločinci orjaki so planili od štirih strani na malega Davida, da ga zmeijejo in poteptajo v pcah in sipu A David se ni dal. Umaknil se je neravnemu boju, ostavi! domovino, izgubil je vse, a rešil svojo čast in svobodo. Strašne so bile muke in nadčloveško je bilo trpljenje, ki ga je prenašal srbski David na svojem junaškem umikanju skozi leden} mraz, preko voda in gora, preko zasneženih gozdov .vratolomnih prepadov in vrtoglavih stez divjega albanskega hribovja. Srce je bilo pač polno tuge, a v njem je živela tudi neomajna vera v končno pobedo istine in večne pravde. Tudi mi, Slovenci, nismo vso vojno dobro zdvajali; tudi mi smo s srbskim bratom vztrajali v veri, da nam mora veliko trpljenje prinesti končno veliko zmago, da mora priti za leti ponižanja in robstva svetla svoboda. In vaša vera, ld je bila naša, nas ni varala; vaš triumf, ki Je tudi naš, je tako velik, tako krasen in mogočen, da Je celo vaš pesnik Branislav s pogledom na strašno preteklost, na upov polno sedanjost in na blagoslovljeno našo bodočnost s tegale odra vzklikal: Bajka, bajka, bajka!« V imenu direktorija slovenskega Narodnega gledališča pozdravljam danes kar najprisrčneje Tebe, cvet srbske mladine, bodoče stebre srbske inteligence« nositelje in pospe&evatelje bodoče srbske kulture; pozdravljam Te kot člane ujedinjenega, troimenega, po srcu in duši, po idealih in ciljih istega naroda. Pozdravljam Vas v templju slovenske Talije, za koje svobodo so se morali boriti Slovenci tristo let. V Ljubljani, srcu slovenskega naroda, se ni smela gojiti krasna slovenska beseda, se ni smela glasiti slovenska pesem, se ni smela javiti slovenska dramatska umetnost. Italijanska opera ter nemška drama, opera In opereta so se Šopirile na mestu, ki je pripadalo po božji in človeški pravici slovenskemu jezilni. A kaj je brigala nemške mogotce pravica? Kaj so se brigali Habsburžani, da je v Ljubljani 90% Slovencev in drugih Slovanov ter Jedva 5% Nemcev, nemskutarjev. zidov in Italijanov; 5% tujcev je imelo vse politične, socijalne in kulturne pravice, 95% Slovencev pa ni-kakm. 2e leta 1670. so ljubljanski gimna-zisti priredili prve slovenska dramatske predstave Pod rumom, v gradiču tik Ljubljane. Nemci pa so zatrli te dijaške predstave takoj. Leta 1789. so veleindu-strijalec Zois, historik Linhart m pesnik Vodnik poskušali iznova osvoboditi slovensko Talijo, — zaman, Nemci so tudi ta poskus zadušili v kali. Sele revolucl-onarnega |fta 1848. Je aa kratek hipec posijalo solnce svobode naši Taliji, a Je nato nastopila tem črnejša tema. Leta 1868. ustanovljeno slovensko Dramatično društvo je šele začelo trajno borbo za redne slovenske predstave. V svoji borbi je napredovalo Dramatično društvo le korakoma in vsak hip zopet omahnilo. Izbojevalo je po dve predstavi na mesec, po tri, štiri, a zopet izgubilo vse. Policija, vladna cenzura, nemški gledališki direktorij, nemški posestniki lož, nemška soldateska in nemška industrija z nemško trgovino... vse, vse se je borilo brezstidno in brutalno proti slovenski kulturi, slovenski Taliji. Bil je silen, a grd, sramoten boi*, sramoten, ker se je slovenski David moral sam, ubog, golorok boriti proti Goliiatu. ki bi bil moral biti njegov dobrohotni oče. Avstrija, Če bi bila prava mati, bi morala z vsemi sredstvi podpirati kulturna in umetniška stremljenja svojih narodov ter se veseliti napredka marljivih, talentiranih Slovencev. Toda Avstrija nam je bila najbolj kruta, brezvestna, mačeha, ki nam ni ničesar dajala, a nam vse jemala, nas gujavila in ubijala. Nobena umetnost ne vpliva tako neposredno, tako popularno, silno, naglo in Politično vesti. — K ministrski krizi« — Odločitev pade — jutri« Beograd, 11. avgusta- Današnji dan, za katerega se je mislilo, da bo prinesel kako odločitev v vladini krizi, je potekel brez vsakega pozitivnega rezultata. Kakor smo že javili, tako se je rudi zgodilo: Prekinili so se dogovori z radikalnim klubom« Sto^-jan Protič je danes dopoldne kratkorrta«* lo odklonil sodelovanje radikalnega kluba pri sestavi vlade, če sodeluje pri tem Demokratska zajednica« Brez dvoma je, da hoče dobiti zase, oziroma s*vo-jo stranko ministrstvo notranjih dol, za ministra Nineiea, ki je s svojo nesposobnostjo v finančni politiki dovedel državo na rob propasti, pa hoče, kakor se vidi, na vsak način tudi v novem ministrstvu ohraniti mesto finančnega ministra- Glavna Protičeva ostrina pa je naperjena proti dr« Poljaku, ki je hotel izvesti agrarno reformo po programu in želji Demokratske zajednice. — Zdi se, da gleda Prorić na to celo krizo, ki je obenem tudi težka državna kriza, popolnoma cinično in dk? hoče samo ščititi interese 6voje strani • Danes je predložil deeiguiranemu ministrskemu predsedniku svoje zahtf* ve za vstop v koalicijski) vlado rudi Narodni klub- Te predložene zahteve eo velike in brez konkretnih navedb, samo eno je v njih detajlirano, namreč zahteva- da minister Pribi5evi6 ne «sine* biti v novi vladi vec minister riotranjfh del- V parlamentarnih krogih Je izzvala ta zahteva veliko začudenje, ko se jg zaznalo, da se je tudi Narodni klujj pričel vmešavati v notranja vprašanja drugih političnih strank in 3a s svojo zahtevo po odstopu PribioevićA pro\*o-eira Demokratsko zajednico in Davido-viča, ki sta edini kompetentni forum, da presodita, kdo more biti v novem ministrstvu od te zajednice. Jugoslovanski klub je tudi danes igral in zavzemal vprašanju krize svoje dvolično stališče- Čeprav dela Prb-tić* proti koncentraciji m koaliciji In noče popustiti od svojih zahtev niti za las. zahteva Jugoslovanski klub ponovno vsaki dan, da se naj Daviđović zopet in zopet pogaja z radikale!. Na ta način zavlačuje ,ugos!ovanski khlb krizo in podpira Protičevo trdoglavost, obenem pa otežuje s tem DavidovicVr sestavo nove vlade- — Nočemo reči, đa del a to hote ali rudi vodje malih parla"1 mentarnih grup bi se morali zavedati svojih velikih odgovornosti nanram državi- Vsem bi morali biti pred o&nf dve stvari: 1« Preteča renesansa habsburške dinastije na Madžarskem in* eventnelno rudi v Avstriji zahteva ne-odložno stabilizacijo naših notranjih" razmer in 2« Demokratska zajednica (e trajno na narod kakor dramatična. Dramatična umetnost je najmogočnejša vojska v mirnih časih. Tega so se zavedali avstrijska vlada in policija ter naši Nemci: Ako dobe Slovenci v svoje fo-ke gledališče, zmagajo nacionalno, politično, socijafno in kulturno. Zato so se borili Nemci z besno zdvojenostjo proti našemu gledališču, zato je podpiral gas-rnanskega Golijata z vsem aparatom m svojim denarjem celo sam ttabsburŽan na dunajskem prestolu. A slovenski David se rti dafa um tiral se je in napadal, a vsaka nova, izsiljena slovenska predstava e bila nova zmu,-ga. V večni borbi za svoj narodni obst*.. nek smo si ustanovili sami, mali fn ut*> g J, svoje šolstvo, svojo literaturo, svofc gledališče — sami profl vladi, ptrai Nemcem, proti Habsburžanorn. Zgodovina našega gledališča Je doV ga povest samih borb m žrtev, fz goie ljubezni za dramatsko umetnost so je žrtvovali dolga desetletja na# igralci m igralke, diletantje U aaiih meščanskih slojev, kasneje iz naših obrtniških In cjk jaških krogov; žrtvovali so se v*i *oo> tefji, direktorji in tntendantje našega jjj. daltfča ter se posvečaH slovenski Taft-H brez plače, brez častihlepja* nfrj n&*^ pričakujoči hvaležnosti; žrtvovali sp asi vsi naši dramatski avtorji, operni to nm ■■ &Btu* parlamentarna grapa, hi lahko sestavi kabinet in utrdi s pomočjo manjših parlamentarnih grup zgoraj Omenjeno stabilizacijo. — Današnja pogajanja- B eo-£ rad, 11- avgusta* Danes dopoldne je jposetil designirani ministrski predsed-;nik Davidović predsednika Narodnega [Predstavništva Pavloviča, Ob 103* se ifa r&zgovarjal s Stojanom Protičem in ta razgovor je trajal le eno minuto ter ne1 končal, kakor smo javili že na dru- I gem mestu, z neuspehom. Nadalje se je razgovarjal Davidovi6 z Marko Trifko- !vicem, predstavniki Narodnega kluba in ■ dr- Korošcem- Predstavniki Narodnega kluba in dr- Korošec so se posvetovali dopoldne tudi s Stojanom Proti-eem. Popoldne jo konferiral Davidović [ponovno z dr- Korošcem- Niti Narodni, Initi Jugoslovanski klub se danes nista mogla izjaviti, ali sta pripravljena Vstopiti v koalicijsko vlado- V kateri 'smeri in s kakim uspehom so se vršila pogajanja Narodnega in Jugoslovanskega kluba s Protičem, še ni znano. Ob 6. zvečer se je vršila v ministrstvu prosvete seja demokratskih ministrov in klubovih predsednikov Demokratske zajednice pod predsedstvom Davidovima, ob 7- pa se je vršila plenarna seja Demokratske zajednice- Jutri se bo pogajal Davidović s Crnogorci in socijalisti, pa tudi ostali parlamentarni klubi morajo jutri izjaviti, kako stališče zavzemajo, ker se* pričakuje za jutri popoldne definitivne rešitve krize- — Intrige. Beograd. 11. avgusta. Po parlamentu so začeli danes po dunajskem vzorcu delovati razni intrigan-ti. Tako se je n. pr. po konferenci gosp. Ljube Davjdoviča z gosp. Korošcem razširjala po hodnikih vest. da je g. Da-Vidovič izjavil, da ima polovico Narodnega kluba brezdvomno za sebe zagotovljeno in da se mu je vsled tega posrečilo razkosati Narodni klub. Na stvari seveda ni nič resnice in zlasti nič na tem, da bi bil g. Davidovjč komurkoli kaj podobnega izjavil. Vendar je intriga pri članih lahkovernega Narodnega kluba delovala, promptno so se razburiti in zahtevali službeni demanti od strani g. PavidoviČa. Stvar se je seveda hitro pojasnila. Sedaj se išče intrigant, ki "skuša z razširjenjem laži zastrupljevati že itak težavno atmosfero v parlamentu. Druga takšna intrissmtska novica veli, da je poslanec Ribnikar izjavil, da Demokratska zajednica ne reflektira na ^sodelovanje z nobeno drugo stranko, vest. ki smo jo čitali tudi že v ljubljan-kskem glasilu Jugoslovanskega kluba. iOčividno imate obe Intrigantski vesti •isti vir, m obe namen onemogočiti koalicijsko vlado. — Kakšen bo razplet? Beograd, $f. avgusta. Po svojem povratku iz No-Jvega Sada je g. Protič vzdržal prej-iSnje stališče, s katerim zahteva za svo-!jb stranko portfelj notranjega ministr-Istva in odstranitev ministrstva za agrarno reformo g. Poljaka in ministra za Verstvo g. Alaupoviča iz novega kabi-ineta. Vsled tega je designirani ministrski predsednik g. Davidovič prekinil razgovore z radikalno stranko in pozval Narodni klub in Jugoslovanski klub, da podata končne izjave. Ta dva kluba pa sta začela izbegavati odločilni in jasni odgovor in je na eni strani Jugoslovanski klub mesto odgovora začel znova apelirati na koncentracijo, Na-.rodni klub pa je podal nekakšen pro-jErrarn, ki se odlikuje po nejasnosti. Danes se pogajanja nadaljujejo. Popoldne %e vrši odločujoča seja Demokratske zajednice. Ce vstrajata Narodni klub in Jugoslovanski klub v svoji taktiki, ki indirektno podpira radikalce, bo g. Da-:yidovič položil svojo misijo, ki obstoji V tem, da se sestavi ali koncentracijska, ali koalicijska vlada, v roke regenta. JNaio bo krona stala pred stališčem, d a inore ali poveriti drugo Tstranko z enakim poskusom [ali pa poveriti Demokratsko -zzjednico, da sestavi novo vlado sama s pomočjo manjših frakcij. V političnih krogih se smatra, dabi bil tak poskus stvoriti koncentracijo ali kaolicijo kabineta brez Demokratske zajed niče, brez vsakega izgleda na uspeh. — Vrhunec strankarske zaslepljenosti je doseglo mišljenje VLS., kakor kaže današnji uvodnik njenega ljubljanskega glasila. Najprej se zlaže, da je JDS. odrekla našemu ljudstvu pravico do pokrajinskega zbora, potem se ta bivša večinska stranka izjavlja proti vladi večine in končno grozi z boji in upori To grožnjo seveda zabeli s frazami o treh četrtinah slovenskega ljudstva, o sovraštvu ljudstva itd. Članek današnjega »Slovenca« si shranimo kot dokaz onega protidržavnega mišljenja, ki od nekdaj odlikuje večino zakulisnih >drathzieherjev« te stranke. To, kar je sicer govoril župnik Konig na Vinici (da imenujemo samo en slučaj), to je danes izrekel tudi »Slovenec«. Ali naj gre vse po volji klerikalne stranke, ali pa raz-Pihnemo »revolucijo« in potem naj vzame vrag vse skupaj. Kriva bo pa JDS., zato ker ima večino in ker hoče, da se pri nas vlada parlamentarno, t. j. da ima stranka večine v vladi ono stališče, ki ji gre. Pod ranjko Avstrijo ni »Slovenec« nikdar napisal kaj takega. Takrat se je boril proti ljudskim pravicam z molkom, danes, ko smo v novi državi, izvršuje isto službo z grožnjami. Vuk dlaku menja, čudi nikada. — Zbor zaupnikov Narodno - socijalne strane se je vršil v nedeljo, 10. avgusta v dvorani Mestnega doma. Po raznih poročilih, debatah in sprejetju resolucij je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki ima nalogo tekom dveh mesecev sklicati ustanovni občni zbor te nove stranke. Prisotnih je bilo skoraj 150 zaupnikov. O razvoju te stranke bomo poročali. «Kobarid». Pod tem imenom izključno slovenskega trga v Gorenji soški dolini razume cela italijanska javnost usodepolno prebitje italijanske fronte jeseni leta 1917, ki je imela za posledico umik armade na Piavo in okupacijo Benečije po nemških in bivših avstro-ogrskih četah. Ob izbruhu italUansko-avstrijske vojne meseca maja 1915 zajedle so se čile in sveže italijanske armade v soško fronto od Bovca mimo Kobarida in Gorice vse do morja, tekom dveh let in pol so bile te armade enajst brezvspešnih »soških« bitk z avstrijskimi Črnovojniškimi bataljoni — italijansko fronto je smatrala Avstro-Ogrsko vedno le kot fronto podrejenega pomena — pa napoči neko jesensko deževno jutro leta 1917 in vse prvovrstne italijanske čete, vse ogromne for-tifikatorične naprave, vsa sijajna oskrba teh čet niso mogle zadržati usode. Italijanska armada je drvela takrat proti popolnemu razsulu s tako naglico in konsekventnostjo, da bi se ne bila nikdar več ustavila, da je imela takrat Avstrija armado, ki bi ji sledila čez Piavo. Avstrijske armade so se morale vsled svoje lastne nesposobnosti do nadaljnega prodiranja ustaviti ob Piavi. V koliko so se pri tem uveljavljali destruktivni slovanski elementi, ki so poznejše še enkrat na Piavi rešili Italijo in ji koncem oktobra 1918 omogočili »zmago,« to bo ugotovila zgodovina svetovne vojne. Ko je prišla po nekaterih tednih italijanska javnost do sape, pričela je iskati vzroke porazu. Vstanovila se je posebna komisija, ki ji je bila naloga dognati na podlagi vojaških dokumentov in zaslišanja raznih prič, v koliko leži krivda v armadnem vodstvu in drugih v poŠtev prihajajočih činjenicah. »Giornale del Martino« poroča sedaj, kakor sam zatrjuie, na podragi verodostojnih poročil o vspehu te preiskave. Zaslišani so bili predvsem generali Ca-dorna, Porro, Cappello in Cavacciotti, potem pa še okoli 1500 oseb. Dočim vali general Cadorna vso krivdo poraza na deželo in sociafistovsko propagando, ki jo Orlando ni znal zavirati, je preisko- .operetni komponisti, ki so pisali drame, ■ppere, spevoigre in operete brez hono-•rarja, celo brez tantLiem. Tako so delali Slovenci za svojo ilodtuTO, literaturo, gledališče po vsej 'svoji domovini nesebično do zadnjih desetletij in tako delujejo še dandanes. Iz isamjh osebnih Žrtev smo si zgradili gledališče v Ljubljani, na Jesenicah, v Ma-Iriboru, v Celju, v Novem mestu, Ribnici lin drugod. Iz samih osebnih žrtev smo jsi ustvarili dramatsko slovstvo: Aškerc, .Borštnik, Cankar, Detela, Finžgar, Fun-iek, Gangl, Jelene, Jurčič, Kersnik, Kristan, Kvedrova, Medved, Meško, Mur-jtuic, Milčinski, Ogrinec, Robida, Stritar, IŠpicar, Vošnjak in drugi so nam pisali drame, Foerster, Ipavic Mandič, Parma in Risto Savin pa slovenske opere in operete. Ni veliko slovenskih izvirnih dramatskih del, a vsa so nastala sredi neprestane borbe, v robstvu, brez mecenov. Trdno sem uverjen, da nam narodna svoboda prinese tudi svoboden razmah jugoslovanske dramatike. Vzlic vsemu in proti vsemu pa smo napredovali že v posledjnih letih nad vse j Napredovali smo nevzdržno na vseh poljih ter se leta 1909. preborili tako daleč, da smo postali v temle gledališču z Nemci enakopravni. Fronti sta postali enako močni, a Nemec se je zbal ter preložil svojo postojanko na novo bojišče. Prepustiti nam je moral to hišo, a sam si je z obrestmi naših kapitalov in z denarno podporo cesarja Franca Jožefa zgradil novo gledališče. Še se je upal držati ter trovati dalje naš narod, a bitka je bila zanj Že izgubljena. Konkurenca s slovensko dramo, veliko slovensko opero je bila nemogoča. Ljubljansko nemštvo in njegov Kai-ser Jubilaumstheater sta bila podobna obupanemu pustolovcu, ki životari le se od milodarov neumnih prijateljev in od očitnih sleparstev. Nit! vojna ni mogla rešiti nemškega teatra, a razkrila ga Je v vsej njegovi kulturni lažnjivosti. Slovencem Je pobrala vojska vse igralce ter Jih raztepla križem Evrope; politični zavezniki Nemcev pa so posadili v naše gledališče na mesto Talile kraljico Krna Takrat so mogli Nemci razgrniti pred LJubljano vso svojo klasično in moderno dramatsko umetnost, dramsko in valna komisija dognala, da so zakrivili poraz v glavnem vojaški vzroki; politični vzroki, force majem* kot n. pr. vsled neurja pokvarjene ceste, Id so onemogočale zveze, so bile le podrejenega pomena. Postranskega pomena Je bila tudi morala Čet, ki so bile vsled Cadomovega sistema, pošiljati Jih v brezvspešne frontalne napade, deslmi-rane; visoki častniki, malodušni in preplašeni, da so se kaznovali ne, če so pogrešili, ampak če so se upali predo-Čevati nemogočnost in absurdnost izvedbe danih povelj. Poveljstva so vsled tega, čeprav gotova neuspeha, pošiljala čete v smrt samo da ne pridejo v kolizijo z vrhovnim zapovedništvom; vedno manjanje častnikov je imelo za posledico nepoznanje in pomanjkanje vsakega zaupanja moštva napram predpostavljenim. Tudi turinski dogodki in ruski vzgled so odmevali v duši vojaka. Vsi ti momenti, ki jih je sicer veli-Jco in precej težko padejo na tehtnico, pa ne značijo mnogo proti raznim neposredno vojaškim vzrokom: popolnoma pomanjkanje rezerv. Kakor hitro je prodrl sovražnik prve črte, ni naletel več na odnor; drug vzrok je bila neposredna bližina italijanskega glavnega stana in vojaških skladišč. Poveljstvo je moralo bežati, izgubivši tako vsak spoj in vsako kontrolo nad četami, ki so se v neredu valile nazaj, zapuščena skladišča so obogatele sovražnika in čete so bile vsled tega oropane takojšnje oskrbe. Preiskovalna komisija je na podlagi gorenjega ugotovila, da pade odgovornost na generala Cadorno in Porro in nadalje na poveljnika 2. armade, gen. Cappello in poveljnika 4. armadnega zbora, generala Cavacciotti. Da sta zadnje imenovana brez dvoma sokriva, izhaia iz dejstva, da sta bila vpokojena takoj potem, ko sta bila v drugič zaslišana pred imenovano komisijo v Man tovi. NITTI O TRSTU. LDU. Trst, 8. avgusta, Listi prinašajo podrobnosti o odgovoru ministrskega predsednika Nittija na vprašanje poslanca Maran goni j a v poslanski zbornici glede izgredov v Trstu. Nitti je izjavil: Gre za žalostne dogodke, ki se ne smejo pretiravati. Priobčuje vestim, ki so bile brzojavljene vladi v nedeljo, dne 3. t. m. zvečer. Ob povrnitvi otrok iz socijalistiČnih vrtcev z nekega izleta v okolico je prišlo do spopada med spremljevalci otrok in neko karabini-jersko patruljo, ki je nekega spremljevalca radi vmešavanja aretirala. Proti karabinijerjem, ki so peljali aretiranca v vojašnico, je začelo padati kamenje. Tupatam se je tudi streljalo z revolverja. Bil je ranjen en civilist in en vojak. Okoli 15 oseb je bilo aretiranih, toda izpustili so jih v isti noči. Dne 4. t. m. so proglasili socijalisti v znak protesta splošno stavko, ki je dala povod nacionalističnim protidemos traci jam, tekom katerih je bil po nesreči ustreljen neki nacijonalistični demonstrant. Dne 5. t. m. popoldne se je zbralo okoli 400 oseb, moških, žensk in otrok, v »Delavskem domu«, kjer je bila izobešena rdeča zastava. Ulice so čete dobro zaprle, da preprečijo napad nacionalističnih demonstrantov na »Delavski dom«. Osebe, ki so bile zbrane v »Delavskem domu«, se niso pokorile povelju, da spustijo rdečo zastavo, temveč so oddale nekaj strelov na ulico. Na to streljanje je vojaštvo odgovorilo. K sreči ni bil nobeden ranjen. Nekateri vojaki so pod vodstvom karabinijerskih častnikov vdrli vrata v »Delavski dom«, sneli zastavo in izgnal vse osebe iz »Delavskega doma« na ujico. Tukaj se je začela ugotavljati njihova kazenska odgovornost. — Zabranjena so bila zbiranja in obhodi. Večer in noč sta minila mimo. Dne 5. zjutraj se je del delavstva povrnil na delo in večji del trgovin se je odprl. — Tekom preiskave v »Delavskem domu« se ie našlo orožje in revo- j lucijonarni proglasi. Smatra se, da le Se precej orožja skritega. Mnogo areti-rancev je bilo izpuščenih. Dne 4. t. m. je razen tega prišlo do izgredov pred sedežem slovenskih društev. Skupina nacijonalistov je zahtevala, naj se iz-vesi italijanska zastava v protest proti operno, saj so bili brez naše konkurence ter so imeli denarja, glumčev, pevcev in muzikantov, kolikor so jih le hoteli. A vzdrževali so le najklavrneišo šmiro. ki jim je igrala bedaste, Slovane zasmehujoče burke, ter najordinarnejŠe nemške in madžarske operete. Nemški Golijat je pač ležal Že onemogel na tleh ter je le še bljuval blato, predno je poginil. Meseca novembra 1918 nam je preostalo le še zadnje delo: spraviti nemško mrhovino s poti. Kot resnično kulturni ljudje smo opravili tudi ta neprijetni posel s taktom, ki je bil za Nemce hujši kot najbolj energična brca. Slovenski David Je danes kakor njegov srbski brat — na svoji zemlji svoj gospod. Dve gledališči imamo: v enem gojimo slovensko, slovansko in moderno svetovno dramo, v drugem slovensko, slovansko ln svetovno opero in opereto. Nič več ne visi nad našo Talijo večno dvorezni meč avstrijske policijske cenzure; nič več nam ne bodo prepovedovali srbskih, hrvatskih, čeških, poljskih in ruskih dram. ali Jih obrezovali ad majorem Germanlae glodam. Nič več nam ne bodo prepovedovali slovenskih najboljših dram iz di- Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kongres Jugoslovanske Omladine v Zagrebu* Prejeli smo: Ker se bo prvi dan kongresa, ki se bo vršil v prvi polovici meseca oktobra, poročalo o zgodovini predvojnega gibanja Jugoslovanske Ujedinjene Omladine, se prosijo tovariši, ki so v posesti gradiva in ki so aktivno sodelovali v gibanju, da napišejo o tem referate- Osrednji odbor J* U. O. bo odredil naknadno, kateri teh referatov se bo prečital na kongresu, med tem ko »e bodo vsi brez razlike izročili posebnemu redakcijskemu odboru v svrho, da se objavi spomenica-Posebno opozarjamo tovariše na to, da nam pošljejo obširne podatke o padlih drugih, o njihovem delovanju v gibanju pred in za časa vojne, njihove slike z biografijo- Kar bo služilo, da se pri- nastičnih, vojaških, političnih, moralnih ozirov. Naše gledališče postane zdaj resnično narodno, slovensko gle-d a 1 i š č e. Postane pa tudi lahko resnično umetniško gledališče. Minili so časi, ko so nam razvoj gledališke umet-sti z vsemi sredstvi Ie ovirali ter smo se morali Slovenci z najskromnejširai sredstvi boriti za goli obstanek svoje drame in opere. Minila je doba, ko smo trepetali za blagajniški uspeh predstav, da smo mogli plačevati vsaj skromne gaze svojim igralcem in pevcem. Danes stojita pokrajinska in državna vlada za slovenskim Narodnim gledališčem ter popolnoma razumeta veliki nacionalni. Jugoslovanski, kulturni, torej občedr-žavni pomen vseh gledališč. Dobra gledališča najlepše dokazujejo zunanjemu svetu višino kulture v državi ter so ljudske univerze v najidelalnejšem smislu. Naše vlade bodo torej poskrbele, da se nakloni ne le našim trem glavnim gledališčem: v Beogradu, v Zagrebu in Ljubljani, nego tudi drugim jugoslovanskim gledališčem in odrom iz državnih sredstev tolika moralna in gmotna pod- splošni stavki Ker se zahtevi nI ustreglo, so vdrli demonstranti v hišo in izvesti! Italijansko zastavo. Pri tem Je bilo napravljeno nekaj škoda. Nacionalisti so vdrli vsled klicev »Doli z Italijo«, »Živela Avstrija« tudi v tiskarno nekega slovenskega lista, kjer so sežgali knjige in liste. Strojev se niso dotaknili S slovenske strani se trdi, da sj> pri teh Izgredih deJovaU tudi častniki. Uvedla se je preiskava, ali odgovarja ta trditev resnici. V slučaju, da se izkaže resničnost ie tuditve. bo vojaška oblast ukrenila potrebne ukrepe. Dvema gubernator j ema so bila dana jasna in točna navodila, da vzbudijo med odrešenim prebivalstvom Čut zaupanja in simpatije napram drugorodnim skupinam, kjer lahko prihaja do nesoglasij in ostrih nasprotstev, in sicer tako. da se prepričajo, da Italija, dežela svobode in demokratstva, nikakor noče izvrševati nasilnega raznarodovanja. Toda ni mogoče hipoma odpraviti vzrokov teh številnih plemenskih, mišljenjskih in interesnih nasprotstev. Zato se ne sme pretiravati pomembnost teh dogodkov. Krvavi dogodki so vedno obžalovanja vredni in treba je storiti vse, da se preprečijo. Vendar pa je tudi absorutno potrebno, da se vzdržuje red. — Vlada ie podala dokaz trdnosti in tudi modre strpljivosti: duhovi se ne smejo razvnemati. Red je živ-ljenske važnosti, predvsem za delavske sloje, ki bi bili najbolj oškodovani po nemirih. — Govornik upa, da ne pride nikdar do besede, katera bi pomenila izzivanje reakcije, (Živahno odobravanje.) — Marangoni pripominja, da so tržaški dogodki tako težki, da ni mogoče dvomiti o tem. Krivda radi teh dogodkov pada na one, ki so nemoteno vršili obrekljivo propagando za mržnjo proti tržaškemu delavstvu. Ta propaganda, katera slika socijaliste kot avstrijakante, dočim so bili glasni početniki revolucije, katera je osvobodila Trst tujega suženjstva, se je razvnela, čim je nasledila vojaška oblast, ki je postopala odločno, toda nepristransko pravično oblast civilnega ko-misarijata. Govornik je prečital nato proglas trž. delovne zbornice, ki poziva delavstvo, naj se vrne na delo. Poudarjal je, da ima tržaški proletarijat močno gospodarsko - socijalno organizacijo, da se je znal upirati tujemu pritisku in ni voljan ponašati nasilja z nobene strani. Govornik se ne zadovoljuje z vladno izjavo, poudarjajoč, da zatrjevanju ministrskega predsednika glede svobode in strpljivosti napram raznim mnenjem in umerjenosti pri varovanju javnega reda ne odgovarja postopanju političnih oblasti. (Komentiranje.) — Min, predsednik priDo-minja da odgovornost za te dogodke ne more zadevati novega civilnega gu-bernatorja Ciuffellija, ker so se dogodki pričeli 3. t m., dočim je Ciuffelli prevzel gubernatorske posle šele 4. t. m. Govornik popolnoma zaupa v Ciuffelli ievo delovanje. Popolnoma je prepričan, da bo Ciuffelli znal pomiriti duhove in smatra za svojo dolžnost da mu izrazi popolno zaupanje vlade in je tudi uverjen, da bodo v JuL BeneČiii složno delovali vsi na pomirjenje, da se tako vedno bolj utrdijo prisrčne vezi, ki morajo privezati one narode k naši domovini«. merno spomnijo pri otvoritvi kongresa in da se uporabijo sa spomenico- Govornike sa drugi in tretji dan kongresa (Manifestacija Jugoelovanstva, Nova omladina orijentacija) zbirajo posa-mesne skupine na svojih predposveto-vanjih, ki jih po lastni inicijativi sklicujejo svoječasno- Centralni odbor J« U. O- obvešča vse seniore iz gibanja, organizacij in društev, od leta 1907/08 pa dalje do Vidovskega kongresa leta 1914 na Dunaju, da se bo predposveto-vanje članov Jugoslovanske Ujedinjene Omladine vršilo tri dni pred kongresom v Zagrebu, in prosi vse tovariše, da prisostvujejo v čim večjem Mevilu- Pripravljalni odbor je podvzel potrebne korake, da se omogoči vsem delegatom in ude letnikom brezplačna vožnja do Zagreba in nazaj, ter stanovanje in hrana za časa kongresa- Zato je potrebno, da je tajništvo pravočasno točno obveščeno o številu tovarišev, ki bodo prišli v skupinah ali pa posamezno. Referate in podatke o padlih tovariših, kakor rudi vse ostalo, kar se nanaša na tajništvo, je treba poslati na naslov: M. Bartulica, Zagreb, Trg I- br- 4- (Opozarja se na izpremembo naslova)« — Sekretarijat priregjivačkog odbora Kongresa Jug06lovenske Omladine- Srednja tehnična šola. LDU Beograd, 11. avgusta. V ministrstvu za trgovino in industrijo je bilo sklenjeno, da se v Beogradu otvori srednja tehnička Šola, kjer se bodo izobraževali strokovni pomožni tehniki. Ta šola se otvori, kakor hitro se dobi za njo primeren prostor. Demanti. LDU Beograd, 11. avgusta. Presbiro zunanjega ministrstva javlja službeno: Neki zagrebški list je priobčil poročilo iz Beograda, da pride koncem tega meseca prestolonaslednik regent Aleksander v Zagreb, kjer bi se sestal s tujim prijateljskim vladarjem. Pooblaščeni smo izjaviti, da za sedaj še ni gotovo, kdaj pride prestolonaslednik regent Aleksander v Zagreb. Poročilo, da bi se imel v Zagrebu sestati s £ijim prijateljskim vladarjem, je neosnovano. Komisija za premog. LDU Beograd, 11. avgusta- Ministrstvo za promet ter ministrstvo za prjehrano in za obnovo ozemlja sta formirala posebno komisijo, ki se bo v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo ln z ministrstvom za šume in rude potrudilo, da se preskrbi potrebni premog. Dnevni deficit premoga, ki bi se imel nabaviti, se računa na 900 vagonov. Ta deficit se more pokriti samo, ako se zviša produkcija premoga v premogovnikih našega kraljestva, Vojvodina, LDU Beograd, 11. avgusta. V petek, dne 8. avgusta Je došla semkaj deputacija, kl jo je odposlal veliki narodni zbor, ki je zboroval dne 3. avgusta v Novem Sadu. Predsednik Narodnega predstavništva dr. Paviović je sprejel deputacijo, ki je tožila o neugodnih odnošajih v Vojvodini, zlasti zaradi ustavitve železniškega prometa m nerednosti na poŠtah. Deputacija Je izročila Pavloviču protestno resolucijo Narodnega zbora v Novem Sadu, ld vsebuje vse pritožbe. Dr. Pavlovič Je izjavil, da so mu prometne težkoče v Vojvodini znane, da bo oddaj resolucijo novi vladi in da bo zahteval, da se navedene neprilike odpravlja Potrdil Je tudi to, da so narodni poslanci iz Vojvodine prosili za vzpostavitev prometa. Deputacija je vzela odgovor predsednika Narodnega predstavništva na znanje. Baranja. LDU Osijek. 11. avgusta. Veliki župan Baranje, dr. Panduro-vić, na čelu deputacije baranijskih Jugoslovanov, je zopet odpotoval v Pariz, da urgira boljše rešenje mirovne konference, da se vsa Baranja priklopi kraljestvu Srbov, Hrvatov m Slovencev. Heoffrefonn Rekvizicija v nesrečnem ozemlju! LDU. Trst, 9- avgusta- >Oservatore Triestino« javlja: Vrhovno poveljni-štvo kraljeve italijanske vojske odreja: Določba ministrskega odloka z dne 29-maja 1919, tičoča se rekvizicije pšenice, ječmena in rži, veljajo tudi za ozemlja, zasedena po kraljevski vojski- Ob- pora, da zašije jugoslovanski Taliji doba najvišjega umetniškega procvitanja-To željo gojim in zaupanje v naše vlade izražam tem trdneje, ker sem se meseca maja t L v Beogradu sam prepričal, da nam je večna pravda naklonila v Njegovem Visočanstvu, regentu Aleksandru najtoplejšega Prijatelja jugoslovanske drame in opere. Sestre Srbkinje! Bratje Srbi! L. 1670. je bila v LJubljani prva, dijaška slovenska predstava, a 1. 1919. se vrši v Ljubljani prva dijaška srbska predstava. Iz mladine je švigal in naj šviga nov plamen, ki razžari ves naš jugoslovanski narod za delo, za skupnost, edinstvenost naše umetniške kulture! Pozdravljajoč Vas v svoji lepi, skromni, zares demokratski domovini s čustvi najmanjšega, najmlajšega^ a vedno naizvestejšega brata, Vas poživljam, da se z mano vred v tem trenotku spominjate našega osvoboditelja iz germanskega robstva, junaka jnnakov: Nj. Veličanstva kralja Petra in njegova sina, Visočanstva regenta Aleksandra, najvemejšega zaščitnika jugoslovanske Talije, Živela! \ 99 \ enem določa tudi najvišje cene, ki so iste, kakor jih odloča ministrski odlok z dne 15- avgusta 191S. in sicer: drobno- čill. in nastanitev, torej približno toliko če ne več, kot dosluženemu majorju. Komentar bi bil odveč. Ako je zakonska pšenica, 75 lir; debelozrnata pše- j dvojica iz tega primera (brez otrok) niča, 56 lir; oves 56 lir; ječmen 62 lir; i Vam pesem junaško — bratsko — sokolsko, in zapel bi pesem žalostinko onim, ki ne čutijo z nami. Duška pa hočem dati onim čustvom, ki se protivijo vsemu, kar je nezdravo za naš narodni razvoj, in duška hočem dati proti nezdravim pojavom v našem domačem kraju. Komaj je minulo leto dni, odkar smo bili zbrani vsi, nedaleč od tu na ljudskem taboru. Tedaj je dež curkom lil a to nas ni motilo. Vstajali so govorniki in govorili so krepke, težke besede. Mi pa smo stali krog njih drug pri drugemu kot brat pri bratu — in poslušali smo jih in verovali smo jim in zaupali smo jim! Naši sinovi, bratie in očetje in veliko Vas, ki ste danes med nami, pa ste stali tam daleč na fronti! Do nas pa so prihajala kratka poročila na zelenih dopisnicah tiskana: »Zdrav sem in dobro se mi godi!« Laž pa so bila ta poročila, prisiljena laž — a žal, neiskrene so bile tudi besede nekaterih sedanjih naših govornikov! 3. Pa je vrgel brat Srb tam doli na makedonskem polju našega skupnega sovraga ob tla in Nemce so bili na zapadu kot toča klasje. Tedaj smo se zdramili in ostali tudi mi. Od tedaj je minulo komaj mesecev deset! In danes? *Tko je srce v te dirn*o Da si tako sad nemirno«. Zamrla je beseda zvestobe, vtihnil je resnice glas! Zli duh se vrača v deželo in ob-seda neke glave! Ponosni iskreni duh dr. Kreka pa se umika od njih. Še stoje naša krdela na mejah, še nisi rešena draga domovina! Doma pa moramo že mobilizirati vse duševne sile ,da se obranimo krivih prerokov. Trume besedi se kopičijo pred nami, vse oborožene do zadnie črke. Stavek koraka za stavkom in vsak ima klieai, liki bodalca na rami. Razprave, referati se vijo v 'dolgem trenu — interpelacije ookaio kot ročne granate — predlogi brenče kof puške strojnice! Tn tam v ozadju ~rme resofnciie kot težki topovi! A vse zaman! Naš domaČi sovražnik je skrit!, zakopan. Od njegove strani pa nam butajo v obraz strupeni plini MnavšČine in skrlvinTi marrinactj! 4. Sokol v Št. Vidu je krepko dvignil svoja krila in pridružile so se mu naše Čile Sokoliće. To pa je zapeklo v dno duše one, ki jih nočem imenovati. Črna zavist se je naselila v njihovih zakrknjenih srcih. V letu narodnega preporoda, v dobi vjadinjenja jugoslovanskega naroda, v času, ko so vsi rodoljubni možje in žene, brez razlike stanu in strank, tekmovali v tem, kar naj bi bilo v procvif in prospeh naši skupni mladi domovini — v tem velikem času, — pravim, so se našli v Št. Vidu nad Ljubljano, tako-rekoč v srcu Slovenije — majhni ljudje, ki so šli v svoji zlobni strankarski strasti tako daleč, da so preko odloka vlade — preko volje vseh razsodnih državljanov, izvršili z jalovim, klavernim izgovorom nad društvom Sokolom, ki je za narod eminentne prosvetne in vzgojne važnosti — grdo nasilje. Nevidna, a nam vsem znana roka, je zaklenila duri tukajšnje šolske telovadnice in vrgla našega dičnega Sokola na cesto. Naj? kmet. naš obrtnik, naš delavec je prepameten in prepošten, da bi kaj takega zakrivil. Trebalo je zato drugih mož, ki izkoriščajo svoje stanovsko dostojanstvo v take nečedne namene. Nemilo nas je dirnilo, v jadu se nam krči srce — a ne bomo vam plačevali nemilo za nedraoo. — Tudi žugamo vam ne — ker to bi bil znak naše lastne slabosti. Naš duh pa je krepak in naša duša je zdrava. Mi vas samo pomilujemo! 5. Sokol je otresel cestni prah od sebe in koraka nemoteno po začrtani poti dalje med narod. V svesti si ie, da je sokolska ideja in sokolska vzgoja narodu spas in da bo narod v Sokolu zopet sam sebe našel. To je naša zavest, naša vera n naša volja in te vere nam ne bodete vzeli in te volje ne vklonili! Še na drug način so poskušali. Pa se priplazi skušnjavec do naših fantov in jim šepeče: »Kdor bo Sokol, ta bo vojak.« Cloveče nerodno, mar misliš, da je Sokol tvojega duha in perja. Sokol sivi! Ti si ptica jasnih viso-čin in zdravega podnebja! Ne bo te motilo plahutanje mračnega netopirja, ne večernih vešč in volkodlakov, ki ti hočejo piti kri in raozek! Sokol v tvojih prsih živi junak in ti junaka ne vržeš od sebe! In sestre Sokoliće! Iz vaših src plamti žar čiste domovinske ljubezni in ta plamen ni odsev one bolne strasti, ki medli v očeh vaših kleveini-kov in klevetnic. 6. Cankar, ti mož čudoviti, ki si zrl v dušo narodu, si nam prerokoval en prapor in eno vrsto. Tvoje besede postajajo resnicaj Šel si od nas, kakor odhaja Dosledni žarek zahajajočega sobica. Mrak in noč toča na nase poljan* Tvoj duh pa nam daje1 zagotovilo in tolažbo, da sobice zopet izide in da bo jutri zopet dan. ČuH ste silni glas sokolskih rogov, ki odmeva od naših logov in od naših ara Zdramite se vsi! Bratje so tu! Vrsta se strni v vrsto! Zdravo! Naprej! Dnevne vesti. Slovenci! — Slovenke- Ore nam za tisoče življenj naših fantov in mož, ki padejo vsako leto radi alkohola v prezgodnji grob — gre za srečo in mir tisočerih družin — gre za naše žene, ki trpe pod krutostjo pijači vdanih mož, gre za prihodnost našega mladega rodu — gre za obstoj stotin posestev in obrtnih podjetij, gre za milijone narodovega premoženja, gre za to, da se oprostimo stoletnih sramotnih okov alkoholizma, ki so glavna zapreka gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda! Z zdravimi in treznimi možgani zrimo v svet: bol in težo življenja bomo bolj spoznali, a spoznali bomo tudi radost in velikost življenja Čisto in neizkalje-no. Iz ljubezni do lastnih otrok, iz ljubezni do sobratov - trpinov se opri-mimo vsi brez razlike stanu in poklica važnega socijalnega dela v boju proti alkoholizmu. Delulmo zavedno in določno za svok> in svojcev srečnejšo bodočnost, kajti le trezen narod bo imel moč, da zadosti vsem zahtevam, katere stavi nanj nova doba. Odličen gost- V Ljubljani se mudi g- dr- Aleksander K o 1 e s s a, vseuči-liški profesor in bivši državni poslane«* sedaj član Ukrajinskega Narodnega sveta- Na potu je v Zagreb in Beograd, da naveže politične stike međ Jugoslavijo in Ukrajino. On veruje v veliko bodočnost Rusije na federativni podlagi- .Tavna zahvalnost- Beogradski maturanti, ushićeni izvanrednom srdac-nošću kojom su na svome putu po jugo-slovenskim zemljama svuda bili dočekivani, nemajo dovoljno suažnili reči da izjave svoju toplu bratsku zahvalnost za ukazanu im pažnju: Oni koji imaju tu sreću da pripadaju generaciji podmlatka koja će prva imati da primi n nasledstvo rad na kulturnom podizanju svoje velike ujedinjene otadžbine, poveli su sa svoga puta dovoljno pod-streka da oduševljeno delajo za ceo svoj život* Oni su lično videli i oserili, da jugoslovansko jedinstvo nije više samo jedan daleki ideal, nego stvarnost, koja nas zapovednički poziva sve na složan posao- To je najlepši rezultat koji su beogradski maturanti imali od svoga puta- Oni smatraju za dužnost, da to javno saopŠte i da ovim putem zahvale svima, koji su doprinesli da njihovo ushićenje bude što potpunije- Beograd, avgusta 1919- Uprava kluba Beogradskih maturanata. Veliki ljudski tabor v Sinci vasl, veličastna manifestacija za združitev slovenske Koroške z Jugoslavijo, se vrši 15. t. m., na praznik. Kakor smo že včeraj javili daruje ljubljanski škof dr. Jeglič pontifikalno mašo ob 10. uri pred-poldne pod milim nebom. Nato se vrši veliko zborovanje, na katerem govore govorniki iz Kraiske. Koroške in Štajer-govorniki iz Kranjske. Koroške in Štajerske. Za taborom se vrši velika fjudska veselica. Poseben vlak za udeležence velikega ljudskega Tabora v Sinči vasi vozi iz Ljubljane na praznik 15. L m. zjutraj ob 2. uri in pride v Sinčo vas zjutraj ob 9. uri. Vrača se pa iz Sinče vasi ob 21. uri in pride v Ljubljano v soboto zjutraj ob 2. uri. Narodna društva naj se udeleže Tabora v Sinči vasi s svojimi zastavami. Večja skupina izletnikov namerava po veselici izlet h Klopinskermi jezeru, Kj| je 4 km oddaljeno od Sinče vasi. Poročil se je danes g. Josip Berbu 6 z gdč. Olgo Ribnikarjevo ia znane narodne rodbine- Bilo srečno! Poročil se je danes g- Peter Krže z gdč. Vido Obreza- Bilo srečno! Poročil se je g- Ferdo Martin, trgovski potnik z gdč- Pavlo Slegl iz Kamnika- Bilo srečno! Major Tiirudija. Neki beneški dnevnik je priobčil o priliki tretje obletnice padca Gorice (8. avgusta 1916) zapiske iz nekega dnevnika, ki bi nas sicer ne zanimali veliko, da pisec v svojem dnevniku sestavljenem seveda šele sedaj po treh letih) ne bi neke trditve z gotovim namenom podčrtaval. Piše med drugim namreč: »Čuje se govoriti, da bo mesto Gorico branil do zadnega neki Bo-roevičev svak. Ujetniki potrjujejo to vest m pravijo, da le najskrajnejša obramba poverjena majorju Turudiji, divjemu in heroičnemu Slovencu.« Vemo sicer, koliko le stal major Trudna Italijane v plavskem odseku in nimamo drugače prav nič proti temu, če bi ga Italijani pod drugimi okolnostmi imenovali Slovenca. Nasprotno, laskalo bi nam, če bi Italijani priznavali v njem slovenski hero-ziem. Ali ker se baš sedaj, ko pričakujemo, da nam jugoslovanska - italijanska meja zareže globoko v naše narodno teki, z gotovo tendenco povdar-tjflt nacojdnfgst majorja Tunidije, konsta- tiramo, da major Turudlja slučajno ni Slovenec. S smrtjo Avgusta Bertholda, prvega Slovenca, ki je fotograisko obrt divgnil na stopnjo umetnosti in se proslavil kot prvovrstni umetnik na strokovnih razstavah po celem svetu, njegov zavod k sreči ne preneha. Umetnikova vdova ga. Helena Bertholdo-va Je namreč angažirala za poslovodjo odličnega umetnika fotografa gosp. Milica Obrenovica, Crnogorca, ki je deloval kot prvi operater pri kr. dvornem fotografu Milanu Jovanoviču, bratu svetovnoznanega slikarja Paje Jova-novića, v Beogradu in ceRh osem let pri pokojnem Avgustu Bertholdu, katerega je tudi zastopal za časa njegove dolgotrajne bolezni. Svoje sotrudništvo je pri Berhtoldu prekinil le, ko ga je Crna gora, njegova domvina, poklicala leta 1912. v balkansko vojno in ko se mu je leta 1914. posrečilo pobegniti iz Avstrije ter se v svetovni voini boriti za osvoboditev Slovencev, dokler ni padel leta 1916 .v avstrijsko vjetništvo, iz katerega se je po največjem prizadevanju pokojnega Bertholda leta 1918 mogel zopet vrniti v Bertholdov zavod v Ljubljano. Kakor je vse prijatelje prave umetniške fotografije m amaterje glas o smrti najboljšega našega umetnika fotografa užalostil, tako bodo gotovo z veseljem pozdravili vest, da je vodstvo zavoda prevzel svojega bivšega Šefa in učitelja vredni naslednik g. Milic Obrenovič, katerega nadaljnje sodelovanje garantira, da bo gospe vdovi mogoče zavod obdržati na stari višini in ob sotrudnlštvu samo prvovrstnega personala stalno napredovati. (7872) Prememba imena. Deželna vlada za Slovenijo je dovolila mestnemu učitelju in lastniku trgovskega tečaja Fr-Gartnerju premembo imena zanj in za njegovo rodbino v prfimek Gorazd. Imenovani je že pred 30 leti prosil za tako dovljenje prejšnjo deželno vlado avstrijsko, ki pa ni hotela ugoditi prošnji z motivacijo: es ist kein trifti-ger Grund zur Namensftnderung vor-handen. Mislila je pač, da je nemški most bolj trden, če mora Slovenec se posluževati po vojaških oblastvih po-tvoTJenega imena- Mestna hranilnica ljubljanska bo zaradi snaženja uradnih prostorov v soboto, dne 16- avgusta zaprta- Stud. phil* Franjo Mesesnel naj se javi pri ge- Korane* Pogačarjev trg, da prejme 100 lir- Na naslov zdraviliškega doma Bled! Ako pride tujec ali izletnik na Bled, si ogleda v prvi vrsti tudi zdraviliški dom- Saj je tudi razumljivo; reklame je dovolj po časopisih in godba ga vabi k vstopu- Ubogi izletnik, ako se usedee za mizo. Z uro v roki sem kon-š tati ral. da je minulo 35 minut p redno sem naročeno dobil in to s kakšno m ujo in trudom- Ob začetku koncerta se 6ploh ne sliši drugih besed kakor: >joj, kako dolgo se mora čakatic, drugi zopet >no. čez pol ure bodemo že kaj dobili<. Gospoda najemnika torej prosimo, da odpravi to neznosno škandalozno postrežbo in da napravi red, kakoržni bi se spodobil za ta lepi dom. — Izletnik-Sodna imenovanja se še vedno niso izvršila, dasi se na ista že mesece in mesece nestrpno čaka- Zanimivo bi bilo zvedeti, kdo in zakaj se ista zavlačujejo, ko mora merodajnim krogom vendar znano biti, da je za ista skrajni čas, kajti večina prizadetih uradniških rodbin mora že sedaj vedeti, kam da pride, da potrebno ukrene glede selitve, ki bo v pozni jeseni ali pozimi postala sicer naravnost nemogoča* TVeea je, si oskrbeti stanovanje, kurjavo itd . večina je tudi v veliki zadregi radi vsolanja svojih otrok, ktoro je ravno od premestitve odvisno- Splošna želja je, da se imenovanja izvrše takoj, da se pri Istih v največji meri upoštevajo šelje kompetentov ter da se pri baje nameravanih uradnih premestitvah da poprej prizadetim priložnost, da se k istim izjavijo, oziroma se jim ponudi izvolitev enega izmed prostih mest, s čemur bi se v večina slučajih morebitna nezadovoljnost z premestitvijo, ki je danes združena z velikanskimi stroški, več ali manj ublažila- Dolžnost države je končno, da prevzame vsaj eden del selitvenih stroškov- Poziv vodstvom in ravnateljstvom ljudskih in meščanskih sol, nadalje v pokoj enim učiteljem, ter vdovam I učiteljev v Sloveniji. Da se morejo čimprej e odmeriti in nakazati aktrvnim učiteljem in učiteljicam javnih ljudskih in meščanskih šol v Sloveniji draginjske doklade, po naredbi z dne 18. julija 1919, št. 575 Ur. L, se poživljajo šolska vodstva in ravnateljstva, da nemudoma vpošljejo deželnemu knjigovodstvu v Ljubljani razkaznice za vsakega učitejja na šoli, tako da bodo vpisani podatki natančno v sledečem redu, eden pod dragim: a) Ime in prezime učitelja; b). Šolski okraj; c) ime soproge; pod č) se vpiše, če je učitelj vdovec; pod d) se vpiše, če je učitelj ločen od svoje žene in če Je dolžan skrbeti za njo vzdrževanje; pod e) se navede ie li žena učiteljeva tudi učiteljica ali državna uradnica, kje je nameščena in v kakšni lastnosti; pod f) se navede je U učitelj oženjen z upokojeno učiteljico ali državno vpo-kojnoka; *> taeaa oar^ttjjdi Strni 4. •SLOVENSKI NAHOD*, One 13, avgusta 191». konskih); dan m leto rojstva, za vsakega otroka se navede, je U preskrbljen, glede otrok, ki so v državni službi, je treba navesti, ker se jih v smislu 3. čiena navedene naredbe ne sme „ I upošteva ti pri odmeri dravinjske do-klade; k) imena pastorkov in adoptiv-nih otrok; dan in leto rojstva; nadalje česo preskrbljeni, kakor pod g) glede zakonskih otrok; i) glede neoženjenih učiteljev in neoženjenih učiteljic, ki Žive v skupnem gosrx>dinjstvu s starim očetom ali staro materjo, ali s star51, je treba navesti, ali zaradi pravne In moralne obveznosti dejansko pokrivajo največji del izdatkov za vzdrža-jvanje teh sorodnikov zaradi njih ubo-štvcL (Opozarja se. torej na to, da tCjaj po novi naredbi samski učitelji, ki žive v skupnem gospodinjstvu z ubogimi brati ali sestrami iz tega naslova ne bodo več dobivah višje graginjske do-•klade. Zato bratov in sestra ni treba Jnavajati. — Podatki pod črkami g^ b in i morajo biti potrjeni od občinskega urada. — Razkaznice naj se izpolnijo po stanju od 1. julija 1919, torej se morajo vpoštevati tudi namestni in začasni učitelji, ki so nameščeni samo do konca šolskeiga leta 1918/19. Namestni in začasni učitelji, ki pred koncem šolskega leta niso bili nameščeni in vsled tega niso dobivali službenih prejemkov, se ne vpoštevajo, pač pa Je treba izpolniti razkaznice za tiste na-roesrne In začasne učitelje, ki so bili (v koroških in štajerskih šolskih okrajih) nastavljeni šele po 1. juliju 1919. Taki učitelji bodo prejemali draginjsko do-klado izza 1. dne tistega meseca, ki sledi dnevu nastopu službe. Pri takih učiteljih naj se v razkaznici pripomni, kdaj so nastopili službo, — Upokojenim učiteljem in učiteljskim vdovam bo višji šolski svet poslal golice za priiavo z navodilom, kako Jih morajo izpolniti. Ce bi jih kdo po nomoti ne prejel, kadar iih drugi dobe, naj reklamira pri višjem Šolskem svetu. Višji šolski svet v Ljubljani. 3. avgusta 1919. __ Predsednik: VadnjaL 1. r. Deklfški zavod »Vesna« v Mariboru. V Mariboru ie dolgo let deloval zavod ->Tochterheim«. ki je nudil deklicam višjo izobrazbo in pouk v raznih gospodinjskih strokah. Ta zavod ie sedai prešel v slovenske roke in se nahajajo v njem sledeče šole. ki pričnejo z rednim poukom 20. septembra . 1919: T. Višja dekliška šola s rosebnim ozirom na gospodinjske poklice, ki je triletna. Letos se prične 1. letnik. Sprejemni oogoii za to Šolo so: Dovršeni 3. meščanski razred, ali pa kaka višja organizirana ljudska Šola. V zadnjem slučaju morajo učenke napraviti sprejemni izpit, ki se bo vršil 13. septembra 1919. Pred vsem se bo upoštevala splošna izobrazba in nadarjenost učenk. II. Ženska obrtna šola, ki obsega istotako 3 letnike. Letos se začne s prvim letnikom. Sprejemni pogoji za to šolo so: Učenka naj s Šolsko odpustnico dokaze, da Je dopolnila najmanj 14. leto in da Je zadostila šolski obveznosti. Poleg tega naj bode tudi telesno sposobna za svoj poklic. 111. Kuharsko - gospodinjska šo-1 a, ki traja eno leto. Učenka naj dokaže, da je dopolnila najmanj 16. leto in da je zadostila šoteki obveznosti. IV. Med letom se bodo vršili od časa do časa razni krajši strokovni tečaji na pr. za vezenje, kuhanje, rikanje, konzerviranje sadia itd., ki bodo pa pravočasno objavljeni v časopisih. V zavodu se nahaja penzjjo-n a t. v katerem je prostora za 40 učenk. Vse učenke, ki želijo biti sprejete v katerokoli teh Sol. naj voošljejo najkasneje do 1. septembra 19.19 svojo lastnoročno pisano prošnjo za sprejem, krstni Ifšt in zadnje šolsko izpričevalo na Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru. V penziionat se sprejemajo učenke na hrano in stanovanje, ki obiskujeio kako drueo šolo na pr. gimnazijo. Natančna pojasnila in nrospekte razpošilja vodstvo »Dekliškem zavoda »Vesna« v Mariboru. Naznanilo o začetku šolskega teta 1919/20. Kočevska nemška nižja državna gimnazija se preosnuje v slovensko nižjo realno gimnazija V začetku šolskega leta 1919730 se otvori prvi razred s slovenskim učnim Jezikom; drugi tretji četrti razred še ostanejo z nemškim učnim jezikom, pa se leto za letom opuste. Šolsko leto se prične 19. septembra z običajno božjo službo. Vpisovanje učencev v I. razred bo 15., 16. in 17. septembra od 9. do 12. ure. — Kdor želi vstopiti v I. razred, se mora zgla-stU v spremstvu staršev ali njih na--mestnikov pri ravnateljstvu. Predloži naj rojstni in krstni Hat ter obiskoval-no Izpričevalo ljudske šole; v tem morajo biti ugodni redi iz verouka, slovenščine ter računstva. Učenci naj so dopolnili deseto leto aH naj to starost dosežejo vsaj do konca leta 1919. Vplačati je 7 K 70 viru, ako učenec ne napravi vsprejerrmega Izpita, se mu tat denar vrne. Vsprelenmi izpit! se priC-no v četrtek 18. septembra ob 9. url Vpis učenca pa te lahko Iz« vrSf letos Izjemoma tudi pismenim potom; do 17. septembra naj vpošljejo starti omenjene IIstrne* denar bodo vplačali ko pridalo 18. septembra k vsprejerrrn ernu tepitu. Vpisovanje učencev v II., Ttl. fn IV. razred, bo 17. septembra od P. do 12? ure. TI učenci naj, prinese eebol zadnje" letno izpričevalo ter vplačajo S K 80 v«' — Oimnaziisko nrvnateljstvo. Brez učitelja. Pišejo nam: te lote v Osfnid ob Kolpi se je preselila g^ Mmi Burja, zapusUvii g. Cepuder te Papežev prestavljena v Drago in končno se zatrjuje, da te ne vrne tudi g. učiteljica Otilija ZemlJakova nazaj v Bosljtvoloko. Od gotovih strani se pa čuje, da bi zamogle v občini Osilnica vse 3 iole ostati brez učitelja zanaprej in to vsled pomanjkanja učiteljev. Merodajni krogi se poživljajo,*da se v pravem času v tem smislu za našo mladino zavzamejo, da iste ne zadene usoda neizobraz-be. Seveda k vsemu temu se morajo pa tudi zavzeti posamezni občlnarji, da bodo učiteljem bolj naklonjeni glede poduka otrok In Jim ne nasprotovali povsod ter tako odganjali Izobraževalce otrok, in končno oni v okrajni šolski svet izvoljeni možje, osobito njih predsednik, naj se postavi na prostor za katerega je izvoljen in da se glede njegovega delovanja ne bo dal ome-čati in odvrniti niti po zvezi rodu ali prijateljstvu, ni blagovoljnosti ali sovražnosti, sploh nikakim stranskim ozirom in da naj vrši svoje dolžnosti in podpira učitelja z vsemi svojimi močmi, katere mu zakoni nalože, ker svoboda brez naobrazbe ne bo rodila dobrega sadu. Oživite čitalnieo! Vsi kulturni zavodi se oživljajo; vsa društva se gibljejo; tu vesel pojav, tam novo delo! Človek bi rekel, kakor pesnik začasa renesance: »Veselo je živeti !c če bi se ne zmislil hude draginje- Torej živahnost povsod, tudi na literarnem polju. Naša književnost gre v novo smer« Ce pogledaš knjigarne, se ti kaže vesela slika: vse polno je jugoslovanske književnosti- Vse se organizira. Organizacija pa, ki bi imela namen skrbeti za dobro, času primemo in oeno čtivo v tem dragem času. pa še spi- — Ali večno spanje? — Čitalnica kje si? Zahteva se v dnevnikih, da bi se odprle meje tujezemskim listom; doma imamo nove časnike, novo čtivo- — Ali si more vsak poedini vse to omisliti? Ali je ceneje v kavarno zahajati in tam med vojnimi dobičkarji slabo kavo v slabem zraku vživati za drag denar? Ali ni nikogar, ki si želi mirnega, zračnega prostora nekdanje čitalnice, kjer bi našel primernega čtiva? Če tudi v LJubljani nima čitalnica tsitega pomena, kakor so ga imele čitalnice v narodno zaspanih krajih ob mejah, ima pa vsaj gospodarski in izobraževalni pomen- V vsakem drugem oziru pa rešuje lahko tem višje naloge, čim višje si jih stavi- Saj ni treba, da bi bila samo kvar'alnica. Oživite nam Čitalnico! Celje. 27. julija je bila v Celju prireditev in zlet celjskega okrožja Orlov, ki je bil zlasti dobro obiskan iz Kranjske. Mislili smo. da so prireditelji s tem zletom zadovoljni, saj jim ni nihče delal prav nikakih neprilik in sitnosti. Potek svetovne vojske je podrl tla strahovladi nemške klike ♦celjske, ki je prejšnja leta vsekdar besnela, kadar so se pokazale v Celju sokolske čete, orlovska organizacija je v onih časih tudi že obstojala, pa se je bojnih točk previdno in doslednoo izogibala. Ob prihodu in v nastopu Orlov v Celju danes, ko je moč cebskega nem-štva že* pokopana, je ostalo slovensko Celje povsem mirno, saj ga ne vežejo na orlovsko organizacijo nikaki spomini iz let vročih bojev celjskih. Zelo čuden odmev je torej vzbujalo kričanje in grožnja govornika poverjenika prof. Verstovšeka na naslov mestnega urada, okrajnega glavarstva in slovenskega meščanstva, zakaj da slavnostno ne pozdravlja m ne sprejema onih, ki prihajajo k nam šele danes kot junaki odrešeniki. Onim našim ljudem, ki so morda pod utisom groženj poverjenika za uk in boeo-častje popoldne Iz strahu ali previdnosti se pojavih* na slavnosti pa priporočamo mirno kri in manj solzave narodne sentimentalnosti oa nekaj več ponosa in možatosti. Kdor se hoče prodajat!, prosto mu. Jeza, grožnje in vpitje še tako visokega gospoda najdejo odmev le v slabih značajih, ne morejo pa nikdar odtehtati dela in duha. ki preveva sokolske vrste. Slovensko planinsko društvo opozarja obiskovalce Triglavskega pogorja, da so vse koče najbolje preskrbljene z jedjo in pijačo. Dobi se v njih vse, celo sveže meso in to razmeroma po nizkih cenah. Sedaj, ko je sneg domalega izginil In so vsa pota popravljena, je objsk našega orjaka Triglava docela netežaven in nenevaren. Tudf pot mimo Sedmerfh Triglavskih jezer k Zlatorogu ob Bohinjskem jezeru je popravflen in je to ena najromantičniji partij v naših gorah. Slov. plan. društvo Ima ravno-tako oskrbovane vse nemške koče, Dezmanovo, Marije Terezije In kočo pri Sedmerih Jezerih. Slov- planinsko društvo naznanja, da je pot na Triglav os* Prag v Vratih popravljena- Istotako je popravljena pot skozi Kot na Kredarico in od Kredarice na vrh Triglava* TominŠekova pot v Vratih ostane letos zaprta, ker Je raal prevelikega snega nedostopna ln se poprava ne da lev i Mil- Pola na Triglav a Bohinjske strani to v redu-Opozarjajo se turisti tudi na to, da so vse koos v Triglavskem pogorju prav dobro preetabljene • je« jo m pijaco fn da Jim v tem pogledu nI treba imeti skrbi. Aljažev dom t Vratih ima pa, kakor ie nemoteno, popolno liutulafc v Kamnini nam da v oWnl Kamnik nI veo d ena in oddana. Na to se opozarjajo zlasti gg- železničarji in letoviščarjl, da ne bodo imeli radi stanovanj praznih potov in nepotrebnih stroškov- Južna železnica. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani sprejme dva jurista s sodno in enega jurista z davčno prakso v službo- Re-flektanti naj se priglasijo pri imenovanem ravnateljstvu (Belgijska vojašnica) I- nadstropje, soba št. 16- Obratno vodstvo električne cestne železnice v Ljubljani obvešča podpisano ravnateljstvo, da se mali otroci, po-največ šolska mladina, mnogokrat brez vsakega nadzorstva igrajo na cesti ter mečejo kamenje in druge stvari na tir cestne železnice in celo v elektične vozove- S tem povzročajo vodstvu električne železnice mnogo škode, pasažir-jem samim veliko nevarnost. V ponovnih slučajih se bo najstrožje postopalo posebno proti starišeni, kateri zanemarjajo svoje otroke- V spomin pokojnega dvornega svetnika Josipa Dobide so nabrali nameščenci delegacije ministrstva financ 380 K in jih izročili poverjeništvu za socijalno skrbstvo za oslepele vojake. Dravograd - Dravberk - Traberk? Za naš trg Spodnji Dravograd (nemško Unterdrauburg) na Koroškem se dajo različna imena- Železniška postaja se glasi Dravograd - Meža- Največkrat se naziva kraj z Dravograd- Proti temu zadnjemu, iz dveh samostalnikov sestavljenemu neslovanskemu imenu se je že oglasil v eni številki »Slovenca« gospod Grobminger po vsej pravici. Torej kako naj se imenuje ta trg ob Dravi na Koroškem? — V 12- stoletju so bili nad tem trgom grascaki imenom »Herravon Traberg ali Traabergc. Kraj so imenovali v 14- stoletju, kakor čitam v knjigi, ki jo je spisal profesor Franc Jfiger v Celovcu o Labudski dolini, >Traa-burg«. Šele najbrž v novejšem času so Nemci dali kraju ime »Unterdrauburg< ali slovensko prevedeno >Spodnji Dravograd« v razliko s krajem Oberdrau-burg, ki leži na zahodnji meji Koroške tam, kjer priteče Drava na koroška tla- Domačini Slovenci imenujejo kraj >Traberk< in pravijo >v Traberci sem bil«- Seve je novo ime >Dravograd< tudi že dosti dobro znano in sicer potom časopisja in po zaznamovanju kra* ja po tujcih Slovencih- Ker pomeni v besedi Traberg ali Traaberg oni >Trac toliko ko beseda >Drava«, bo jezikoslovcem, ki se bavijo s staro nemščino in z nje dialekti znano- Saj leži kraj ob reki Dravi in so imenovali posestniki tukajšnjega gradu ta grad ob Dravi >Traberg, oziroma Traaburg«- Naselbino pod tem gradom, kakor nam je znano iz drugih enaki h primerov, so potem nazivali po bližnjem gradu >Traa-burg<, oziroma >Traberg<- Potemtakem bi bilo pravilno ime Dravberk, oziroma Dravbreg. katero zadnje ime pa je nerodno izgovarjati. Označba našega kraja s Spodnji Dravograd naj se popolnoma opusti, ime Dravograd pa je slaba skovanka in vrhutega ni zrasla v ljudstvu- Torej ostane le »Traberk«, kakor nazivljejo domačini kraj, ali pa »Dravberk«:. Naj govore nadalje poklicani zgodovinarji in jezikoslevoi! Konec mora biti že enkrat različnim imenovanjem našega trga! To vendar ne gre, da nosi postaja ime »Dravograd-Meža«, v uradnih dopisih čitamo vedno le >Spodnji Dravograd«, po časopisih pa najdemo skoraj dosledno krajevno ime »DrnvopracU! P- Mavric, učitelj. St. Vid - Ljubljana- Podjetje za občasni osebni promet med St- Vidom in Ljubljano prav dobro služi svojemu namenu- Ljubljančani se radi poslužujejo ugodne prilike pohiteti v popoldanskih urah v prijazni 9t-Vld. ne da bi jim bilo treba najemati drage voznike-Za naravnost malenkostno svotico, si lahko privoščijo lepo vožnjo po gladki cesti med žitnim poljem in prijazno okolico- Čim bolj se kaže, kako na mestu bi bila električna železnica do St- Vida. Gotovo je. da je ista samo vprašanje časa in razmer in Senrviščanom bi že sedaj kazalo misliti na primerne naprave, ki bi pospeševale tujski promet in gostom omilile poset itak lepega in prijaznega §t- Vida. — Ker so se izrazile želje, da bi se podjetje po možnosti oziralo na zvezo z ljubljanskimi vlaki, se je določilo, da bo od prihodnjega četrtka dalje vozil voz po sledečem redu: Iz 8t- Vida ob 8., 10-, 2-, 4-, 6- Iz Ljubljane ob 9., 11-, 3., 6-, 7- Zaradi točnosti so se določile sledeče cene: Listek za sem in tja 4 K, za eno stran 3 K. za otroke do 10 let 1 K- Od prtljage se računi po 15 vin od kg- Iz navedenih cen je razvidno, da podjetje ni nlkaka dobičkonosna naprava ter je zamišljena samo v korist osebnemu prometu toliko časa, da bodo na razpolago druga zadostna prometna sredstva- Dolenjske toplice — se enkrat in zadnjič- O topi Oki h razmerah priobčili smo pritožbe dveh naših različnih dopisnikov in dali besedo tudi prizadetemu kopališkemu ravnateljstvu po našem geslu: Audiatur et altera para-Prejeli smo pa k pojasnilu ravnateljstva od tretje strani Se nadaljnje informacije, ki pravijo: Zelo razveseljivo sa toplifike gusto Je dejstvo, da so te-totmtaaerje v? tračem cenjenem listu ia se pere in zagovarja- Le naprej tako, morda bode vendar enkrat stvar urejena- V bistvu priznava ravnateljstvo istinitost vseh grajanih nedostatkov, kar znači že prvi korak k izboljšanju razmer- Pripomniti pa je že sledeče: Da je kopališko ravnateljstvo pri vladi interveniralo, je že mogoče- Katero pomoč naj nudi vlada in zakaj, da Je ta pomoč z ozirom na neprijateljske odno-šaje z Nemško Avstrijo izostala, je ne-iznajdljivo- Kopališče vendar ni državna, marveč last kneza Auersperga, torej zasebnika, le dana pod državno nadzorstvo- Stvar le-tega je, da najde iz dohodkov obširnega knežjega posestva primerne troske za kopališke naprave. Državni denar nima tu nič opraviti. Sicer je pa čudno, da so bila sredstva za pripravo stanovanja državnega nadzornika, ki je slučajno rojak kopališkega zdravnika in ravnatelja, v poslopju zdravilišča na razpolago, dočim jih za druge ni- Sploh čemu se je nastanil državni nadzornik v Toplicah ter odvzel s tem zdraviliškim gostom sobe, dočim bi bilo naravno, da bi se bil moral nastaniti v soseskem gradu, kjer je vsa knežja uprava osredotočena- LTgovarjati tudi je, da vsakdanje izpuščanje vode v basinu za snaž-nost ne zadostuje- Ne, treba je najmanj trikrat na teden, če ne vsak drugi dan, ribati stene, stopnjice in tla basina, potem bi se šele lahko govorilo o snagi-Če pa plavajo že ob 4- zjutraj v basinu na vrhu vode plasti masti, las in kožnih odpadkov ter sem in tja tudi kak ščurk ali pa kaka apnenska goba, ki rastejo na stropu basina, — se o snagi ne da govoriti- Ker stane ena kopelj 4 K, kopelji v svetovnoznanih Karlovih varih menda tudi niso gražje — mora se za tako visoko ceno garantirati vsaj čistost vode, če druzega ne- Glede električne razsvetljave pa bi morali biti gostjo naravnost hvaležni upravi, da elektrika ne funkcijonira. Kdor je ke-daj izkusil dopoldne in zvečer Diesel-motorja električne naprave na svojem telesu, hvalil bi na kolenih Boga, da ne deluje, ker takrat je vsa okolica gradu preplavljena z neznosnim smradom in dimom olja- Lega električne naprave poleg gradu je namreč popolnoma zgrešena. Motor spada na periferijo vasi! Umevno je, da so si domačini in gostje morali pod avstrijsko soldatesko pustiti dopasti take gorostasne, zdravju škodljive naprave, dasi bi jih bil gospod kopališki ravnatelj knez Auer-spergovih toplic, takrat vplivni vojaški nadzdravnik, lahko preprečil. Sedaj pa tega ni več treba prenašati in stvar pristojnega okrajnega glavarstva je, da napravi ogled in take stvari odpravi- Sploh bi se moralo glavarstvo malo pobrigati za vse razmere, tudi za cene- Čudno se zdi poznavalcem razmer, da kopališki ravnatelj svoje mesto naenkrat okoli ponuja, saj je bil vendar on sam tisti, ki ve. zakaj je bil prejšnji upravitelj odpuščen- Da so pritožbe, je mnogo krivde tudi v tem. da se sobe brez njegove vednosti oddajajo- Baš on bi se moral kot ravnatelj, ravnotako kakor se je preje, ko je bil to, vojaški zdravnik in intendant obenem, poleg zdravniškega posla brigati tudi za vse razmere, a ravno tega ni- V kolikoT gre končno za prejšnjo upravo, da so tudi takrat obstojale pritožbe, zato sedanja uprava še ni dobra- Ce sta obe slabi, je bila prejšnja vendar Se boljša od sedanje- S tem Je stvar za nas končana in merodajni faktorji naj razmere urede. S poudarkom pa bodi še pripomni eno, da je edini namen te, s ozirom na razmere še mile kritike izboljšati vpijoče nedostatke v svrho slovesa naših edinih tovrstnih slovenskih toplic-Če bode to doseženo, pa mirna Bosna. Narodna knjigama v Ljubljani priporoča specialne zemljevide oele Jugoslavije. I Umrla Je v Radečah ga. Antonija Zupančič roj- Podlesnik- N- v m- p-! Kino Ideal predvaja danes po daljšem presledku zopet jako zanimiv detektivski film »Premikajoči se hotel«, poln originalnih senzacij, dobrega humorja in duhovitih zapletijajev- Vrti tega §e zabavna burka v 1 dejanju- Predstave kot običajno ob 4^ pol 6*, 7. in pol 9- zvečer v popolnoma prenovljeni dvorani, zadnja na vrtu, kjer Igra izboren orkester na lok- Ni za mladino- Na praznik, v petek prvič krasen filmski igrokaz »Zmotnjave« s Henny Porten v glavni ulogi- Kino Ideal- Zaprta bo modna trgovina JoteHne Podkrajšek, Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2, od 11. avgust« 4. septembra L t Sport« Nogometna tekma »Ilhila« Ljubljana proti »Sparta« Zagreb 2 : 2 (1 : 0). Po petih Ietm ic »Iliriia* v nedeljo, dne 10. avgusta prvikrat zopet tekmovala s klubom, ki Je v letošnji sezoni dosegel že prav lepe uspehe, »Sparte« je nastopila precej sigurna zmage. — Igra Je započela z ostrim tempom in lepo kombinacijo od obeh strani Z napetostjo je zasledovalo občinstvo igra — Kmalu Je pa prevzela »Ilirija« z lepo kombinacijo vodstvo igre, ki se Je odslej vrtila večinoma na nasprotnikovi strani m Je malo pred koncem prve polovice dosegla prvi goal. — O. Pretnar mL >«* Tndl dnuDa g**^^ Je nrjfieia z Isto lepo Igro. Kmalu je dosegel gosp. Betteto dru^i goal. »Sparta« je napela vse svoje moči. da zenači igro. Poostrila je igro tako, da ji »Ilirija« ni bila več kos. Tako je dosegla »Sparta« kmalu prvi in drugi goal. Ta rczultaj Je ostal tudi do konca. »Ilirija« je sjimo še branila. Zahvaliti se ima samo srednjemu krilcu, dednemu krilu in vratarju, da je ostalo pri tem rezultatu. ■— Iz cele igre je bilo razvidno, da ima »Ilirija« dovolj dobrih, lahko rečemo prvovrstnih igralcev, toda brez zadostne vztrajnosti. Upamo, da bo »Ilirija« s pridnim igranjem odpravila to napako in nam v prihodnji tekmi ooknzala lepšo igro in s tem sigurno tudi drug rezultat. Ruggero Leoncavallo, slavni italijanski glasbenik, skladatelj oper >Ca-valleria rusticana«, >I Pagliaccic in mnogo drugih, je — kakor poročajo italijanski listi — umrl dne 9- t. m. v Mon-tecatini- Leoncavallo je po svojih operah znan tudi slovenski publiki; v pretekli sezoni j=o se nekolikokrat peli tudi v našem gledišnu njegovi >Pagliac-ci«, eno najznamenitejših njegovih del- Rogaška Slatina. (Koncerti in drugo.) Primerno bi bilo na naših letoviščih, da bi se vršil vsak teden po en koncert. V tem oziru bi bilo umestno, da bi se prireditelji ozirali drug na drugega, ker bi bil uspeh koncertov tembolj zagotovljen. V Rogaški Slatini smo imeli tekom enega tedna štiri koncerte in en dramski večer. Vkljub temu, da so sledili ti umetniški večeri drug drugemu, so vsi lepo uspeli, kar je najboljši dokaz, da Je Rogaška Slatina danes v. resnici največje jugoslovansko letovišče. Vrsto koncertnih večerov je otvo-ril koncert: Ztka - Zathev - Ravnik. Kdor Je poznal naše ljubljanske umetnike, je lahko vedel, da bo koncert nudil lep umetniški užitek. Drugim gostom naša Imena niso bila tako znana, zato dvorana ni bila razprodana, toda ko se je drugi dan govorilo posebno o krasni igri mojstra Zlke, ki je Žel veflkanske aplavze, je bilo marsikomu ZaL da ni bil na koncertu. V resnici Je pomenil ta koncert za prireditelje popoln uspeh in so zapustili med gosti najboljše ime. — Dva dni na to je nastopil tenorist Kovač s svojim kvartetom. Jugoslovanska pesem Je privabila v dvorano polno gostov. Spomnili smo se _ časov, ko so tu razni nemški kvarteti prodajali svojo umetnost. Naš kvartet je stal visoko nad njimi: podal nam je nekaj ljubkih domačih skladb hrvatskih, slovenskih in srbskih, tenorist L. Kovač pa je zapel nekaj pesmi in opernih partij. Z uspehom so mogH biti zadovoljni naši pevci m mnogoštevilni gostje, ki so nagradili pevce z živim ploskanjem. — V nedeljo so dosegli naši koncerti svoj višek s koncertom Rijavec - Primožič, Oba pevca sta imela med jugoslovanskimi gosti znano ime, zato je bilo naravno, da je bila dvorana polna. O pevski umetnosti našega Rijavca govoriti, b{ bilo na tem mestu odveč. Njegova pot gre še vedno navzgor. Njegova Interpretacija pesmi ima nekaj svojega, posebnega m se nam zdi tako naravna in krasna v svoji popolnosti, kakor je pesem sama. Pel nam je nekaj domačih pesmi in arj-je iz oper. Istotako je njegov tovariš Primožič dosegel lep uspeh, posebno v duetu sta oba pevca razvila pomo krasoto svojih glasov. Občinstvo je obsipalo oba pevca s cvetlicami m sta morala na viharno ploskanje dodati še nekaj pesmi. Po takem šumnem večeru, ki je navdušil vse goste, smo se bali, da bo drugi dan premalo zanimanja za Brati novo gostovanje. Kljub temu Je bila dvorana skoraj polna. Naši Jugoslovanski gostje, posebno Srbi, so želeli slišati slovensko besedo na odru. Gotovo bi bili tudi radi videli nekaj našega. Istotako mnogobrojno domače občinstvo. Strindbcrgov »Upnik« Je bil torej zek> nesrečno izbran. Igralo se je dobro in so igralci žeti splošno priznanje, dasi so dolgi dialogi vplivali utrudljivo. Zato je imel »Medved« tem lepši uspeh In je škoda, da se ni mesto »Upnika« igralo kaj druzega, kajti na letovišču zahteva pubHka boj zabave nego umetnosti, katere se dovoli navž^e po zfmi po mestih. Dvomimo tudi, da bi »Upnik« bil Primerna igra za naše obmejne kraje, kamor so naši igralci namenjeni. Cemu kazati ta »tuj svet« onim našim ljudem, ki niso videli niti priproste narodne igre! — V sredo sta nastopila dva hrvatska umetnika Stik in Gros. Mlada virtuoza imata v domovino znano ime, zato je bilo naravno, da smo z veseljem pozdravili njiju nastop v naši Rogaški Slatini. S tem Je bila za sedaj vrsta umetniških prireditev zaključena. Se* zona je še v polnem teku in bo pri lepem vremenu trajala do konca avgusta. Med gosti vlada najboljše razpoloženje in kdor odhaja, obljubila, da se ob letu zopet vrne. — V nedeljo se vrši velika veselica v prid jugoslovanski menzi. Priprave so v polnem teku. Popoldne bo velik pik - nik v gozdu nad vilo Jar-komir, kjer bo preskrbljeno za različno zabavo. To bo za naše goste nekaj posebnega. Te dni ie dospel avtomobil, ki bo sedal vozil vsak dan med Rogaško Slatino in Krapina Za hrvatske bo to Zfllp m4XM>. Najnovejša poročila. Osvoboditev Prekmurja. (Naša izvirna poročila.) Zagreb, 12. avgusta. Današnje »Novosti« javljajo: Včeraj ob 16. uri le začel pohod jugoslovanskih čet da osvabode jugoslovansko Prekmurje tujega jarma. Maribor, 12. avgusta. V soglasju z očrtaniem naših mej na pariški konferenci so čete kraljevine SHS prekoračile začasno demarkacijsko linijo nasproti Madžarski, da rešijo preko Mure se nahajajoče slovensko prebivalstvo tujega jarma in bolj še viških grozot in da prineso tudi tej doslej zapuščeni veji našega naroda tako dolgo in težko pričakovano svobodo. Na pohodu je ljudstvo naše čete sprejelo povsodi naj prisrčne j še ter jim iz vasi prihajalo nasproti s soljo in kruhom ter z zastavami Pri četah so nahajajo tudi prekmurski prostovoljci, ki so svoječasno pri-bežali pred nasilniki k nam in se sedaj vračajo v osvobojeno domovino. Do incidentov ni prišlo. Povsodi vladata red in navdušenje. V osvobojenih vaseh zvone zvonovi v pozdrav. — Podrobnosti poročanja, kakor navedbe osvobojenih krajev in drugo, so pridržane uradnemu poročilu, ki izide še nocoj. Gotovo bo radostna vest vzbudila po vsej Sloveniji in Jugoslaviji isto zadoščenje in navdušenje, kakor jo je vzbudila v osvobojeni pokrajini sami, v Mariboru, Radgoni, Slovenskih goricah, v Medjimurju in Zagorju. Osvobojen je prekmurskih Slovejicev je nov važen korak k ujedinjenju in konsolidaciji Ju-gosiovanstva. Kaše čete zavzele Mursko Soboto. Ljubljana, 12. avgusta. (Uradno.) Na podlagi odločitve v Parizu nam je konferenca priznala Prekmurje in sporočila oficijelno, da ga okupiramo. Danes so se pričele operacije za zavzetje Prekmurja. Bela garda se je umaknila, rdeča pa razpršila m položila orožje. Narod z navdušenjem pričakuje osvoboditelje. Naše čete so zavzele Mursko Soboto ob 8. uri zjutraj In zaplenile 4 topove, nekaj tisoč pušk, mnogo municije, 1 lokomotivo itd. V Pattyandi. severno Murske Sobote, ie prišla naša konjenica ter zaplenila velika municij-ska skladišča. Pohod se nadaljuje, do- kler ne prisno naše Čete na določeno točko. DEMONSTRACIJE V ITALIJI. Rim, 8. avgusta. V Rotellu pri S. Guiliano di Puglia je bila demonstracija radi draginje, pri kateri je prišlo do konflikta med karabinjerji in demonstranti. Vojaki so streljali v množico in ubili enega demonstranta, nekega četovodjo, ki se je udeležil demonstracije, več drugih oseb pa je bilo ranjenih. ITALIJANSKO - ROMUNSKA ZVEZA. Pariz, 10. avgusta. Iz romunskih političnih krogov se poroča, da so med Italijani in Romuni v teku važna pogajanja o italijansko - romunski zvezi. Vesti LDU. BANAT. — POPUSTLJIVOST IN SOSEDJE. LDU. Veliki Bečkerek, 10. avgusta. Govorilo se je, da Romuni ne bodo mirovali, dokler ne dobe vsega Banata do Tise. To vest je priobčil Jugoslovanski tiskovni urad na podlagi zasebnih informacij. Vest še ni uradno potrjena. Gotovo pa je, da vrše Romuni silno agitacijo v onem delu Banata, ki ga imajo zasedenega. Največ jim je, da napravijo sebi ugodno mnenje v inozemstvu, zato pišejo note in spomenice. Osnovali so že legije in prete Srbom z vojno. Telovadna zveza je pripravljena, da udari z orožjem. Potrebno je tedaj, da se tudi mi organiziramo na odpor. Prebivalstvo je oplaseno po govoricah, ki jih razširjajo Romuni, češ, da zasedejo ves Banat. Vse časopisje naše kralie-vine se mora postaviti za našo stvar in pripomoči, da pripade kar naivečii del Banata nam. Temešvar smo izgubili le vsled svoje popustljivosti. Več ne smemo odnehati, ker zabranjuje jo to nujni gospodarski interesi. TRANSPORTI. LDUJVauen, 11. avgusta. (Brezžično.) V petek so se začeli v .Versaillesu razgovori u ureditvi splošnih transportnih vprašanj, katerih rešitev predpisujejo mirovni pogoji. Na vzporedu so bila števalna ze lo obsežna vprašanja. V raznih, železniško - tehničnih vprašanjih, zlasti glede zopetne veljavnosti predvojnega poslovnika za uporabo voznega materijala je bil dosežen popoln sporazum. Razgovori se bodo nadaljevali v 14 dneh, ko bodo završene vse predpriprave. Gospodarstvo. Pri gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo se nahaja večja množina usnjenih odpadkov, porabnih sa sedlarje. V svrho nakazila naj se zgla-se sedlarji v pisarni Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo, Sodna ulica 1- l voz soli. Glasom sklepa uprave državnih monopolov v Beogradu je odslej dovoljen uvoz soli v našo državo pri vseh carinarnah brez posebnega dovoljenja. Pri uvozu je samo plačati monopolno takso 17 dinarjev in 60 para za 100 kg soli- Tozadevni razglas je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled-Različne samovarje, sveti ljke za lotanje. ognjegaške aparate, acetilenske svetiljke, petrolejske svetilne aparate, transportne ročke in enake predmete ponuja neka dunajska tvrdka- Cenik je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled- Tvrdke, ki se zanimajo za uvoz vreč iz jute različnih velikosti, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslov neke francoske tvrdke, ki take vreče ponuja. Osebne avtomobile, tovorne vozove, priklopne vozove in motorne pluge ponuja neka velika češka tvrdka. Prospekti in ceniki so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Odpuščeni strojarji in tehnično izobraženi delavci v Pulju- Glasom poročila ministrstva vojne in mornarice v Beojrradu so odpustili Italijani v ar-zonalu v Pulju veliko število naših ljudi strojarjev in tehnično izobraženih delavcev- Dalje je bilo že meseca novembra 1918 odslovljenih 650 delavcev bivšega monhirne^a skladišča v Pulju-Vsi ti delavci se nahajajo v skrajni bedi- Vsled poziva vlade prosi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, da ji vsi interesenti naznanijo število delavcev po strokah, ki bi jih hoteli sprejeti v službo« Društvene vesti in prireditve. Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Ljubljana IT., priredi v četrtek 14. avgusta 1919 ob 19. uri 30 minut v restavraciji na glavnem kolodvoru društveni shod. Na dnevni red pride nova službena pragmatika. Člani se vabijo, da se polnoštevilno udeleže tega shoda. Bratska podružnica Ljubljana L dobro došla. Društvo drž. uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slovensko ozemljo ima nujno odborovo sejo dne 14. avgusta ob 20. uri v običajnem lokalu. Polnoštevilno! Zveza poštnih organizacij priredi na dan Velikega Šmarna, to je v petek, dne 15. avgusta veselico s koncertom na vrtu in v veliki dvorani hotela Tivoli (prej Svicarija) v korist društveni blagajni za organizacijske namene* Na programu je godba, petje, ples, srečo-lov in šaljiva pošta- Koncertne točke izvaja izpopolnjena ljubljanska vojaška godba, pevske točke pa pevski zbor prometnih nameščencev- Natančnejši program na dan prireditve pri blagajnah- Vstopnina po 2 K za osebo, otroci prosti- Začetek ob 3- popoldne- Društvo je prevzelo jedila in pijače v lastno režijo. Vso postrežbo prevzamejo iz prijaznosti društvene članice- Vstopnice se bodo prodajale od srede do četrtka zvečer v trafiki g. J- Dolenčeve v Prešernovi ulici- Zunanji člani in vsi prijatelji poštnih nameščencev se vljudno vabijo k udeležbi- — Odbor Z- P- O- Aproviiaciia- PP Aprovtzaclja lažne železnice oddaja svojim odjemalcem krompir po 90 vin. kilogram. Poizvedbe. Našel se je ščlpalnik v Mestni hranilnici ljubljanski. Dobi se ga istotara pri gosp. blagajniku. Našla se je 3. avgusta med Kranjem in Medvodam na glavni cesti Ženska boa. Dobi se v Kladezni ulici št. 13, krakovsko predmestje. Ali je mogoče, da se nahaja med boljšimi ljudmi oseba, ki ne zna ločiti med mojem in tvojem? Dne 1. tm. sem izgubil najbrže v kavmi »Narodnega doma« v Ljubljani listnico, v kateri je bilo približno 160—180 K denarja, nekaj vizitk in od politične oblasti izdana legitimacija. Najditelj je razpolagal toraj z mojim celim naslovom in popisom, m" pa najde! v svoji toosmatj duši toliko časti — poštenja, da bil oddat v 10 dneh kronce ubogemu uradniku. Daleč smo priŠTV? , Absoiventinia trgovskega tečaja, iŠČe službo. Ponudbe naj se polljejo na J Posredovalni urad za begunce SHS ▼ Ljubljani, Dunajska cesta št. 38/L Išče se: Zvonimir Sinek, ki )e bil od potoma dodeljen k. u. k. Passungs-stele, vojna pošta Št 495; Mihael L a*., Ščak, ki služi menda pri rjubijajiskem pp. m Avgust N a m a r, ki je pobegnil i iz Italije v Jugoslavijo. Naslovi imenom * vanih naj se pošljejo na posredovalni urad za begunce $HS v Ljubljani, Do-, najska cesta 38/1. Izgubljeno. Gruber Štefan, spre-! vodnik južne železnice, stanujoč %1 Ljubljani Sv- Petra cesta 77, je izgubil v ponedeljek popoldne v Tivoliju žep-^ no beležnico, v kateri je imel železniško legitimacijo, tobačno karto in 165 kron denarja- Z oztrom na revščino prizadetega se prosi, da naj izroči pc*-steni najditelj te stvari na policijskem ravnateljstvu proti nrimerni nagradi. Pozabljen je bfl 4. t. m. pred oć< hodom jutranjega zagrebškega vlakaf na kolodvoru svilen dežnik z belim držajem. Pošten najditelj naj ga odda' proti nagradi v upravništvu »Slov. Naroda«. ii Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarna«. Odprto pismo na g- okrajnega glavarja dr. I p a v i -ca v Slovenjgradcu in na »komisijo za povračilo škode v severnem ozemljo Slovenije« v VeKkovcu- Drznem se omenjene faktorje prositi pojasnila zakaj so me odstavili kot nadzornika od Florovega premoženja v Meži ob Dravi- Potem hočem govoriti in informirati javnost o korupciji in protekciji, ki vlada ob štajersko, koroški meji na ljubo gotovih nemskutarjev. S p. Dravograd. 1- avgusta 1919- Josip MacaroL šolski voditelj v Sp- Dravogradu- • Za vsebino tejra spisa }e uredništvo odgovorno, kolikor določa zakon. ttariilnilf *e rablien- na 21/2 plošče, MJvUliliin, za levo stran, z belimi ploščicami, je naprodaj pri Ivana Savnik. Kranj. 7845 Kdo sprejme 11 letnega. vega dečka v vzgojo. Odgovor prosim takoj na uprav. »Slovenskega Naroda* pod: .nesebično 7840* 7840 Ipoianen pisalni strol JSSSiTtS^ kupi. Vprašati je na Dunajski ces. 50 pri oskrbnici med 1—3 uro popoldne. 7835 Porini ali izložtaa okna. kSt mtr. dolg, 3 mtr. visok, se ceno proda pri Ivanu Savnik, Kranj. 7844 v^rinrnnn fniri kakih 20 do 30 metrov dVllIU'il! Bil '/2 do *k cole širokih kupi Ivan Savnik, Kranj. 7846 S potrtim srcem javljamo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom prežalostno vest, da nam je naša nad vse ljubljena, predobra mama, hčerka, sestra, teta, svakinja, gospa v« v m n danes dne 9. avgusta po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti v starosti 42 let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnke bo v ponedeljek ob 4. uri popoldne. Priporočamo jo v molitev in drag spomin. Radeče, dne 9. avgusta 1919. Žalujoče rodbine: Zupančič — PoJlesnik. Zahvala. Vsem, ki so naju v bolezni in ob smrti najinega dragega, edinega sina Gvidona tolažili, vsem, ki so na katerikoli način skušali tešiti grozno bol in liti hladila v prevročo, nezaceljivo rano, vsem, ki so rajniku v njegovem dolgem, nepopisnem trpljenju z besedo ali celo dejansko izkazali sočutje in ljubezen, vsem, ki so položili cvetja na njegovo krsto in vsem, ki so mu izkazali zadnjo čast, najina najprisrčnejša zahvala! Srce naju sili, da javno zahvaliva tudi gg. dvornega svetnika dr. Zupanca, vlad. svetnika dr. Šlajmerja, sanit. nadzornika dr. vit. Bleiweisa in hišnega zdravnika v Leonišču dr. Zupana, ki so storili vse, kar je v Človeški moči, da bi rešili mlado življenje, prvega osobito še za to, da je v času najhujšega trpljenja rajniku često tudi v nočnih urah z ganljivo požrtvovalnostjo lajšal neznosne muke. Hvala, vsem stotera hvaial V LJUBLJANI, dne 11. avgusta 1919. Dr. Fr. Zbašnik. Tilka Zbainlk. Prodam m MM koles, n tone s priklopnim vozom znamke Franc. — Florjančič. Selennnrgova nI. 6. 7447 iti oken i00 x 130 sepo 5 CUUlfllKIlliU Ud Sli ugodni ceni proda. Pojasnila daje An on C ni zavod Sešel:ak & Roianc, Ljubljana, Cankarjevo natoeije 6. 7892 Kopira moško bolo SJrttasa Ponudbe pismeno s ceno in naslovom na uprav. .Slov. Naroda" pod „Motko kolo" 7889. 7889 h konjem oziroma delavca, oženjenega brez otrok i§če 2a takoj I. kiV|aka tovarna sodavlce r* z- z o- p- Slomškova ulica 27. 7896 ca Tonril kakor tudi več Vencev se lcw~!j! sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Steiner, mestni tesarski moister, Ljubljane, Jera-nova ulica št 13 4844 išče S2 mitt*5£*2T Z šča samostojnega šivanja in drugih domačih opravil. Služba stalna. Plača po dogovoru. Naslov na upr. ,Slov. Naroda- pod .Šivilja 1000/7694'. 7694 r_«MnM srednje starosti, štedljiva go-ul)S)Ju spodinja uradniškega stanu išče primerne službe. Na dobro plačo ne reflektira temveč samo na lepo postopanje. Ponudbe pod .Gospodinja/ 7774" na uprav, Slov. Naroda. 7774 Cn'ifh rini/h k dvema otrokam 6 in DbijSd ilCfliC 4 leta, ki bi znala tudi nekoliko šivanja za domačo potrebo in krepko dekle za vsako delo se sprejmeta. Vprašati Sp. Siska 91 /TJ levo. 7869 Irfo fQ nlotilia ki zna plesti na stroJ Uit! it V\d"% št. 8, 12 in 6 in bolj samostojno delati. Plača po dogovoru. VpraŠanie na upravniStvo »Slovenske-ga Naroda" pod „Fletll|a 7882". Ml7Srii l-čei° se za veliko mlinsko niltdijl. podjetje na Hrvatskem 3 izvrstni mizarji In 1 — 2 izborna strojna ključavničarja- Prednost imajo taki, ki so že delovali v mlinih. Ponudbe na: Prvi hrvatski mlin na čigre d. d. u Karlovcu z navedbo zahtevane plačo. Neoženjeni lahko dobo stanovanje, razsvetljavo in če treba tudi hrano. Pn]i|i bn/nn riinvnikn kuhati DUlju lUMlU UJefujaU, znade i sve ostale kućne poslove, traži mala obitelj uz dobru plaću i vrlo dobru ob-skrbu za dulje vrijeme u Crikvenicu, Hrvatsko Primorje. Ponude kao i eventualno osobno prijavu prima do 15. rujna (septembra) 1919. Ponude slati na gosp. log. Deldesheiraer - Potočnjak Crikvenica, 7855 Proda * lepo posestvo radi selitve. Zidano poslopje z balkonom, 3 sobe, kuhinja in klet, sploh vse potrebne gospodarske shrambe. Poleg tega še ena njiva in lep vrt, sa-donosnik in nekaj gozda. Tik hiše se nahaja tudi vodnjak. Prav porabno tudi za trgovino. Cena krog 35 000 K. Kdor želi kupiti, zglasi naj se na iicu mesta. Foličane, Lusieka ves it 8. Ha hrann 5C sPrcimc v«2 oset Kie> 113 Muhu pove upravniStvo .Slovenskega Naroda«. 7893 Kopi sešelak.1 Ljubljano. v Zg. Gameljnih nad 7419 VaieatiD Maček tovarnar, Domžale 43 sprejemam v popravilo, po nizkih cenah vseb vrst klobučevinaste (Micaste) klobuke za gospode in dame. Katsra družina bro domačo hrano in stanovanje 2 samska solidna gosDoda Plačata dobro. Ponudbe pod MRudt ln Frane4' na upravniStvo »S loven-skega Naroda*._7886 Brusnice (Preiseloeeren) "S™' dobiti, po pošti v pletenih košaricah po 5 In 10 klg. Cena za 1 klg. to je 1 1/2 Itr. K 4.— brezobvezno košarica in poština se zaračuna posebej. Karol Liobner, Celje. 7860 Na prodaj je dobro ohranjen avtomat s tremi valjčki in Igra 24 komadov. Cena po dogovoru. Ogleda in pozve se v gostilni Marije Jeroc v Sp. Šiški, Celovška cesta St. 22. 7909 Drnda M* lovski voz; več se p o izve nUUa K. pri J. Detela v Dobo pri Domžalah. 7859 UUiUUlillHd goji k trem večjim šolo oblskujočim otrokom. Ponudbe na gospo S. pl. B&rtQOlov;cb, Osjek in. 7877 KapBjemo polostoHloi lokomouil Qfl mn UH Ponude molimo slat) OU - lilil nT. ns Prvu hrvatsku štedionicu u Zagrebu. 7867 Karbida vsaka množina najceneje se dobi pri Ferdo Uisar, Meljska cesta št. 57, Maribor. 7822 Starejša inteligentna gospodična z nnvnnriinltkihi knnnm služDc £°~ yUa|Ju!Jll]JSnll!l nUllUlil spodarice na Hrvatskem, v Slavoniji ali Bosni, bilo potem h kaki dobri obitelji, najraje pa k posamezni gospe ali gospodu. Nastopi tudi lahko popolnoma samostojno to, ako je mogoče na deželi. Sprejme samo dobre in pošteno službo. Naslov pove upravniStvo tega lista. 7873 Srbijanska prvoredna banka traži ISaF" činovnika, i ugoslovenskega podanika, potpuno verzirana u izvozničkoj žitarskoj trgovini. Samo temeljni poznavaoci te struke kojl razpolažu odličnim referen-cijama neks podnesu ponude sa .cur-riculum vitae* do 20 o. m. pod Šifrom „samostalni radnik". 7830 XX ZASTOPNIK XX prvovrstnih tvrdk bode v kratkem pre- <»*"" Hrvaške. Srbijo in Bran. Gg. industrije! in veletrgovci, ki žele v teti krajih skleniti trgovske zveze naj blagovolijo svoje ponudbe ln želje sporočiti pod .Đgoaaa prilika 7781' na upravniStvo .Slovenskega Naroda". Konjak Za oslabele vsled starosti, proti slabostm v želodcu in proti gubitku telesne moči je stari vinski konjak pravo oživ ljenje. Razpošilja dve pol litrski steklenici franko pakovanje, sa SO K« 5848 Benedikt Hertlf grašcak sa graičiii Oslič ari Konjicah Štajerski, Sooporabo slavina SUSIS '«£ podična v svrho nadatjevanjn igranja pri boljši rodbini. Cenj. ponudbe pod šifro: .Uradaiea/7909* na oprav. Slov. Naroda._7^06 SnMri tlnna se sprejme. Mesečna pla-mm illlljd ča 150 K poleg prostega stanovanja, kurjave ter vrta. Ugodno za mirnega rokodelca (krojača, urarja). Tudi vrtnar bi imel postranski zaslužek. Natančneje pri Krajšem šolskem sveta, Hrastnik. (Znamko je priložiti.) 7900 Lepo posestvo na lepem irajn. ki obstoji iz lepega poslopja, njiv, gozdov, travnikov, novo nasajenega vino- frada, redi se lahko 8 10 goveđe in do 5 svinj, 30 minut od postaje Poljčane, Sp. Štajerska, se proda radi preselitve. Cena 42.000 K. Več pove Anton Korazlja. Sp. Laže pri Poljčanah. 7878 lice se * vzgojiteljica. vešča slovenskega m nemškega jezika ter igranja klavirja. Dobra in obilna hrana zasigurana. Nastop po dogovoru septembra meseca. Ponudbe pod naslovom : Marijana Komes, Laško. 7834 Odda se 300 —400 kfi zasanja. Ponudbe je nasloviti na: Papirnico Go-ričane, pošta Medvode, Gorenjsko. 7826 Ženltna ponudba. Gostilničar, vdovec, star 45 let, imam dva dorastia otroka, se želim poročiti z gospodično ali vdovo četudi z enim otrokom, ki bi imela, svojo trgov ino ali gostilno. Ponudbe do 20, t. m. tajnost zajamčena. Dopisi pod šifro: .Treznost 7811 aa sprav. Slov. Maroda. 7891 ima mm Keiir, Pili. EKONOM 38 let star, oženjen, ima eno 10 let staro dete, temeljito prakso, prvorazredni vinogradar in Živinorejec, želi mesto premeniti. Žena mn je skrbna gospodinja in vrlo dobra kuharica. Posredovanje se posebno dobro plača. Ponudbe pod Šifro .EKONOM" na Blocknerjev zavod za oglaševanje, Zagreb, Jurjevska 31« 7726 ItTO ffl šivilja za Šivanje belega IH" SC perila na dom. NaskvA-Ivanuš, Spod. Sita, 33. L nsdsfr. 7869 — i-———-.4 3oviri do 40 m se ceno prodajo« Tlll Ogledajo *e Mrovlfe . Res-Ifeva eeets Ml Mubi|auxa o4 od 11.—12. in od 2.-^8 Lokal in manila delavnica l<£*\ išče. Naslov pove upravniStvo .SlovC Naroda-. 787 r MjMfcll a. strojepiski iz Notranjske išče sftdrbe takoj. CenJ^ ponudbe na upravo lista pod Sifro^ Knjigovodkioja 7908 790$ Trgovski pomočnik. SfM*sSr^a ka, dober poznavalec mineralnih olj, Irjf. je tudi izurjen v pisarniških, skladiščnih in ekspedierjskih zadevah išče službe.1-Cenjene ponudbe pod .Primorec/79071 na upravo lista. 7907-i Rabljene Mile nootnrr bi rad kupil zase ie za svojo številno družino reven invalid, ki je prišel ^ vojni ob vso obleko, a si vsled dra»! ginje nove ne more nabaviti. Cenjene ponudbe se prosi >o pod: .V o j so zlo 78»8- na upravo Slov. Naroda. 78%: PuW trso vel! Nudim fino voščeno ,,ErdaI kremo1« S H, I, in G I po najnižjih cenah. Os*j vald Dobeic Ljubljana Martinova c. IV Proda se skoro nova e • • lllUlflll Mestni trg 11 II. :. Tražim vincillra .v poštenog, valjanog radnika, oženjenom* sa jednini ili dvoje odrasle.djece, koji se potpuno razumije u vinogradarstvo,.,' i to obradjivanje postoječeg vlnogra*: da kao i rigolanje, nasad, cieplienje I uzgoj loze, itd. te pivničarstvo. Da-* jem stan u naravi, potrebno 'zemljište, na obradjivanje i uživanje, ostalo poj dogovoru. Posjed leži u gorskom kraj? ju u blizini Zagreba. Ponude na: Bjj belič. Hipotekama banka, Zagreb. za stanovanje 2—3 sob. Ponudbe pod .Mala đntfiiia/7760*; na uprav. „Slov. Naroda* 7760, - Trtome - kratkočasne sgodbe, spisal Blaž Poftki Najzabavnejše berilo za samske in po rocenel Cena s postino JC 4*50. Aa roča se v Narodni anllgaral 38 19 51 363103 41 82 Peter Krže Vida Krže roj. Obreza —_l. [ poročena ) Vič 12. avgusta 1919 Ljubljana. Brez posebnega obvestila. Josip Berbuč veletrgovec Olga Berbuč roj. Ribnikar poročena 12. avgusta 1919. Sv. Križ-Cesta Goriško Ljubljana Ferdo Martin trgovski potnik Pavla Martin roj. Slegl poročena Ljubljana Kamnik. Doktor prava odvetniški kontipijenS 29. let star, samski, s kavcijo, pravilnim nastopom, išče mesta pri prvovrstnem podjetju, tudi z denarno udeležbo. Ponudbe Dod »Energičen« na Anončao ekspedicijo A!. Matelič, Ljnbljana. Kongresni trg štev. 3. 768 Izve 3" prosto, takoj dobavno se odda 3 va •m n terpenti nove kre«-?53 n levile v patentiranih pločevinastih škatiiah z zrcalnim pokrovcem. HemiSka tovarna d. z o. z. Eoineran pri Opavi, Čehoslovaska republika. 7S62 ia galanterijsko stroko in igrače se išče. Ponudbe pod ,P. M. 2268* na Rudolfa Mosse, Praga, Pfikopy 6. 7864 So« in brana 2^° mVm& aH na deželi. Ponudbe z navedbo cene na npr. Slov. Naroda. 7828 Josip Jug stavbni in pohištveni :i: pleskar in liter ::i Rimska cesta it 16. naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Uvrsitev točna. Zmerne cene. Za vsi izvršeot dela jamčim dve leti M1VM tta)t ohranjen za se kupi. Ponudbe na upravniStvo »Slovenskega Naroda« pod »Otroški voziček" 7*87 drl. toplice Dobrna pri Celju (preje Neuhaus bei Cilli, Steier-mark) vrelec izredno bogat na radija in ogljikovi kislini, Maj- oktober Več vagonov 5rv za kurjavo, rezanega lesa, oglatega in desk. par vagonov cementa se kuni. Natančne ponudba je poslati na Gospodarsko ladru-jo in Prekmnrte _Mursko polje in Slov. Gorice v Gornji Badgonl. 7756 Zdravnik in zobozdravnik z najboljšimi spričevali in dolgoletno klinično prakse (interni in kirurg čni oddelek, porodništvo, ginekologija in zobozdravništvo) privatno lekarno, kompletnim zobozdravniškim ateljejem in ordinacijsko opremo, slovenskega nemsk in italijanskega jezika vešč, teli službe kot vodilni zdravnik pri privatnem tehničnem podietju velikega obsega. Vprašanja naslovite: Maribor! 1 postni predal 12. 7^4 Javna dražba. Stalno provijantno skladišče dravske divizijske oblasti bo v sredo dne 13. avgusta 1919 ob 9. uri dopoldne prodalo potom javne dražbe 1365 raznih lesenih zabojev. Dražba se bo vršila v javnem skladišču „Balkan" na Dunajski cesti. Kupci se vabijo. • Mestni magistrat v LJubljani dne 7. avgusta 1919. poslovodja, popolnoma samostojen v mešani in trgovini z deželnimi pridelki samostojna kontoristinfa, zmožna sloven-ke, nemške, po možnosti tudi laške in francoske korespondence, samostalna prodajalka, starejša zanesljiva moč. Lastnoročno pisane oferte z referencami in vsemi zahtevki ie poslati pod šifro „Stalna služba" na L Jugoslovanski anoočni in informačni zavod Beseljak & Rožanc. Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 5. 7693 Gospodarsko mm « Ljubljani priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih vin, osobito: 10 staro ogrsko, letnik 1817, 10 banaško, letnik 1913 brez kisline, nadalje štajerska, hrvatska in dolenjska vina, po najnifžih cenah t lastnih posodah. Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede pristnosti vso odgovornost. 7516 za slovenščino in nemščino, po možnosti tudi za hrvaščino, samostojna starejša moč, stenografinja in strojepiska se sprejme za Ljubljano. Ponudbe pod „Stalno 7904" na upravniStvo »Slovenskega Naroda" 7904 Velika severo-Vtka tvornica tekstilnega bisga (specialiteta bom-bsževinast iamef) išče za Jugoslavijo pri zadevnih odjemalcih prav dobro uvedenega jrroti proviziji. Korespondenca se želi v nemščini. Samo resnično dobro uvedeni gospodje naj svoje rnnudbe z navedbo referenc pošljejo pod ,P. F. 2283" na Rudolfa Mosse, Praga, Prikopv 6. Snufoča se MRm-aiiMUka trgtivska MM vsaHsvrstBih mdustrlislclli predmetov išče v svrho trgovskih zvez z Jugoslavijo prvovrstne engros Hrir. 3 kakor tudi poljedelske in gosnodsrske 3 Dopisi pod .Solidarnost 23/7874* na upravniStvo .Slovenskega Naroda". 7874 na prilika! za tnjavce. Mm, mi CMdati so velike partije in sicer: 250 tucate moških listnic, imitirana nsc{e, 14X9 cm dvodelnih v sortiranih vzorcih usnjene imitacije. Poizkusili tueat K 33-—. 250 tucatov toaletnih žepnih ogledale s pritrjenim notezkom ?X5 cm, v lepih vzorcih. Poizkusni tucat K 10-—. Pri odjemu na veliko 10% popusta. Pri odjemu cele partije 257.. Leopold Schaehier, Dattaj (Wieo) Iti. Valeriestr. 78. Mezz. 12. KAVE ČAJA I I Ž E CIMETA ČOKOLADE K L I N Č E C A VANILIJE ŽIGICA T .*a " 3.\ ŠKROBA (Sterke) KREME za cipele Na veliko najpovoljnije kupite kod .m Zagreb Hrvatsko trgovske dioničko draltvo. Brzojavni naslov: Levante. MAKARONA OCTENE KISELINE SUMPORNOG KADA (SchirefelelnscSilag) BASATSBO BRAŠNO Generalna reprezentanca za kraljestvo SHS za baterije, žarnice, elektrotehniko ■8F" Izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvrok. Janko Pogačary Ljubljana. Skladišča, pisarne in razstavni lokal stni Tire: 25. JIM" z o. z. v Mariboru nndi pohištvo lastnega izdelka in sicer 7507 spalne sobe v vsaki množini, oostoieče iz 2 d-cbrilolh omar s predalom, 2 postel; 2 Bocsiii cmaric, 1 calvalrlk z zrcalom, 1 mize in 4 s ollc. Cena kompletne sobe v hrastovi, bukovi, mahagonovi ali oiehovi imitaciji, svetlo ali medl > 2900 K. -^B Permanentna izložba se nahaja v dvorani druibe Tsgetthoffova 0. 51. Popolne opreme za hotele in sanatorije« Razpis. Kranjska hranilnica v Ljubljani razpisuje mesto pisarniškega ravnatelja. Prošnjam, ki jih je vložiti do 15. septembra 1919, je priložiti Študijska spričevala ter izkaz o dosedanji praksi. Pravniki imajo prednost, vendar niso pravniške študije neobhodno potrebne, če je prosilčeva praksa primerna službi. Službeno razmerje in plača se uredi po posebnem dogovoru. Ravnateljstvo kranjske hranilnice. Št. 12975 Hazgias. 7871 Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je sklenil v svoji javni seji dne 15. julija 1919 zvišati klavnino in je deželna vlada za Slovenijo s svojim razpisom oddelka za kmetijstvo z dne 2. avgusta 1919, št. 3574 pritrdila temu povišanju. Od 1. avgusta 1919 plačevati je iste pristojbine za zaklano vpeljane živali, kakor za klane v klavnici. Ravnotako je plačati: od zaklanega prašiča.......6 kron od zaklanega teleta........ 4 krone od zaklanega koštruna ....... 8 krone od zaklanega kozliča.......2 kroni. Mestni agistrat ljubljanski, dne 8. avgusta 1919. Špecerijsko koloniiaino in prekomorsko blago oina banka Beograd, Knez Mlhailova ulica 39. Uplaćeni kapital Tolemm* Izvozhanka Heservnl fond Dinarjev: 3,000.000'— ,ZWIMBIffl« Dlna*(ev: 1,100-000-— Obavlja sve bankarske, izvozničke i komisione poslove: 1. ) Daje zajmove na zalogu svih zemaljskih proizvoda I sigurnih hartija od vrednosti; 2. ) Otvara tekuće račune i kredite; fmansira izvozne i uvozne poslove I industrijska preduzeća; 3. Eskontuje, reeskontuje i naplaćuje menice, uputnice, varante, čekove; 4. ) Prima i izplačuje uloge na štednju, po nložnhn knjižicama i svojim blagajničkim bonovima; 5. ) Izdaja garantna pisma na inostranstvo i polaže kaucije za dr- žavna nadlestva, Valutnu Centralu i sve javne licitacije j 6. ) Vrši kupovinu i prodaju svake robe na tndj račun; raspolaže dobro uredjenim Odelenjem za Robu i ima svoje magadne i smestišta; 7. ) Prima i izvršuje berzanske naloge; prodaja i kupuje valute i devize, vrši razmenn po dnev. kursevima; izdaje čekove i akreditive; 8. ) Vrši izplate i naplate svih vrsta; daje informacije i obaveštenja po svima finansijskim, trgovinskim i industrijskim poslovima. najceneje in najbrže kupujete od poznate veletrgovine :: Izidor sin Zagreb. VIaš?:a ni. 21. Telefon 106. Utemeljeno 1883. Zahtevajte cenil)! Jadransko hotelsko fn Misno dion. Uo Sušak-Reka, Zvonimirova ulica Stev. 102. §8T Lastnik sledečih hotelov in sanatorijem i Hotel Pension „SPERANZA" , 1MPERIAL" Opatija. Sanatorij in veliko morsko kopališče :,TEEAPXJA" CrikTenica. Palače - Hotel »MIHAM AR£" CrftTesics Teltfra ti. Hotel-Pension in morsko kopališče .JADRAN" Sosak-Ma Telefon 'nterurb. 2-14. i Hotel-Pens-on in morsku kopališče .JADRAN" Bakar. Vsi hoteli in sanatoriji so najmoderneje z vsem konfortom ur^eni. — Oskrba izvrstna.— Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema in daje pojasnila za Crikvenico: uprava hotela .Miramare" v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .San-Marino" v Novom: za Sušak; Središnji ured drn-štta, Snšak-Reka. iMaslov za brzojave: Jadran-centrala Snšak-Reka, Interurvao telefon ites. 9-8-9. Hotel-Pension MS AN-MARINO'« loti ros do liki Tel iitru. 5. Hotel - Peasion in veliko morsko JkopaliMe , LIS AN J- Noti Vinodolski Podružnice Ljubljana. 1ADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana. Delniška glavnica: K 30,000.000. v""*\"AlkJl\rm Uillll\iiDpypril0i nifs-o« ir loooonnn. SPREJEMA: Vloge na knjižice Vloge na tekočI la žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega« KUPUJE H PRODAJA s Devize, valute, vrednostne papirje itd. Centralni Trst, Podružnice : Dubrovnik Opatij Dunaj Kotor Metković Spljet Sibonlk Zadar Ekspositurs Kranj. Rezerve: okrog K 10,000,000.—. ESKONTIRA. Menice, devize, vrednostne papirje itd. UDAJA s Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE TRGOVSKI! KREDITE pod najugodnejšimi pogoji. DAJE PREDUJME i na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnib skladiščih. PREVMMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslovi JADRANSKA. Telefon št. 257. BU 374 3961 6981 411