Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 27. OKTOBRA 1994 5 seje izvršnega sveta Priprave na plinifikacijo Kaže, da želi občinski izvršni svet čimveč priprav na plinifikacijo osrednjega dela občine opraviti še pred koncem svojega mandata. Zato je na seji 12. oktobra obravnaval dva dokumenta v zvezi s tem: določil je predlog odloka o lokacijskem načrtu za plinifikacijo in ga predlagal v sprejem občinski skupščini ter sprejel sklep o objavi razpisa za oddajo koncesije za gradnjo in upravljanje plinovodnega omrežja. Predlog odloka o lokacijskem načrtu za plinifikacijo predvideva, da se bo tlak v obstoječem omrežju zaradi večje prepustnosti povečal od 5 na 6 bar. Na 200 mm omrežje z odcepi 100 in 80 mm bodo priključene tri nove merilno-regulacijske postaje. Od tu pa bo v neposredno bližino porabnikov speljano nizkotlačno plinsko omrežje s pritiskom 1 bar. Nanj bodo priključeni največ 10 m dolgi hišni priključki. Plinovodno omrežje bo pokrilo 8 krajevnih skupnosti, in sicer Kamnik Center, Duplica, Mekinje, Novi trg, Perovo, deloma Podgorje, Smarca in Zaprice. ZALIVE SLOVESNOST! OB DNEVU MRTVIH Združenje borcev in odclefenccv SOB občine Kamnik rabi ne občane, posebej pa nojce padlih r SOB ter prevrele borce in Hrbte SOB, da se ob dnevu mrtvih udelerijo ŽALSIH SLO- K.VMNlSkA BISTRICA - pri ftr..hWu NOB v Stranjah ob 10.3« KOMENDA - pri spomenika padlih v NOB ob UaMtrjcvj c«*ti MOTIVIK - na pokopalKčo pri »pomin&u padlih * NOB ob 11. on. NEVUE - pri iponu-Biko padlih > NOB pred O«iow. solo v Navijah ob !6. uri Ši'1'l Al iC - pri .spomeniku padlih > NOB na pokopališču v SpitaJića ob H. uri LOkK • pri soli ob 16. nri KAMNIK - pri poMšvu padlih v NOB na pokopoMič* Žale ob 16. uri V nedeljo. 30. oktobra, RAKITOVEC - pri spomenika Krobišču padlih v NOB ob 14. nri ŠMA KI NO - pri spomeniku žrtvam v„juc \ Gradišču ob 9. url 1 TUHINJ - pri spomeniku padlih v NOB na Prcvojafc v Zg. Tuhtaja ob < PEUGEOT ROmx Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010 fax: 727-319 Poleg osebnih vozil prodajamo tudi kombije Peugeot BOXER in kombinirana vozila PEUGEOT 806. V prodaji že nov model PEUGEOT306- PODALJŠANA LIMUZINA Z uvedbo plina načrtovalci pričakujejo kar za 80% manjšo emisijo žveplovega dioksida v ozračje, za približno 65% pa bo manj, tudi prahu CO. Da bi pravočasno izbrali izvajalca in upravljavca za plinovodno omrežje, je izvršni svet v javnem razpisu za oddajo koncesije določil, da se mora gradnja omrežja začeti takoj, ko bodo pridobljena vsa soglasja in dovoljenja. Koncesijo bodo podelili za kaže, se bosta Motniška dolina in z njo prijazni Špitalič onstran Kozjaka le izognila nadlogam najmanj 20 let, lahko pa se «»*»cesfc. (Več o tem na 2. strani) _ določi tudi daljši rok. Pri izbiri najbolj ugodnega ponudnika bodo upoštevane zlasti finančne sposobnosti in refe- renče izvajalca rok dogradi pOlljef tllKOT 1 j OMf 31Mk€ TOgljC Ustanovljeno združenje tve in seveda cena za posamezen priključek. Okvirna vrednost plinovodnega omrežja je 466 milijonov SIT. Javni razpis bo objavljen v Uradnem listu RS. Izvršni svet je sprejel poročilo Komisije za denacionalizacijo stanovanjskih in poslovnih objektov in prostorov v zvezi z zahtevo Župnijskega urada v Komendi za vrnitev objekta Komendski dom. Komisija je namreč ugotovila, da predlagatelja ni mogoče šteti za razlaščenca, zato tudi ne more biti upravičenec do denacionalizacije. Navedeni objekt je zgradila Stavbna zadruga Komendski dom, ki je tudi dejanski razlaščenec. Predlagatelj pa ni izkazal lastništva nad to zadrugo. F. S. Na pobudo Območne zbornice Ljubljana in Iniciativnega odbora Združenja podjetnikov ljubljanske regije so bili na ustanovni zbor, ki je potekal 10. oktobra 1994 v Domžalah, povabljeni vsi podjetniki občin Domžale, Kamnik in Litija, da bi se dogovorili o ciljih in izhodiščih za ustanovitev in izbrali svoje predstavnike v odbor regijskega združenja podjetnikov. Glede na število podjetnikov v posameznih občinah sta v odboru iz Domžal dva predstavnika, iz občin Kamnik in Litija pa po eden. Prisotni podjetniki so za predstavnika kamniške občine soglasno izbrali Sreča Krmav-nerja. Cilji združenja podjetnikov Slovenije so: - zagotoviti večji vpliv na oblikovanje gospodarske poli- tike in gospodarskega sistema podjetnikov, ki ustanavljajo združenje; - ustvariti boljše razmere za razvoj in delovanje malega gospodarstva na domačem in tujih trgih; — zagotoviti večji vpliv na delitev in uporabo sredstev države in GZS, ki se namenjajo financiranju potreb malega gospodarstva, še posebej na delitev sredstev, ki so namenjena v povratni ali nepovratni obliki za razvoj podjetništva, uspo- sabljanje in izobraževanje, pospeševalno mrežo in promocijo siovenskega gospodarstva; — organizirati poslovni svetovalni center za potrebe malega gospodarstva v regiji; - preko poslovnega centra in drugih institucij vključiti v razvoj malega gospodarstva območja tuje vire financiranja, kooperacije in druge oblike sodelovanja z domačimi in tujimi podjetji. Izvršni svet občine Kamnik, področje podjetništva Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 10. novembra. Prispevke sprejemamo do srede, 2. novembra, reklamne oglase in zahvale pa do torka, 8. novembra. Svedra Trgovina z obutvijo Kamnik, Perovo 26 (ob kamniški obvoznici, nasproti Diskonta Kočna) tel.: 813-127 Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v poslovno-trgovski center ob kamniški obvoznici. Po ugodnih cenah vam nudimo pestro izbiro: □ obutve za vso družino □ torbic □ nogavic □ Čistil za obutev... Možnost plačila na več obrokov ali s plačilnimi karticami LB, Eurocard in Activa. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Dragi kupci, obiščite nas tudi na novi lokaciji! /O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d. Podružnica Kamnik V Novi ljubljanski banki d.d., Ljubljana, Podružnici Kamnik smo obnovili enoto na Glavnem trgu in jo prilagodili zahtevam sodobnega bančništva in komitentom Večino poslov bodo komitenti lahko opravili sede in se v miru pogovorili z bančnim strokovnjakom. Kupili smo šefe priznane firme BAUER za Vaše dragocenosti in pomembne dokumente. Poslovni čas od 2.11.1994 dalje: Poslovalnica na Glavnom trgu 10 od ponedeljka do petka: 8.-12. in 13.-17. v soboto: 8.-11. Poslovalnica na Bakovniku od ponedeljka do petka: 8.-11. in 14.-17. Nova ljubljanska banka -pravi naslov la denarne zadeve Kje bo tekla avtocesta med Vranskim in Blagovico Motniška različica odpade! Vse kaže, da različica avtoceste skozi MotniSko dolino ne pride več v poštev. Tej zamisli je odločno nasprotoval tudi kamniški izvršni svet, ki je na sejah 1. marca in 25. maja 1994 sprejel zelo konkretne sklepe, o katerih smo že poročali. Poleg tega je 26. julija 1994 poslal vsem pristojnim državnim organom dodatna stališča do predlogov tras (predlagane so bile štiri), in poteka avtoceste na odseku Vranskp-Blagovica. Izvršni svet je menil, da bi avtocesta po Motniški dolini zelo ogrozila prostor in avtoh- tono krajino doslej še neokrnjene doline. Trasa bi posegla v več kot 30 ha najboljših kmetijskih zemljišč in v območja, ki so opredeljena kot spomenik naravne dediščine. Takega mnenja je bila tudi recenzentska skupina Zavoda za prostorsko planiranje Slovenije, ki jo je vodil prof. mag. Peter Gabrijelčič. Pri recenziji študije Razvojnega centra Celje j e dala prednost smeri Troj a-ne-Lebenice. Po njenem mnenju je veliko bolje, da avtocesta poteka po tradicionalnih koridorjih regionalne ceste, kot da bi za to uporabili še neprizadete kulturnokrajinske prostore. Morda ne bo odveč spomniti, kakšna je bila različica skozi Motniško dolino, za katero je bil v naših prostorskih aktih že desetletja rezerviran koridor. Cesta naj bi potekala po Motniški dolini in pri Podlipovcu vstopila v 7200 m dolg predor, ki bi se končal pri Javorju poleg Blagovice. Skupno naj bi bil ta odsek dolg okrog 16 km. Na posnetkih iz študije Razvojnega centra Celje vidimo dva odseka pri Beli, na prvem naj bi šla cesta poleg kmetije čez kozolec, na drugem pa prek kmetije z gospodarskim poslopjem in kozolcem. Ta enačica skoraj zagotovo ne bo prišla več v poštev, ker ima med vsemi štirimi največ negativnih vplivov na okolje. Komisija je podprla traso Trojane-Lebenice z 9600 m dolgim predorom od Zajasov-nika do Šentožbolta. Zanjo se je zavzel tudi kamniški izvršni svet, s tem da se upošteva odcep pri Ločici za Tuhinjsko dolino in Kamnik ter pri Blagovici. E S. Zavarovana kmetija Bela 20 — trasa avtoceste poteka čez kozolec. Pilil Še o volilnih enotah V skladu z zakonom o tisku vnašam popravek k delu poročila 2. izredne seje skupščine občine Kamnik. Pisec članka V petih enotah 31 svetnikov g. France Svetelj je verjetno nenamerno spremenil smisel mojega predloga o dopolnitvi 3. volilne enote z naseljem Tunjice. Zaradi objektivne resnice pa vendar želim, da to dopolnitev objavite. Po izračunu volilnih mandatov (številu svetnikov), ki je bil predstavljen na skupščini, pride v tretji volilni enoti 5,37 svetnika na dano število volivcev. Če dodamo volilni enoti še naselje Tunjice, se število izide na 6, torej ne bi bilo presežnih glasov. To pa pomeni pravično razporeditev volilnih mandatov. Ta prerazporeditev nima prav nobene zveze s kakim želenim ali namišljenim načrtovanjem prihodnjih občinskih meja! Prepričan sem, da so krajani Komende, Križa,Most,Podgorja in Tunjic dovolj razumni, da se bodo znali sami pravočasno in pravilno odločati, v kakšni in kateri občinski skupnosti bodo živeli. Možnosti o kasnejšem oblikovanju novih ali drugačnih občinskih skupnosti zakon o lokalni samoupravi še predvideva in dopušča. Pomembna mnenja pomembnih posameznikov bomo krajani upoštevali v razpravah, odločali pa bomo demokratično po načelu največjega možnega soglasja in večinskem načelu volilnih upravičencev sami! PAVEL OCEPEK Domačija, avtocesta naj bi tekla čez objekte. BELA ZQ Z novimi občinami »v Evropo« Da, toda s težavo, saj bodo nove občine v Sloveniji z letom 1995 po številu prebivalstva (13.400) še vedno okoli 1,9-krat in po površini (138kmJ ) 4,3-krat večje od povprečne evropske občine, kar bo poleg težav z uveljavljanjem lokalnih potreb prebivalstva in s tem demokracije neusklajeno vplivalo tudi na mikroregionalni (lokalni) razvoj znotraj občinskega prostora. In v kakšnem razmerju do novih občin bo občina Kamnik? Z ohranitvijo stare občinske meje bo občina Kamnik z 29.044 prebivalci (stanje: 30. 6. 1994) 4-krat, po površini 289,27 km2 pa celo 9-krat večja od povprečne evropske občine. K temu je treba dodati, da so v demokratični in gospodarsko visoko razviti Evropi manjše občine predvsem v hribovitem predelu (in takšna občina Kamnik povečini tudi je!), večje pa na ravninskem, bolj urbaniziranem območju. Sicer pa bo po novi občinski mreži, ki jo je 3. oktobra 1994 določil državni zbor Republike Slovenije, občina Kamnik med največ- jimi v Sloveniji, od 147 jih bo imelo več prebivalcev samo 10,8 mestnih (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj) in 2 navadni občini (Slovenska Bistrica, Žalec), 3 bodo na ravni Kamnika (mestna občina Velenje in navadni občini Domžale in Krško), medtem ko bosta imeli manj prebivalcev od kamniške celo dve mestni občini: Murska Sobota in Slovenj Gradec. Kakšna mora biti pravzaprav občina, da bo uspešno delovala? Publikacija Zakaj v nove občine, ki govori o reformi lokalne samouprave (izdala jo je vladna služba Republike Slovenije, 1994), navaja na 38. strani naslednjo definicijo: »Občina kot temeljna oblika lokalne samouprave obsega območje naselja ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Za lokalno skupnost je posebej značilna ozemeljska (teritorialna) vezanost ljudi pri izpostavljanju odnosov med njimi. V teh družbenih odnosih ima pomembno vlogo tudi zavest o pripadnosti nekemu kraju. Na takšno zavest pa vplivajo tradicija in zgo- dovinski dogodki, povezani z mejami občin v preteklosti.« Navedeno definicijo, temelječo na stroki in izkustvu demokratičnih držav, je državni zbor obšel in v časovni stiski na hitro določil občinsko mrežo, upoštevajoč merilo -večjih občin; prvo merilo, ki ga je posredovala stroka, je nakazovalo v Sloveniji okoli 235 občin, drugo pa je ohranilo kar 43% (komun-skih) občin v starih, sedaj obstoječih mejah, med katerimi je tudi občina Kamnik. Koliko se bo ta razdelitev obnesla, bo pokazalo življenje. Poudariti pa je treba, da se reforma lokalne samouprave sicer ni končala, težko pa bo ustvariti novo občino, ker v tem primeru zakon zahteva, da mora biti zanjo iz tistega območja več kot 50% volilnih upravičencev. Še nekaj primerjalnih podatkov iz drugih držav V ospredju bodo predvsem sosednje države Avstrija, Italija in Madžarska, od drugih držav pa Nemčija, Luksemburg in Švica; ta je po površju (reliefu) in velikosti najbližja Sloveniji. Podatki se bodo nanašali na posamezne kategorije občin in bodo izraženi v odstotnih deležih. Občine do 1000 prebivalcev: Teh občin je v Švici kar 59,8%, na Madžarskem 54,3%, v Nemčiji 53,6%, v Luksemburgu 51,0%, v Avstriji 25,8% in v Italiji 23,9%, medtem ko jih bo v Sloveniji samo 1,4%. Občine od 1001 do 5000 prebivalcev: V Avstriji je takšnih občin 65,7%, v Italiji 49,0%, v Luksemburgu 41,5%, na Madžarskem 37,1% in v Švici 31,5%, kar je blizu deleža v Sloveniji, ki bo znašal 31,3%. Občine od 5001 do 10000 prebivalcev: Takšnih občin je na Madžarskem samo 4,2%, v Luksemburgu 5,0%, v Švici 5,3%, v Nemčiji 7,1% in v Italiji 14,2%,medtem kojih bo v Sloveniji kar 30,6%. Podobno je tudi pri občinah z več kot 10001 prebivalcev, le da je vrstni red tujih držav kot je pri kategoriji 5001 do 10000 prebivalcev, nekoliko spremenjen. Dr. MARKO ŽEROVNIK Iz krajevne skupnosti Nevlje Po lepši cesti do vasi Hrib in Poreber Dolgoletna želja vaščanov teh vasic po širši asfaltni cesti se je uresničila. Z obnovljeno cesto se jim odpira svet in svetu se odpira pot k njim, v .prečudovite zaselke, stisnjene ob levi breg na poti v Tuhinjsko dolino. Njihovo prizadevanje in trud sta zdaj bogato poplačana in nikoli ne bodo pozabili pomoči občine. Tako je tudi prav, saj mesto brez zaledja ne more preživeti, ne materialno, ne duhovno. Mesto se ceni tudi po tem, koliko skrbi za svoje podeželje, to je za ljudi, ki jim je usojeno trdo življenje v prelepih hribovitih vasicah, kakršni sta tudi Hrib in Poreber. Ker v tem obdobju ne plačujejo samoprispevka, jim tudi krajevna skupnost Nevlje ni mogla pomagati; denar prejšnjih samoprispevkov vseh krajanov pa so porabili v Nevljah in bližnji okolici. Sobota, 15. oktober, je bil lep sončen dan. Prav tako toplo pa so sijali tudi obrazi teh dobrih in pridnih ljudi: ponosno so prevzeli obnovljena cestna odseka Hrib-Poreber in Poreber-Kavran. Odprtje in blagoslovitev so pripravili ločeno, tako kot so popolnoma ločeno potekala tudi dela obeh odsekov. Ob odprtju 814 metrov dolgega asfaltnega cestišča Hrib -Poreber se je Franc Spruk, predsednik gradbenega odbora, toplo zahvalil vsem vaščanom Hriba in občinskim službam, še posebej IS in predsedniku Mihaelu Novaku. Povedal je, da je 12 gospodinjstev prispevalo po 1.500 mark. Poleg tega so ti ljudje brezplačno odstopili potrebno zemljišče in opravili veliko prostovoljnega dela, saj so izvajali utrditvena zemeljska dela. Začela so se v dneh, ko je nastajala naša država. Jesensko Predsednik gradbenega odbora Hrib-Poreber Franc Spruk med poz-dravnim govorom. deževje leta 1991 je povzročilo štiri velike zemeljske plazove in že so se bali, da so porušili tudi njihove želje. Z veliko požrtvovalnostjo in trmoglavostjo so začeto nadaljevali. Denar za sanacijo zemeljskih plazov je zagotovila občina iz republiških solidarnostnih sredstev za odpravo posledic elementarnih nesreč. Franc Spruk se je moral med gradnjo večkrat znajti kar sam. Zbiral je denar pri vaščanih in pri občini in se dogovarjal z izvajalci. Sproti so se pojavljali problemi, saj trasa poteka večina po lapor-nem zemljišču grozijo pa tudi hudourniške vode, kar zahteva posebej dobro odvodnjavanje. Na slovesnosti se je Spruk toplo priporočil vaščanom in predstavnikoma občine - predsedniku IS Mihaelu Novaku in podpredsedniku občinske skupščine Igorju Podbrežniku, da jim tudi za preostalih 700 metrov makadamske ceste priskočijo na pomoč, da se čimprej povežeta asfaltni cesti Hrib in Poreber. Pravijo, da se bo to zagotovo zgodilo prihodnje leto. Zbrani so se nato popeljali do vasi Poreber, kjer je potekalo odprtje 1.170 metrov dolgega cestnega odseka Poreber-Kavran. Predsednik gradbenega odbora Franc Rezar je v pozdravnem govoru poročal o poteku del. Za ureditev asfaltne prevleke je 13 gospodinjstev prispevalo povprečno po 2.500 mark. Da so lahko zaprosili za proračunski denar, so morali zbrati 60 odstotkov vrednosti naložbe. Opravili so preko 1,200 ur prostovoljnega dela, saj je bilo treba narediti več Vaščani Porebra so na transparent zapisali udejanjena gesla: POVEZUJEJO NAS DOBRI LJUDJE IN DOBRA CESTA. To je v svojem slavnostnem govoru večkcfit ponovil tudi predsednik gradbenega odbora Poreber-Kavran Franc Rezar. za njegov prispevek k uresničevanju projekta. Na prijetnem srečanju pri Tonežu je bilo praznično razpoloženje. Gospodinje iz obeh vasi so pripravile veliko dobrot, ansambel Bratov Poljan-šek pa je do večera razveseljeval zbrano družbo. Vaščani Porebra so Francu Rezarju izrekli toplo zahvalo za požrtvovalno delo med gradnjo in mu izročili spominsko darilo. Delegat zbora KS v občinski skupščini in tudi član sveta KS Nevlje Franc Vidmar je čestital sokrajanom za tako pomembni pridobitvi. Ob tej priložnosti se predsednika obeh gradbenih odborov zahvaljujeta še Antonu Pančurju za brezplačen odstop prostorov za zaključno prireditev. VERA MEJAČ kot 300 metrov drenaže, raznih prepustov, precej opornih zidov in odvodnjavanje. Vaščanom, ki so dali vse od sebe in v slogi dokazali, koliko je vredna zdrava skupnost, se je Rezar iskreno zahvalil. Prav tako tudi za brezplačen odstop zemljišče, posebej je pohvalil Antona Pangeršiča. Oba dela ceste je odprl predsednik IS Miha Novak, blagoslovil pa ne-veljski župnik. V vasi Poreber vladajo dobri sosedski odnosi, velika pripravljenost in enotnost za načrtovana dela. Delo ljudi povezuje, zato ni naključje, da ima že vsaka hiša tudi naslednika. Predsednik gradbenega odbora je na slovesnosti poudaril: »Še nobena občinska oblast do sedaj ni naredila toliko za naš kraj kot dosedanja z gospodom Mihom Novakom na čelu.« Zahvalil se je tudi predsedniku sveta KS Nevlje Ladu Omerzuju OBVESTILO Sekretariat za notranje zadeve občine Kamnik obvešča VSE OBČANE OBČINE KAMNIK da lahko izražajo podporo kandidatu za župana, podporo kandidatu za člana občinskega sveta oziroma listi kandidatov za volitve članov občinskega sveta na SEKRETARIATU ZA NOTRANJE ZADEVE, PRIJAVNO-ODJAVNA SLUŽBA SOBA 1/C Glavni trg 24 VSAKDAN V DELOVNEM ČASU UPRAVNEGA ORGANA. S seboj prinesite osebno izkaznico. Obrazci so na voljo pri referentih. SKRAJNI ROK ZA PODPORO JE 00.11.1994 dO 19. ure. Sekretariat za notranje zadeve občine Kamnik Sejem Gost tur 1994 Na sejmu gostinstva in turizma Gost tur 1994, ki je potekal od 12. do 16. okto-. bra 1994 v Mariboru, smo predstavili tudi turistično ponudbo Kamnika in okolice. Turistično informacijski center občine Kamnik je prejel priznanje za učinkovito predstavitev projekta ALPSKE CESTE, predstavitev ponudbe regijske turistične skupnosti Alpski svet Karavank, Kamniško-Sa.-vinjskih Alp, ki združuje občine Tržič, Kranj, Domžale, Kamnik in Mozirje. Projekt Alpske ceste zajema naravne, kulturnozgodovinske znamenitosti, šport, rekreacijo in etnolo-ško-kulinarično ponudbo. Izvršni svet občine Kamnik področje za turizem Starost ni rada sama Center za socialno delo Kamnik je v oktobru 1994 po programu delovanja skupin starih za samopomoč in pomoči starim na domu pripravil izlet v baziliko Marije Pomagaj na Brezjah. V letu 1993 sta bili na pobudo socialnih delavcev Centra za socialno delo Kamnik, ki so usposobljeni za vodenje skupin, ustanovljeni dve skupini starih'za samopomoč. Tista, ki jo vodita Danica Kropivšek in Maja Gradi-šek, deluje v Domu upokojencev Kamnik, druga pod vodstvom Helene Kočevar in Janeza Per-nuša pa se srečuje v prostorih, ki jih je ponudilo Društvo upokojencev Kamnik. Sestajajo se vsak četrtek: skupina Dobrovoljčkov v kamniškem domu upokojencev ob 9. uri, skupina starih iz krajevnih skupnosti, imenuje se Skupina vaših znancev, pa ob 11. uri. Obe združujeta ljudi v starosti nad 65 let in mlajše, ki so prizadeti ali kronično bolni. Njun namen je druženje, medsebojno spoznavanje, tkanje prijateljskih vezi in preganjanje osamljenosti. Izvajata program, ki sta si ga sami začrtali. Pokazalo se je, da je Skupina vaših znancev bolj naklonjena izletom, Dobrovoljč-kom pa največ pomeni pogovor in petje. Poleg teh temeljnih vsebin posvečata pozornost praznovanju rojstnih dnevov svojih članov, skupnim obletnicam, cerkvenim in posvetnim praznikom. Samopomoč obeh skupin se po enoletnem delovanju kaže z vedno trdnejšimi vezmi med člani, ki se srečujejo in pomagajo tudi, ko ni sestankov. Omenjeni skupini sta začetek mreže skupin starih za samopomoč, ki naj bi se stkala tudi v občini Kamnik. Za delovanje novih skupin Center za socialno delo Kamnik nima več na voljo delavcev, zato vabimo k sodelovanju prostovoljce, ki imajo željo in veselje delati s starimi ljudmi. S strokovno pomočjo bi v domačem okolju lahko organizirali skupino starih za samopomoč. Center za socialno delo Kam- te obrtne delavnice Flok - Krmavner Priznanje za kakovost Obrtna zbornica Slovenije je na mednarodnem obrtnem sejmu MOS '94 podelila priznanje SREBRNI CEH obrtni delavnici FLOK — Krmavner Srečo in Slavka iz Komende za kakovost, VARNOSTNIH VRAT. Obrtnika Krmavner obratujeta že 19. leto. Njuno področje je finomehanika, livarstvo, oro-djarstvo; od letošnje pomladi pa imata še zastopstvo kakovostnih cilindričnih vložkov vseh dimenzij nemške tovarne BKS. Nagrajeni izdelek so razvijali dva meseca. Varnostna vrata so znotraj iz kovinskega ogrodja in ojačana z železno mrežo. V ogrodje je vgrajena varnostna ključavnica, ki zapira na vse štiri strani. Cilindrični vložek za zaklepanje je prav tako lastni proizvod. Notranja in zunanja stran sta po želji kupca obloženi s furniranimi ploščami ali naravnim lesom. Kompletna vrata torej izdelujejo v domači delavnici Krmavnerjevih in jih tudi sami montirajo. Nameščajo jih lahko na že obstoječe podboje, bodisi lesene ali kovinske, raznih dimenzij. Varnostna vrata so primerna kot vhodna vrata v hišo, stanovanje, razna skladišča, delavnice in podobne objekte, kjer je potrebna večja varnost pred vlomi. Prav zaradi vlomov se je Srečku Krmavnerju porodila ideja. Vedel je tudi, da takih vrat v Sloveniji ne izdeluje še nobeden. Prvič so bila predstavljena na letošnjem mednarodnem sejmu v Celju in bila sprejeta z zanimanjem. Krmav-nerjevi se vsako leto udeležujejo petih sejmov, celjskega pa prav od začetka svojega obra- tovanja, saj se na sejmih porodijo nove zamisli. Poleg varnostnih vrat proizvajajo in montirajo še druge mehanske zapore za varovanje, in sicer dvostransko zaporo za varovanje vhodnih vrat v hišo ali stanovanje in trostransko zaporo za dvokrilna garažna vrata. Obrtna delavnica FLOK-Krmavner zaposluje 14 ljudi in je zelo dejavna na varovalnem področju. Z izgubo jugoslovanskega trga so prisiljeni proizvajati artikle za široko porabo. VERA MEJAČ nik po projektu »Pomagam tebi in sebi« daje pomoč tudi starim in onemoglim občanom Kamnika pri zadovoljevanju vsakdanjih potreb. Dejavnsot teče že tretje leto in se še razvija. Center skupaj z občino in uradom za delo organizira javno delo na tem področju. Ker so potrebe večje kot možnosti, vključujemo ljudi, ki so v stiski zaradi brezposelnosti in si tako pridobivajo sredstva za preživetje. Pomoč na domu je namenjena starejšim občanom in tistim, ki so je potrebni zaradi bolezni ali invalidnosti. Izvajalci jih obiskujejo na domu vsak dan ali po potrebi. Pomagajo jim pri pospravljanju stanovanja, likanju, pripravi obrokov, pri spremljanju k zdravniku, kurjenju, kupovanju v trgovini in podobno. Poleg omenjene pomoči, ki je zelo dobrodošla, se je izkazalo, da ■ uporabnikom veliko pomeni dru-žabništvo, pogovor s človekom, da se zmanjša njihova osamljenost in stiske. S tovrstno pomočjo so občani zadovoljni in jo zelo cenijo. 6. oktobra 1994 smo povezali druženje skupin za samopomoč z uporabniki in izvajalci pomoči na domu. Organizirali smo skupni izlet na Brezje, kjer je imel pater Franci priložnostno mašo posebej za nas. Sončni četrtek je okrepil navdušenje in dobro razpoloženje. Občutki ob prijetnem doživetju so bili nepozabni, zato strokovni delavci Centra za socialno delo Kamnik še načrtujemo podobna srečanja in izlete. V letošnjem letu začenjamo novi projekt. Razvijanje medge-neracijskih odnosov, katerega namen je pridobiti mlado generacijo, da se bo vključevala v druženje s starimi v Domu upokojencev in na njihovem domu. Center za socialno delo Kamnik DANICA KROPIVŠEK Ob 50-letnici Sovinja Peč V soboto, 15. oktobra, so se v Sovinji Peči zbrali borci in vaščani, da bi se poklonili žrtvam druge svetovne vojne. Prav na ta dan pred petdesetimi leti so Nemci požgali štiri domačije. V ognju je zgorelo tudi 13 ljudi, med njimi pet otrok v starosti 7, 10, 11, 12 in 14 let. Na spominski slovesnosti so sodelovali učenci Osnovne šole Sela, ženski kvintet Vetrič iz Tuhinjske doline in govornik Franc Hribar-Lovro. Povedal je, da so nemški vojaki s pomočjo Slovencev obkolili vas, ker so hoteli uničiti Zg. Smon-karjevo, Sp. Smonkarjevo, Livkovo in Brlečevo družino. Prvima dvema družinama je uspelo pobegniti iz obroča, Livkovo in Brlečevo pa so v ce- požiga vasi loti zajeli doma. Med drugim je še dejal: »Družini so najprej pretepali in ju zasliševali, nato so vse nagnali v Livkovo hišo. Ne ve se, ali so jih tam postreli-li ali pobili ali pa žive s hišo vred zažgali. Ve se le, da so otroke zbasali v krušno peč, saj smo tam našli njihova zoglenela trupelca. Nekaj sežganih odraslih smo našli na Brleče-vem gospodarskem poslopju, druge pa v Livkovi hiši.« »Žrtve, ki so padle na tem mestu, so tudi darovale svoja življenja za osvoboditev in osamosvojitev Slovenije. Tudi pesnik Kajuh je zapisal - za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti...«je zaključil svoj govor Franc Hribar-Lovro. V. MEJAČ Obrtnik Srečo Krmavner Društvo upokojencev Kamnik vpisuje CERTIFIKATE ZA DRUŽBO KRONA SENIOR. Strokovnjaki združenja seniorjev priporočajo to družbo kot zanesljivo in vredno zaupanja. Društvo upokojencev Kamnik se je na priporočilo Zveze društev upokojencev Slovenije odločilo, da se vključi v akcijo in priporoča svojim članom, da zaupajo svoje certifikate DRUŽBI KRONA SENIOR. Vpisovanje je vsak torek in petek od 8. do 12. ure na sedežu DU Kamnik, Kolodvorska 5. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA KAMNIK Sekretariat za notranje zadeve RAZGLAS o razgrnitvi volilnih imenikov za izvedbo volitev članov občinskih svetov in županov (Uradni list RS, št. 61/94). Na podlagi 12. člena zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list RS, št. 46/92) obveščamo občane, da so VOLILNI IMENIKI za volitve članov občinskih svetov in županov RAZGRNJENI IN OBČANOM NA VPOGLED OD 24. 10. 1994 do 28. 11. 1994 do 12. ure pri sekretariatu za notranje zadeve občine Kamnik vsak delovni dan. Občani imajo v skladu s 13. členom zakona o evidenci volilne pravice pravico vpogleda v volilne imenike ter zahtevati popravek ustno ali pisno pri Sekretariatu za notranje zadeve občine Kamnik najkasneje do 18. 11. 1994 do 12. ure. Občane, ki so spremenili kraj stalnega prebivališča oziroma naslov stanovanja, a še niso izpolnili prijavne obveznosti po Zakonu o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva, prosimo, da prijavo podajo pri Sekretariatu za notranje zadeve občine Kamnik najkasneje do 18. 11. 1994, da bodo pravilno vpisani v volilni imenik. SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE KAMNIK Na kratko Prodaja poslovnega prostora na Ljubljanski 3/c Občina Kamnik je sklenila prodati poslovne prostore v pritličju stanovanjskega bloka na Ljubljanski 3/c, v Kamniku. Doslej jih je imela v najemu ljubljanska Delikatesa, sedaj pa je izrazila željo, da jih odkupi. Zato je izvršni svet že sprejel besedilo ustrezne kupoprodajne pogodbe. Tretje dimnikarsko območje Vinku Polaku Na predlog požarne inšpekcije je izvršni svet dodelil tretje dimnikarsko območje drugemu obrtniku. Dosedanji dimnikarski mojster Stanislav Šikonja, ki je bil pooblaščen za to območje, bo s 15. oktobrom prenehal svoje delo. S tem dnem bo zato v KS v Tuhinjski dolini, v KS Nevlje, Mekinje (razen Zduš in Podjelše), Novi trg, Perovo, Podgorje, Križ, Komenda in Vranja Peč začel opravljati dimnikarske storitve Vinko Polak iz Kamnika, Tunjiška 11. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik in SKB BANKA, d.d., PE Domžale-Kamnik objavljata PONOVNI RAZPIS POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V LETU 1994 Skupni znesek sredstev za posojila znaša 32.930.000,00 SIT. Posojilo se dodeli za: - nove proizvodne programe, - obrtne in osebne storitve, - inovativne programe in storitve, - turistične programe, - programe samo- in novo zaposlovanja, - ohranjanje delovnih mest z razširitvijo dejavnosti ali novimi programi, - posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev, - male hidroelektrarne. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni podjetniki posamezniki - zasebne in mešane družbe z do 50 zaposlenimi - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevek za izdajo dovoljenja, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti podjetnika, oziroma dovoljenja o izpolnjevanju pogojev za upravljanje družbe na podlagi priglasitve v sodni register, in priložili vse predpisane dokumente - subjekti, ki se ukvarjajo s pospeševanjem malega gospodarstva. Sedež in kraj naložbe morata biti na območju občine Kamnik. IV. Posojilo se odobri za dobo do treh let, z uporabo revalorizacijske klavzule in 7% letno obrestno mero. Minimalni znesek posojila je 500.000,00 SIT. Višina posojila ne sme presegati 50% predračunske vrednosti naložbe. Prosilec vloži prošnjo za odobritev posojila pri Sekretariatu za gospodarstvo občine Kamnik do 15. 11. 1994. VI. Za odobritev posojila mora posojilojemalec predložiti: a) vlogo za odobritev posojila, iz katere so razvidni: - osnovni podatki o prosilcu, - opis, namen, predračunska vrednost, število novozaposle-nih, lastni in drugi viri za naložbo ter znesek zaprošenega posojila, b) investicijski program, ki mora biti izdelan po minimalni metodologiji za manjše projekte, oz. poslovni načrt, c) potrdilo o poravnanih obveznostih občini Kamnik in d) potrdilo o državljanstvu. VII. Izvršni svet bo prosilce obvestil o odobritvi posojila v roku 8 dni po sprejemu sklepa o dodelitvi posojil. Posojilojemalec sklene pogodbo s SKB BANKO, d.d., PE Domžale-Kamnik, Glavni trg 13, Kamnik. VIII. Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: poroštvo, zavarovalnica, hipoteka ali zastava nepremičnine. Posojilojemalec se zavezuje poravnati stroške zavarovanja in sklepanja posojilnih pogodb. Posojilojemalec se zavezuje za namensko porabo odobrenega posojila in izpolnjevanje preostalih obveznosti iz posojilne pogodbe. IX. Vse dodatne informacije, strokovna pomoč in obrazci za vložitev prošnje so prosilcem na voljo pri svetovalki za podjetništvo v občini Kamnik, ga. Darinki Prešeren, tel. 817-278. IZVRŠNI SVET SO KAMNIK, SKB BANKA, d.d., PE DOMŽALE-KAMNIK Stališče občinskega odbora SND Kamnik pred volitvami Uspešno delo Rdečega križa Tudi Slovenska nacionalna desnica se vključuje v predvolilni boj, ki naj bi ga uradno odprla LDS s svojimi štirimi točkami pravil obnašanja. Za nekoga, ki mu politika ni prav blizu, so njihovi predlogi spoštovanja vredni, malodane idilični. Pa vendar smo v Slovenski nacionalni desnici do njih nekoliko skeptični. Pa ne, da bi želeli kogarkoli namerno žaliti! Je pa velika nevarnost, da bi že gola resnica, izrečena ali napisana, utegnila koga hudo prizadeti. Kajti ljudem, ki so gradili svojo kariero na sajenju rožic, pravljicah o uspehu in postavljanju gradov v oblake utegne biti resnica že velika in kruta žalitev. Res je naloga politike reševanje problemov, kot navaja kamniški LDS, a žal je praksa malo drugačna. Le redkokdaj so primeri rešeni brez razburjanja, protestov in štrajkov prizadetih. Še tožarjenje po sodiščih komaj kdaj premakne občinske trdokožce. Zato bo Slovenska nacionalna desnica v Kamniku glasno opozarjala občane na vse probleme, ki nas po nepotrebnem motijo. Tudi mi smo prepričani, da se bodo Slovenci na volitvah TOKRAT pravilno odločili. Skrbi nas le, kaj bodo v prihodnje volili Neslovenci, ki so glavni volilni adut LDS. Čeprav večina ne zna slovensko, na volilnem lističu ven- darle najdejo dobrotnike, ki so jim podarili državljanstvo. Ker so prihajajoče volitve za Kamničane res zadnja priložnost, da postanemo odprta, gospodarsko uspešna in domačinom prijazna občina, je pač dolžnost vseh politikov pokazati na nepravilnosti, ki jih vladajoči tako na hitro pometajo pod preprogo. Odpravili pa jih bomo, če nam slovenski volivci naklonijo dovolj glasov in s tem možnost vpliva na dogajanje v občini. Slovenska nacionalna desnica, OO Kamnik Rdeči križ v občini Kamnik, ki se je po sklepu skupščine v februarju 1994 preimenoval v Območno organizacijo RKS Kamnik, je od 1. januarja do 30. septembra reševal nešteto odgovornih in zahtevnih nalog. Aktivnost RK se je krepila in širila na socialnem, izobraževalnem, vzgojnem in drugih področjih. V okviru Območne organizacije RK Kamnik deluje 18 krajevnih org. RK in 17 aktivov mladih članov v osnovnih in srednji šoli. Precej pozornosti je bilo namenjene letu družine. Osrednja republiška prireditev je bila maja na Debelem rtiču. Udeležilo se je je tudi 33 kamniških družin. Prav vlogi družine je RK namenil posebno skrb. V sedanjih gospodarskih razmerah je dajal socialno ogroženim Združevanje demokratičnih strank na Kamniškem Bližajo se lokalne volitve. Že od pomladi letos smo si prizadevali združiti sile novih, demokratičnih strank za skupen nastop na njih. Ni bilo lahko, saj je mnogo takih, ki jim to ni bilo pogodu. Toda posrečilo se nam je in verjemite, da bodo prihodnje generacije podpis sporazuma za skupni nastop demokratičnih strank na lokalnih volitvah ocenjevale kot enega najpomembnejših dogodkov v demokratizaciji slovenske družbe. Seveda bodo nasprotniki tega procesa, ki se dobro skrivajo pod masko največjih zagovornikov demokratičnih spre- memb, našli tisoč razlogov za utemeljitev, da je to dejanje nepotrebno, odsev političnih ambicij posameznikov in nasprotno željam slovenskega naroda. Toda nič ne more zmanjšati pomena tega dogodka. Skupaj smo dovolj močni, da spremenimo smer, v katero smo krenili s starimi oblastnimi strukturami na čelu. Skupaj lahko zmagamo in enkrat za vselej pretrgamo obdobje tranzicije, ki lahko traja toliko časa, da bo slovenski narod še enkrat v zgodovini izigran. Na koncu tran-zicijskega procesa si bodo izglasovali celo zakone, ki bodo ščitili njihovo lastnino in ugled. Združevanje poteka tudi na Kamniškem, kjer nam je uspelo ohraniti enotno občino. Pri tem sodelujejo vsi odbori strank slovenske pomladi in tudi krščanski demokrati. Skupnega kandidata za župana, oziroma kandidatko, bomo predstavili v eni od naslednjih številk Občana. Socialdemokrati verjamemo, da lahko tudi zmagamo, vendarle, če v zadnjem mesecu pred volitvami ne bomo popustili niti za trenutek. Povezati moramo naše notranje sile, bogato znanje in izkušnje ter graditi alter- nativni program gospodarskega in širšega razvoja na Kamniškem. Prav je, da smo boljši predvsem v dejanjih in ne le v besedah, kajti zgledi so tisti, ki vlečejo. Kje lahko srečamo socialdemokrata? Kako ga prepoznamo? Povsod tam, kjer se trdo dela, kjer je pogovor odprt in poslovni odnos pošten. Spoznamo jih po delih - prav tako kot oblastnike, ki nam delijo le tenak kos kruha in se s težavo privajajo zdajšnjemu družbenemu trenutku. IGOR PODBREŽNIK socialno pomoč, vsak mesec jo je prejemalo 60 družin v hrani, oblačilih in drugem najnujnejšem za preživetje. Begunci iz BiH Mnogi begunci, ki so zaradi vojnih razmer še vedno pri nas, so deležni varstva RK. Dobivajo živilske pakete in druge artikle, kot so obleka, obutev, sredstva za higieno itd. Oskrba je enakomerna in pomoč prihaja iz centralnega skladišča RK Slovenije. V kamniški občini se število beguncev ne spreminja bistveno. Povprečno jih je 240. RK posreduje pri obvezni registraciji, zdravstvenih storitvah, stiku s svojci itd. Problem beguncev je še vedno aktualen. Rešitev ni mogoče napovedovati, vsaj dokler se ne odpravijo vojne razmere. Mladi člani RK in mladina RK so stalno v središču pozornosti. To se kaže v ustreznem izobraževanju in njihovem vključevanju v neposredne akcije Rdečega križa. Zanje je namenil tudi precej pisnega gradiva in ga brezplačno razdeljeval po šolah. Krvodajalstvo, kot izredno pomembna človekoljubna dejavnost, dosega lepe uspehe. Kamniški občani se redno udeležujejo krvodajalskih akcij. Letošnji program je izpopolnjen že 120% oziroma je kri darovalo že 1620 ljudi. Drugače pa je s pokrivanjem nastalih stroškov. RK ne dobiva zadosti denarja, da bi v celoti nadomestil izdatke, kar seveda vpliva na zmanjšane možnosti za financiranje drugih dejavnosti. Vsekakor ima krvodajalstvo v kamniški občini dolgoletno tradicijo in se uvršča v zgornji del najuspešnejših v Sloveniji. Izobraževanje članstva je prav tako prednostna naloga. RK je v tem času organiziral 15 tečajev iz prve medicinske pomoči za bodoče voznike - z zaključnim izpitom. Teh tečajev se je udeležilo 330 kandidatov. Pripravljen je bil seminar o organiziranosti, zgodovini in načinu delovanja RK, prav tako pa več drugih posvetovanj, pogovorov in akcij. Aktivnost RK zajema širok krog ljudi, ki so voljni pomagati. Povezujejo se tudi z drugimi dobrodelnimi in humanitarnimi organizacijami in delovanje medsebojno usklajujejo. Bogastvo različnih oblik dela RK najde polno oporo med ljudmi, ki iščejo in najdejo potrebno pomoč. Poudariti velja, daje aktivnost Rdečega križa tesno povezana z delovanjem krajevnih odborov RK v vsej občini. Med ljudmi se krepi zaupanje in medsebojna solidarnost. To je le nekaj izsekov iz dela RK Kamnik, ki vsako leto blaži in odpravlja vedno zahtevnejše težave ljudi, pozorno prisluhne vsakemu problemu. STANE SIMŠIČ Zefe/E ZELENI KAMNIKA VABIJO NA ZANIMIVO PREDAVANJE NA TEMO- Kaj so dogaja In kaj čaka Zemljo, človeštvo oziroma narode In druga živa bitja na avetu; kaj čaka Slovenijo In vsakega posameznika v prihodnjih šestih letih In v naslednjem tisočletju. Predavanje bo v petek, 28. oktobra, ob 18. uri v Matični knjižnici. Ekološko - rekreativni pohod Zelenih Zeleni Kamnika smo pripravili v nedeljo, 16. 10. 1994, ekološko-rekreativni pohod. Naš namen je bil, da bi povezali ekologijo s sprehodom po okolici mesta. Menimo, da je Kamnik lep, ne pa povsem ekološko zdrav. Še vedno imamo slab zrak, podjetja, ki ne spremljajo novih in ekološko sprejemljivejših tehnologij, pa tudi sami kot posamezniki nimamo primernega odnosa do okolja. Stoletni lovski rog je označil začetek slarnosti Ob 40-letnici lovske družine Kamnik Priznanja ob jubileju Čeprav je s Kamniških planin vel hladen jesenski veter, ki je prinesel s seboj že nekaj snežink, se je to oktobrsko soboto pri lovskem domu v Pa-lovčah zbralo kar lepo število lovcev in ljubiteljev lovstva. Kamniška lovska družina je namreč praznovala štiri desetletja svojega obstoja. Na slovesnost so poleg najvidnejših predstavnikov občine, Maksa Lavrinca, predsednika občinske skupščine, in Miha Novaka, predsednika izvršnega sveta prišli zastopniki sloven- ske lovske organizacije, med njimi Franc Avberšek, predsednik Lovske zveze Slovenije, Vlado Podlogar, predsednik Zveze lovskih družin Ljubljana, in iz sosednjih lovskih družin. Potem ko je Janez Klemene zatrobil na 103 leta star družinski rog, in so zazveneli uvodni takti Domžalskih ro-gistov, je kratek prerez zgodovine kamniške lovske družine predstavil Štefan Virjent, starešina LO Kamnik. Od 17 ustanovnih članov je družina Potem, ko je župan Maks Lavrinc z Mihom Novakom, predsednikom IS, čestital kamniškim lovcem, je na njihov prapor pripel spominski nastajajočem lovskem zakonu in o stališčih LZS pri tem. Po njegovem zakon ne bo porušil lovske organizacije in tudi ni potrebe po spreminjanju meja lovišč. Čeprav se bo treba spo-prijazniti s privatizacijo lova, pa na 300 ha lovišč, kot to predvideva osnutek, ni mogoče dolgoročno gospodarjenje z divjadjo. Koncesijo za izvajanje lova naj bi izdajala država, ne pa občine, saj divjad ne pozna občinskih meja. Čestitkam se je pridružil tudi Vlado Podlogar, ki je Lovski družini Kamnik izročil priznanje ZLD Ljubljana. Priznanja so prejeli tudi vsi trije še živeči ustanovni člani: narasla na 58 lovcev, ki danes gospodarijo s 4300 ha lovišč. Posebej je poudaril dobro sodelovanje s kmeti - lastniki zemljišč; želijo ga ohraniti tudi v prihodnje. Franc Avberšek, predsednik slovenske lovske organizacije in poslanec državnega zbora, je kamniškim lovcem toplo čestital ob njihovem jubileju in poudaril, da je s sprejemom LZS v FACE evropska lovska organizacija že dala priznanje našemu lovstvu. Spregovoril je tudi o Zbrali smo se pred podjetjem KIK in krenili mimo Ke-mostika in separacije podjetja Graditelj skozi Godič in Vodice ter do Samotnega malina in Olševka. To je bil lepši del poti, vendar s črnim odlagališčem v Godiču. Vse nas je motilo in menimo, da bi ga bilo treba čimprej sanirati, krajane pa opozoriti, naj odpadkov ne odlagajo na neprimerna mesta, saj imamo ustrezno organizirane službe, ki to delo strokovno opravljajo. Pohoda se je udeležilo veliko ljubiteljev narave, kar nas je zelo razveselilo, posebno pa, če so prišle kar cele družine, tudi z majhnimi otroki. Vsem je bila izbrana pot všeč, ne preveč dolga in ne preveč naporna, saj so jo zmogli celo najmlajši. Vsak udeleženec je dobil lično spominsko medaljo, na štadionu v Mekinjah pa smo Franc Štele, Jože Zabavnik in Franci JaneŽič. Znak za lovske zasluge je prejelo pet lovcev za dolgoletno uspešno delo v društvu. V kulturnem delu programa so sodelovali pevka Jožica Kališnik s harmonikarjem Božem Matičičem in Lovski pevski zbor iz Škofje Loke. r s. za popestritev pripravili družabne igre; kamniški loko-strelci so bili tako prijazni, da so večino pohodnikov seznanili z osnovami lokostrelstva. Hvala jim! Po končanem pohodu so bili udeleženci povabljeni na kosilo v restavracijo Planinka, ki je prav za to priložnost, po zelo zmerni ceni, postregla vsem. Z organizacijo so bili, vsaj po naših informacijah, zadovoljni vsi in razšli smo se z željo, da postanejo taki pohodi tradicionalni, saj se je že tega prvega udeležilo več prijateljev narave iz Ljubljane, Celja in Domžal. Tako si pridobiva Kamnik obiskovalce iz drugih krajev. M. R. SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI ZAJC RADOVAN DR. VET. MED. TEL: 728-753 HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17 Prenovljeno dvosobno takoj vseljivo stanovanje v Kamniku ugodno prodam. Telefon: 1681-065. LJUBLJANA PUBLICUS obvešča, da bodo odpadke odvažali v ponedeljek, 31. oktobra, po običajnem razporedu. Zaradi praznika bomo odpadke namesto v torek, 1. novembra, odvažali v sredo, 2. novembra, v popoldanskem času. •V--V Ni Pet let delovanja kamniškega občinskega odbora Zelenih Slovenije O ekologiji predvsem konkretno V teh dneh mineva pet let od ustanovnega sestanka občinskega odbora Zelenih Slovenije, Zelenih Kamnika. Pobudnik zanj je bil Branko Novak, ki je bil tudi prvi predsednik odbora. O dosedanjem delovanju Zelenih Kamnika in o načrtih za prihodnost smo se pogovarjali z Marijo Reba, sedanjo predsednico kamniškega odbora. Kaj ste v občinskem odboru Zelenih naredili v petih letih? »Lahko rečemo, da je za nami precej dela. Organizirali smo številne javne tribune, s katerimi smo skušali opozoriti na ekološke probleme Kamnika in okolice - denimo, kam z odpadki, o onesnaženosti zraka. Pripravili smo jih tudi ob sprejemanju zakona o varstvu okolja, o ravnanju z nevarnimi snovmi, o socialnem in zdravstvenem zavarovanju ter o številnih drugih perečih problemih. Sklepe z nekaterih tribun je sprejela tudi občinska skupščina. Pripravili pa smo še pripombe k osnutkom zakonov, in v zakonu o varstvu okolja jih je bilo nekaj upoštevanih, in številne čistilne akcije, s katerimi smo pripomogli k čistejšemu in bolj zdravemu, okolju. Poleg tega smo s pisanjem prispevkov, večinoma v Kamniškem občanu, skušali opozoriti na nekatere probleme varovanja okolja. Organizirali smo saditev dreves ob dnevu Zemlje, tako da jih je nekaj posajenih v Kamniku, pri tem so sodelovali tudi otroci. Pomembno se nam zdi, da v čimveč takih akcij vključimo otroke.« Včasih se pojavljajo trditve, da si zeleni prizadevate za zaprtje tovarn, ki so ekološko sporne. »To ne drži. Želimo pa, da v tovarnah in podjetjih uvajajo tehnologijo, ki bi bila čimbolj prijazna in neškodljiva okolju. Zavedati se je treba, da neeko-loška proizvodnja ogroža okolje in ljudi, ki so v njej zaposleni. Ne želimo, da bi kdorkoli izgubil delovno mesto, zavzemamo pa se, da bi bila proizvodnja ekološko primerna, ker so v njej Vabimo vas na SPOMINSKO MAŠO V PONEDELJEK, 31. OKTOBRA, OB 14. URI v kapelo v KAMNIŠKI BISTRICI za žrtve med- in povojnih pobojev na Kamniškem. Po maši se bomo poklonili tem žrtvam pri množičnih grobiščih na Kopiščih! Za organizatorje: 00 SKD Kamnik in Iniciativni odbor za postavitev spominskih obeležij boljše razmere za delavce in seveda za vse druge.« Kaj načrtujete v prihodnje? »Vsekakor bomo s konkretnim delom skušali pripomoči k varstvu okolja v Kamniku in širše, saj varovanje ni omejeno na ozko območje občine. Pred nekaj dnevi smo pripravili tudi ekološko - rekreativni pohod, ki se ga je udeležilo kar precej ljudi, predvsem veliko družin z majhnimi otroki, kar nas še posebej veseli, saj je prav od otrok odvisna ekološka prihodnost. Udeleženci so bili zadovoljni, zato bomo takšne prireditve še pripravljali. Razmišljamo o tradicionalnem spomladanskem in jesenskem pohodu. Ker vemo, da je zdravje odvisno tudi od zdrave prehrane, pripravljamo vrsto predavanj o tem in tudi o naravnih, domačih zdravilih. Z učenci OŠ Franca Albrehta smo dogovorjeni, da bomo poslikali stene podhoda pri njihovi šoli in tako polepšali delček njihove okolice. Sicer pa bomo še naprej spremljali izvajanje programa varstvaokolja v občini.Kolikor bo mogoče, bomo vplivali na zakonodajo, predvsem za področja, ki zadevajo ekologijo. So pa še drugi problemi, npr. zagotovitev zdravih delovnih mest, zmanjšanje obremenitev cest s prenosom prevoza na železnice, urejanje čim več novih kolesarskih stez, ureditev normalnih pristopov za invalide v vse zgradbe, tako stanovanjske kot javne. Predvsem se bomo trudili izvesti naš program, ki je obsežen in naravnan predvsem k ekologiji oz. varovanju narave, tj. zraka, vode, naravne dediščine...« Kot vidimo imate veliko načrtov. Ali mislite, da jih boste uresničili? »Mogoče ne vseh, prizadevali si bomo, da bi jih čimveč, saj imamo ljudi, ki so prav v ekologiji vedno pripravljeni sodelovati.« A. B. Mestna hiša na Dunaju. U in na Dunaju Društvo upokojencev Kamnik je za svoje člane 30. septembra pripravilo dvodnevni izlet v Bratislavo in na Dunaj. Vsako leto poskrbi za vrsto zanimivih in odmevnih avtobusnih potovanj. Poleg številnih enodnevnih izletov po Sloveniji in zamejstvu so bili letos na programu tudi daljši, na primer v Benetke, na Grossgloc-kner in še nekateri. Osrednji je bil prav omenjeni na Slovaško in v Avstrijo. Vožnja do Bratislave je minila brez vsakih zapletov. Petdeset udeležencev je bilo polno pričakovanja. Načrtovan je bil ogled številnih zgodovinskih in drugih znamenitosti. V slovaški prestolnici smo se v popoldanskih urah razgledovali in porabili nekaj časa za različne nakupe, proti večeru pa smo odšli na ogled restavracije, ki je na stebru 80 m visoko nad osrednjim mostom čez Donavo. Zlasti v večernih urah je od tod mogočen razgled nad celotnim mestnim področjem. Zanimivo je bilo gledati ladje, ki so plule pod nami. Ribiči za memorial Antona Berdnika • v 47 ribičev se je pomerilo na kriškem Kamniški pododbor Ribiške družine Bistrica je v začetku oktobra pripravil tekmovanje za memorial Antona Berdnika, ustanovitelja te ribiške družine, ki deluje na območju kamniške in domžalske občine oz. pokriva porečje Kamniške Bistrice. Kdo med Kamničani ni poznal dolgoletnega navdušenega ribiča, sicer pa vestnega šoferja, ki je več let bedel tudi nad delovanjem prvega kamniškega kegljišča v Planinki? Ribiška družina Bistrica je letošnje poletje praznovala 40-letnico delovanja. Zato je tekmovanje nekako sodilo v ta okvir. Njegovo izvedbo (udeležilo se ga je 47 ribičev iz Kamnika, Domžal, Radovljice in Tržiča) je gmotno podprl ustanoviteljev sin Franc Bcrdnik, ki sicer živi v Nemčiji. Čeprav to hladno oktobr- sko soboto krapi v kriškem ba-jerju niso preveč radi prijemali vab na plovcih, se je nekaterim proti koncu tekmovanja le nasmehnila ribiška sreča. Najboljši so prejeli 3 pokale in pet praktičnih nagrad. Med prve tri so se uvrstili: Miro Hribar, Roman Bergant in Franc Pagelj, vsi člani domače ribiške družine. Vse ujete ribe so po tekmovalnih pravilih romale spet v ribnik. Kamniški ribiči zelo skrbijo za ribji zarod, saj so, letos vložili samo v ta ribnik okrog 400 kg mladih krapov iz mariborske ribogojnice. V njem domujejo tudi kleni, ščuke, liniji in tojstolobik. Ribiško srečo na kriškem bajerju lahko preskusijo tudi turisti, in sicer z dnevno karto, ki velja 1000 tolarjev. (fs) Malo prehladno je, so dejali ribiči, ko se po dveh urah nikomur ni zatresel plovec na mirni gladini kriškega ribnika. še PRIREDITVE DATUM KRAJ PRIREDITEV PRIREDITELJ sobota, 29. oktobra Mali Turn - Kofce Pohod PD Kamnik tel. 831-345 sobota, 5. novembra Zreče Izlet - TD Kamnik martinovanje tel. 832-011 sobota, 5. novembra Martin stena - Dol Pohod PD Kamnik tel. 831-345 sobota, 19. novembra Kum Pohod PD Kamnik tel. 831-345 IS občine Kamnik, področje za podjetništvo fn turizem opazovati mestni vrvež, ki je bil kar precejšen, čeprav seveda ne velemesten. Za izletnike je bil zanimivejši in privlačnejši naslednji dan. Zjutraj smo se odpeljali proti Dunaju. Na slovaški strani meje je še precej »vojaškega«, na avstrijski pa je vse drugače. Na Dunaju smo se ustavili pred mestno hišo, nato pa pred parlamentom. Peljali smo se ob muzeju in parku Marije Terezije. Lep je bil pogled na Mozartov spominski park in Goethejev spomenik. Z velikim zanimanjem smo šli v Štefanovo katedralo, osrednja točka ogleda za nas pa je bil Schonbrun. To je enkratna arhitekturna in parkovna stvaritev, vredna ogleda. Sem prihajajo ogromne množice ljudi iz številnih držav. Ogled muzeja je trajal skoraj eno uro, zatem smo se napotili v park. Ta je skrbno vzdr- i v Bratislavi ževan, poln rož in razdeljen po sredini na dva popolnoma enaka dela. Vseh lepot si skoraj ni bilo mogoče zamisliti. Človek bi kar strmel. Nekateri so si ogledali še živalski vrt in druge zanimivosti. Vodnik potovalne agencije Roy al je razlagal in opisoval znamenitosti, mimo katerih smo hodili ali se peljali. Ogledali smo si le drobec tega, kar Dunaj ima. Za temeljitejše doživetje bi potrebovali dneve in tedne, ne le nekaj uric. Tudi s tem, kar smo videli, smo bili zelo zadovoljni. Vožnja proti domu je bila vseskozi udobna in varna, prehod avstrijsko-slovenske meje na Šentilju nas ni zadrževal. V Kamnik smo se vrnili s prijetnimi in bogatimi vtisi. Prav zato se bomo podobnih izletov še udeleževali. STANE SIMŠIČ Društvo za boj proti sladkorni bolezni Kamnik vabi k sodelovanju in včlanitvi. Članarina za leto 1994 je 250,00 SIT. Vplačilo je možno vsak torek, četrtek in petek v avli pred »DIABETIČNO AMBULANTO« od 8.11. 1994, in to od 7.00 do 8.00 ure. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Petek, 28. oktobra, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE: SVETO PISMO MED KULTURO IN ZGODOVINO Razstavo, ki Je posvečena tudi 250-letnicl rojstva rojaka JURIJA JAPLJA, bodo pet petkov zaporedoma spremljala predavanja Prvo predavanje bo ob odprtju. Pastor Mihael Kuzmič: JURIJ JAPELJ IN NJEGOV PREVOD SVETEGA PISMA Program drugih predavanj: Petek, 4. novembra, ob 19. uri Matjaž Černivec: NASTANEK IN BESEDILO SVETEGA PISMA Petek, 11. novembra, ob 19. uri Prof. dr. Margaret Daviš: VSEBINA SVETEGA PISMA Petek, 18. novembra, ob 19. uri Prof. dr. France Rozman: VERODOSTOJNOST IN ŠIRJENJE SVETEGA PISMA Petek, 25. novembra, ob 19. uri Prof. Drago Šorl: SPOROČILO SVETEGA PISMA Sobota, 12. novembra, ob 19. uri Župnijska cerkev, Kamnik KONCERT SAKRALNE GLASBE OB 60-LETNICI SMRTI SKLADATELJA HUGOLINA SATTNERJA Izvaja: Ansambel slovenskih vokalnih solistov Orgle: Marija Holcar Umetniški vodja: Samo Vremšak KAMNIŠKI OBČAN ljudje in dogodki 29. OKTOBRA 1994 Ambulante za denar Kabelskorazdelilni sistem Kamnik Znanec je pred dnevi začudeno gledal v pismo, s katerim ga je zavarovalnica obvestila, da mu stroškov, ki jih je imel s pregledom in zdravljenjem pri ortopedu, ne bo povrnila. Ne sodijo v paket uslug iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ker se je »šel« luksus. Ni se namreč postavil v dolgo vrsto čakajočih, ampak se je odločil da bo poiskal pomoč v samo-plačniški ambulanti. Debelo je gledal in se težkega srca »poslovil« od dvanajstih tisočakov, kolikor ga je stalo zdravljenje. A kaj je možaku, vajenemu trdega dela, preostalo drugega, kot da si je izbral najkrajšo, a tudi najdražjo pot, da se je rešil hudih bolečin v roki in spet poprijel za delo doma in v tovarni. Mar naj bi na stroške države doma čakal sedem mesecev, da bi prišel na vrsto pri ortopedu in ob tem trpel še neznosne bolečine?! Le kdo bi imel koristi od tega?! Sam ne, država pa tudi ne. Saj bi mu za dolge me- V časopisnih poročilih o požarih večina novinarjev poroča »gorelo je tu in tam, pogorelo je do tal«. Ali so gasilci sploh še potrebni, ko kljub njihovemu gašenju pogori vse? Takoj bi odgovoril, da so novinarska poročila vedno napihnjena in nagnjena k senzacijam zaradi komercialnih razlogov. Pri vsem tem pa se gasilci čutimo prizadeti, ker tako pisanje meče senco na naše delo, češ da je počasno ali nestrokovno. Naj opišem potek alarmiranja in gašenja lesene koče na Goj-ški planini. Očividka je gasilcem izjavila, da je začelo goreti že v soboto, 1. 10. 94, ob 20. uri, kar je sporočila stanovalcem sosednjih koč. Nekdo od njih je prijavil požar na Gasilsko brigado KRANJ. Ta je obvestila POLICIJO LJUBLJANA, slednja spet Gasilsko brigado LJUBLJANA, a nihče ni vedel, kje je Gojška planina. Na srečo so poklicali tudi Domžalski gasilski center na Količevem, kjer je bil dežurni gasilec Kamni-čan TONE KOŽELJ. O požaru je takoj poročal dežurnemu ga- seče čakanja morala dajati nadomestilo plače zaradi nezmožnosti za delo in ne nazadnje tudi kriti stroške pri ortopedu. Tako je razmišljal moj znanec po svoji zdravi kmečki pameti, ki ga je spravila ob dvanajst tisočakov in dobro voljo. *** O pravicah in krivicah, ki jih je prinesla nova zakonodaja o zdravstvenem zavarovanju človek ne bi izgubljal besed, če se ne bi znova in znova lomile na hrbtih in žepih z boleznijo prizadetih ljudi. Lahko bi napisali debelo knjigo, a vse zapisano bi še najbolj zaleglo, če bi trdo povezano priletelo v glavo komu na »vrhu«. Da bi ga tako bolelo, da bi moral poiskati pomoč v samoplačniški ambulanti. Tam bi mu razbito betico za njegov lastni denar tako pozdravili, da mu nikoli več niti na misel ne bi prišlo določati takšnih meril, da moramo ljudje dolgo čakati za silcu v gasilski dom KAMNIK. Ta je dal interni alarm gasilcem in obvestil postajo POLICIJE KAMNIK. Tako je gasilska akcija stekla šele ob 22.50, ko je prišla prijava v KAMNIK. Po dveh minutah je šlo gasit z av-tocisterno in orodnim vozom 12 gasilcev, ki so istočasno obvestili o požaru še GD KAMNIŠKO BISTRICO. Seveda je lesena koča medtem pogorela in gasilci so s polivanjem in pospravljanjem pogorišča preprečili, da bi se ogenj razširil na sosednje koče. Naslednji dan ob 2.30 so se vrnili v gasilski dom. Sprašujem se, zakaj je bilo treba tako dolgo čakati na prijavo v KAMNIKU od začetka požara ob 20.00 do 22.50? Da je bila pot tako dolga, so v prvi vrsti krivi ljudje, ki si ne zapomnijo ali se ne zanimajo za tel. številke gasilcev 93 in POLICIJE 92. Vendar takoj pripomnim, da POLICIJA v KAMNIKU nima več te številke, ampak se nanjo oglasi POLICIJA LJUBLJANA. S tem pa je občutno podaljšan čas od prijave do alarma in gašenja. Če bi pomoč v specialistični ambulanti. Ne gre le za bolečine ampak ker je čakanje za bolnika lahko usodno in prepozno. A, pri vsem tem je najbolj žalostno, da ne gre za trde glave predlagateljev te zakonodaje. Nasprotno, gre za njihovo nadvse zvito in koristoljubno razmišljanje. Igrajo in stavijo na tisto mlačno plat Slovencev, ko ravnamo kot miroljubne ovčice, kadar je to najmanj treba. Privoljujemo v vse vrste zdravstvenega zavarovanja, na dolge čakalne vrste pred specialističnimi ambulantami (med katerimi pre-dnjačijo zobne, okulistične in ortopedske) in odštevamo zadnje tolarje, da ne bomo dolge mesece na pol škrbasti, slepi in skrivljeni od bolečin tlačili dobrohotne slovenske zemljice. Trpimo tiho in skrivaj, namesto da bi vsi slovenski zavarovanci strnili svoje moči v civilno iniciativo in zdravstveno zakonodajo z vsemi nesmiselnimi merili (kot je na primer toliko in toliko tisoč prebivalcev na enega ortopeda) vred spravili v pretres in »popravo« državnemu zboru. Da bi zbrali še toliko zdrave pameti in moči, in čeprav tuleči od bolečin, bojkotirali samoplačniške ambulante ter životarili doma dolge mesece na račun države, kajpak. Samo to bi zaleglo. Kajti tisti, ki so si to izmislili, imajo odprte oči in ušesa. Vidijo krivice, ki se dogajajo bolnim državljanom, ti pa poslušno izpolnjujejo njihova pričakovanja, kar zadeva uporabo sa-moplačniških ambulant. Tako je volk (zelo) sit in koza (komaj) cela, a na račun zavarovancev, ki zdravstveno storitev (pre)plačajo kar trikrat: najprej iz obveznega zavarovanja, potem dodatek iz prostovoljnega zavarovanja, na koncu pa še iz lastnega žepa v samoplačniški ambulanti! Do kdaj bomo torej še slovenske ovčice glede zdravstvenega zavarovanja?! IVANA SKAMEN POLICIJA LJUBLJANA takoj sporočila gasilcem v KAMNIK, kadar je požar na našem koncu, bi še nekako šlo. Toda obira daljšo pot prek Gasilske brigade LJUBLJANA in nato Domžal in če je sreča, pride prijava po eni uri ali še več v Kamnik. To pa je kritični čas za širjenje požara ali reševanje, ki se ga ne da nadomestiti. Pripominjam, da se kaj takega ni zgodilo prvič! V samopomoč ponovno že tretjič opozarjam na važne telefonske številke* Gasilci KAMNIK 93 ali 811-223 POLICIJA KAMNIK 817-057 ali 817-311, Reševalna postaja KAMNIK 94 ali 831-623. V vašem interesu, dragi občani, je, da si te številke zapomnite ali si jih zapišete in hranite na ustreznem mestu. Za številke gasilcev po vaseh se sami pozanimajte, dobite jih v telefonskem imeniku. Oni so vam najbližji in najprej pripravljeni pomagati. JOŽE BERLEC Zgodovina omrežja CATV Kamnik sega v leto 1986. V tem letu se je začelo graditi v KS Nevlje, kmalu zatem se je na sistem priključila KS Mekinje, razvod pa je potem povezoval KS Tunjice, del KS Center, KS Perovo, KS Podgorje, KS Go-dič-Kamniška Bistrica; zadnji del kabelskega razvoda je bil zgrajen v KS Duplica-Bakov-nik. Kabelski sistemi po KS v občini so delo različnih izvajalcev, nekateri narejeni bolj, drugi pa manj strokovno, zato so v našem omrežju CATV ponekod vidne napake. Tudi material, vgrajen v sisteme po KS, je različne kakovosti, tako da bo nujno treba zamenjati del opreme in jo tudi poenotiti, da bo tudi vzdrževanje omrežja lahko boljše. V nekaterih KS poleg rednega vzdrževanja pobirajo amortizacijo, tako da bodo po potrebi ustrezno obnovili sistem. V nekaterih KS pa že več let ne morejo zagotoviti zneska za redno vzdrževanje in zavarovanje sistema. Sprejemna postaja na Starem gradu bo potrebna delne obnove. Satelitski sprejem signalov pa bi bilo dobro prenesti na primernejšo lokacijo drugam. S tem bi bile napake pri sprejemu satelitskih programov, predvsem pozimi, odpravljene hitreje. Kontrolo in meritve signalov na sprejemni postaji in v primarnih vodih bo opravila ustrezna služba pri RTV Slovenija in izdala certifikat ustreznosti za vsak CATV sistem. Certifikat ustreznosti pa bo izdal še urad za Standardizacijo in meroslovje Republike Slovenije. To bo nekakšen tehnični prevzem in legalizacija kabelsko-razdelilnega sistema. CATV Kamnik ima v svoji mreži zdaj 22 zemeljskih in satelitskih programov. Zajema tudi 4 radijske programe, ki pa še niso dobre kakovosti. Triindvajseti kanal je program kamniškega podjetja »IMPULZ« No. 1. Na kamniški sistem CATV je priključenih že okrog 5.000 gospodinjstev. CATV Kamnik je član združenja kabelskih operaterjev Slovenije, v katerega je včlanjenih več kot 30 večjih sistemov. Na letni skupščini v septembru so vsi člani sprejeli osnovo za pogajanja z imetniki pravic do programov in načrt uvedbe sistema plačljive televizije v slovenskih omrežjih. Zakon o javnih glasilih določa, da mora kabelski operater pridobiti dovoljenja oziroma soglasje rtv organizacije - imetnika pravic do programov, ki jih razširja. Slovenski kabelski operaterji so pooblastili združenje, da se pogaja z imetniki pravic o prenosu njihovih programov v slovensko kabelsko omrežje. Glede na določbe zakona o javnih glasilih in zakona o avtorskih pravicah bodo kabelski operaterji v letu 1995 morali prenehati prenašati programe, za katere ne bodo mogli skleniti pogodb z imetniki pravic o prenosu (programi družbe SKY in PREMIERE). Imetniki pravic, določenih programov zahtevajo previsoko pristojbino, da bi'jo lahko plačali, zato bo spoštovanje zakonskih norm zahtevalo ustavitev prenosa njihovih programov. Za primerjavo naj napišem strošek ure predvajanja pri družbi SKY MOVIES, ki znaša 22.000 mark. Filmski program si ne more poravnati stroškov z dohodki od reklam. Ta znesek bi zaračunali slovenskim kabelskim operaterjem, če bi bili filmi opremljeni tudi s slovenskimi podnapisi. CATV Kamnik bo moral, tako kot drugi slovenski operaterji, v letu 1995 prenehati prenašati programe, za katere ne bodo mogli skleniti pogodb z imetniki pravic o prenosu njihovega programa. Ponudili pa bodo lahko nekaj drugih specializiranih programov (BBC VVORLD TELE-VISION,DISCOVERY) in sprejem primernega filmskega programa proti plačilu dodatne naročnine. Plačljivi filmski program bo opremljen s slovenskimi podnapisi in filmi se bodo predvajali kmalu po njihovi premieri v kinodvoranah. Mesečna naročnina zanj je od 15 mark v Severni Ameriki do 50 mark v nekaterih evropskih državah. Naše mnenje je, da bi v našem sistemu vsaj 20% kabelskih naročnikov plačalo 15 mark na mesec za kakovosten filmski program s slovenskimi podnapisi. Pričakujemo, da se bo toliko naročnikov tudi odločilo za plačljive programe, ki bodo kodirani. Uporabniki bodo prejeli posebne daljinske upravljalne de-koderje. Kodirani sistem bo tako omogočil sprejem kodiranih programov samo naročnikom. Cena tega dekoderja bo okrog 100 mark. Stroški (amortizacija in stroški obratovanja) se lahko pokrijejo, če ima kodirani sistem vsaj 700 naročnikov plačljivega filmskega programa. Na nekaterih omrežjih v KS bo treba predelati omrežje za prenos v frekvenčnem območju vsaj do 450 MHz. S tem bodo dosegli možnost povečanja števila programov od 30 naprej. Dekoderji bodo imeli vgrajene S-konver-terje, da bodo tistim brez zgornjih S-kanalov omogočili gledanje kanalov, ki ne bodo kodirani nad frekvenčnim območjem 300 MHz. Vsa kodiranja so v svoji osnovi analogni (skladni) sistemi. Torej je prihodnost televizije usmerjena v digitalno tehnologijo, to pa pomeni, da bo izkoriščanje frekvenčnih območij racionalnejše. Naj omenim še nekaj najpogostejših napak na sistemu ČATV Kamnik. Največkrat je kriva za slab sprejem priključna vrvica od antenske vtičnice do vašega televizorja. Če se na ekranu pojavljajo črte, sliko na vašem televizorju verjetno moti brezžični telefon na nedovoljenih frekvencah. Prosim, da o motnjah, ki prihajajo iz vaše okolice, čim prej obvestite našega vzdrževalca, da jih bo lahko natančno določil in obvestil pristojno službo, ki išče izvore nedovoljenega sevanja. Do konca letošnjega leta moramo spremeniti tudi organiziranost našega CATV sistema. Sam odbor bo mogoče postal društvo gledalcev CATV Kamnik, saj drugega skoraj ne moremo biti, ker nismo profitna organizacija. Mogoče bo drugačna organiziranost omogočila bolj normalno delovanje sistema, predvsem pa, da bodo KS bolj redno odvajale denar za vzdrževanje in zavarovanje. Na naslednjem sestanku odbora se bomo •"pogovorili tudi o vključitvi programa Zagreb II v naš sistem. Po meritvah na Starem gradu je vzdrževalec sistema povedal, da slika ni najboljše kakovosti, saj se signal iz Mirko vite, kjer oddaja Zagreb II na 43 kanalu, v naši sprejemni postaji pa je na tem kanalu Koper s pretvornika Lubnik, nekoliko meša s koprskim. Na koncu tega prispevka vam želim čim več kakovostnih sprejemov na TV, včasih pa ob večjih okvarah tudi malo potrpljenja, če napaka ne bo odpravljena najbolj hitro. Za sistem CATV Kamnik predsednik MARJAN BURJA Koca na Gojski planini je pogorela do tal! Izvrsni svet Skupščine občine Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE EKOLOŠKO USMERJENIH TURISTIČNIH PROGRAMOV V OBČINI KAMNIK Prijava na razpis naj vsebuje: - kratko idejno predstavitev programa - večstopenjsko izvedbo s stroški realizacije, predvidenimi učinki programa, deleži in imenovanimi sofi-nancerji. Rok za prijavo na razpis je 15. november 1994. Prijave pošljite na naslov: OBČINA KAMNIK (Za eko-turistične programe) Glavni trg 24, 61240 KAMNIK OBVESTILO Kozjerejsko društvo Kamnik obvešča vse rejce koz na območju občine, da je za pripust na voljo šest plemenskih kozlov za pripustno sezono 1994/95. Kozli se nahajajo pri sledečih rejcih: - SANSKI TIP (beli) pri Silvotu Hribarju, Rudnik 10/a, Radomlje, telefon 815-563 - SANSKI TIP (beli) pri Francu Berlecu, Vrhpolje 204, Kamnik, telefon 831-710 - SANSKI TIP (beli) pri Francu Spruku, Hrib 9/a, Kamnik, telefon 832-454 - SRNASTI TIP (rjav) pri Marjanu Burji, Potok v Črni 6/a, Stahovica, telefon 825-425 - SRNASTI TIP (rjav) pri Marjanu Dragarju, Vrhpolje 280, Kamnik, telefon 831-582 - SRNASTI TIP-ALPINA (rjav) pri Ivotu Zeliču, Loke 16. Laze, telefon 817-181 Kozli posedujejo rodovnik, poreklo. Rejec kozla je ob pripustu dolžan izdati pripustni list. Cena pripusta je določena za vso R Slovenijo enotno. Pri rejcih kozlov lahko dobite tudi vse informacije glede vpisa v društvo. In memoriam Rezka Nograšek m mm v# v 1z Kom Na kamniških Žalah smo se 15. oktobra 1994 poslovili od nadvse marljive in prizadevne članice Rdečega križa. Rojena je bila 1921! Že v mladosti se je zapisala humanitarni dejavnosti in pri njej vztrajala vse do smrti, čepra v jo je zadnja leta nadlegovala bolezen in starost. V okolju, kjer je živela, je bila poverjenica RK in članica krajevne organizacije RK Kamnik. Človekoljubnemu delu se je predajala z vsem srcem. Nobena naloga zanjo ni bila pretežka. Vsaki akciji za pomoč se je takoj priključila in se velikodušno žrtvovala. Veliko ljudi se je obračalo nanjo in za vsakogar je našla toplo besedo. Vsi, ki so jo poznali, so jo cenili in spoštovali. Vrzel, ki je nastala z njenim odhodom, bo težko nadomestiti. Prav zaradi nesebičnega dela bo še dolgo ostala v spominu aktivistov RK. Bila je skromna, a nadvse uspešna delavka te človekoljubne organizacije. Pri odprtem grobu se je od nje poslovil praporščak društva upokojencev Kamnik Tone Modic, saj je bila članica tega društva, za dolgoletno vestno raznašanje Kamniškega občana pa se je pokojnici zahvalila strokovna sodelavka Vera Mejač. STANE SIMŠIČ Prvi medobčinski seminar geografsko-ekološkega krožka v Kamniški Bistrici V lanskem šolskem letu smo v okviru geografskega krožka delovali pri projektnem delu: »Kaj je ekologija?«. Projekt preučuje Kamniško Bistrico in njeno okolico. Ostale skupine so z delom prekinile zaradi pomanjkanja denarja, geografi pa smo na pobudo g. Kranjca z delom nadaljevali. Predmet našega preučevanja je Kamniška Bistrica, del njenega porečja in del njene doline, to je v povprečju nekaj kilometrov širok pas, sredi katerega teče Kamniška Bistrica. Izbrano območje se vije preko treh občin: Kamnik, Domžale in Bežigrad. V prvi etapi smo predstavili splošne značilnosti Kamniške Bistrice in prostora ob njej. Na tem nivoju smo raziskave oprli na preučevanje pisnih virov, podatke hidrometeorološkega zavoda, geološkega zavoda ter preučevanje zemljevidov. V drugi fazi naše raziskovalne naloge smo se usmerili na ožje območje Kamniške Bistrice, na meji med Duplico in Šmarco. Delo je potekalo največ na terenu, kjer smo opazovali, merili, skicirali, kartirali in se pogovarjali s prebivalci. Naša opazovanja smo vnesli v računalnik in s tem ustvarili osnovo za nadaljnja raziskovanja. Kot nekakšen zaključek in predstavitev lanskoletnega dela ter uvod v letošnje delo krožka smo pripravili dvodnevni seminar. TABOR V KAMNIŠKI BISTRICI Geografsko-ekološki seminar je potekal v petek, 23., in soboto, 24. septembra, v čudovitem okolju in prekrasnem vremenu. Sodelovali smo učenci treh šol: OŠ Danile Kumer iz Ljubljane. OŠ Marije Vere iz Duplice in OŠ Frana Albrehta iz Kamnika. Zbrali smo se na glavni avtobusni postaji v Kamniku, kjer so nas prešteli in odpeljali do Staho" vice. Od tam smo peš krenili po Koželjevi učni poti, po kateri nas je vodila abs. geo. Renata Bolta. Pospremili so nas tudi učitelji zemljepisa: ga. Angelca Bedeč, g. Tone Kranjc in g. Matjaž Re- Komaj smo prehodili sto metrov poti, že so nas prepodili delavci zaradi miniranja v kamnolomu. Pot smo nadaljevali in videli vrsto geografskih in geoloških zanimivosti. Ogledali smo si potok Konjščico, kije v letu '90 odnesel del ceste in poplavil dve hiši. Pot nas je dalje vodila mimo Širokega žleba in Brsniškega robu. Prišli smo do slapa, nato pa smo se odpravili nazaj do Kopišč, kjer smo se nastanili v gozdarskem domu. Tu nas je čakalo kosilo in potem orientacija na bližnjem travniku, kjer se nam je že čez pol ure pridružil prof. dr. Jurij Kunaver. ki je bil nad našim taborom nadvse navdušen. Skupaj smo se odpravili po dolini Kamniške Bistrice, profesor pa nam je celo pot razlagal zgodovino ledenikov in nastanek balvanov... Prišli smo do Predaslja, kjer smo ugotavljali, kako hitro teče Bistrica in kakšno temperaturo ima. Ogledali smo si kanjon in naravni most ter Mali izvirek. Dolga pot se je končala pri izviru Kamniške Bistrice in domu, kjer se nam je prilegel sladoled. V gozdarskem domu so nam medtem kuharice pripravile večerjo, ki smo jo prav hitro zma-zali. Sledil je pogovor o preteklem delu krožka ter dogovor, da bomo v smislu ekološke raziskave z delom nadaljevali tudi letos. Nato smo imeli še krajši zabav-no-spoznavni večer. Kmalu nas je premagala utrujenost in legli smo k počitku. Drugi dan, zgodaj po zajtrku, smo odkorakali proti Kamniški jami, kamor pa brez pomoči kamniških jamarjev sploh ne bi prišli. Marko, Miha in Mirijam so nas tako vodili v 1400 m visoko jamo, ki jo je dosedaj videlo še zelo malo Slovencev ter nekaj tujcev, saj so jamo odkrili šele pred petnajstimi leti. Resnici na ljubo je treba povedati tudi to, da je jama za bolj okrogle ljudi težje dostopna, saj je vhod vanjo precej nizek. Sama notranjost je zelo zanimiva. S kapniki sicer ni bogata, v njej pa najdemo tudi ara-gonitne ježke, ki jih vidimo v zelo redkih jamah po svetu. Med ostalimi prebivalci so v njej zelo redki hrošči, ki se imenujejo kar po Kamniku: Aphaenopidius kamnikensis. Po treh urah v ja->mi smo spet zagledali dnevno svetlobo. Počasi smo se spustili po hribu navzdol, utrujeni, polni lepih vtisov, a tudi ponosni, da smo tako težko pot premagali. Po najinem mnenju bi si moral Kamniško Bistrico ogledati vsak Slovenec, saj je res enkratno doživetje, ko si združen z lepotami narave, iz katere izviraš. Za lepe in koristne trenutne se lepo zahvaljujemo našim učiteljem, prof. dr. Juriju Kunaverju, ga. Renati Bolta, jamarjem Marku Vrabcu, Mihi Hribovšku in Mirijam Steklasi iz Jamarskega kluba JCamnik ter Občini Kamnik, sekretariatu za družbene dejavnosti, ki je tabor finančno omogočil. Maja Kjuder Nina Stankovič OŠ Frana Albrehta Kamnik Z geografsko-ekološkega seminarja v Kamniški Bistrici Učenci OŠ Stranje v enoti ministrstva za šolstvo V ponedeljek, 19. septembra 1994, smo se tudi učenci naše šole predstavili na ministrstvu za šolstvo. V sobi, kjer smo nastopali, je učiteljica za likovni pouk, g. Brigita Ozimek, uredila razstavo z našimi »risarskimi« umetnijami. Ko smo vstopili, so nas s sten pozdravili plakati in risbe, priznanja in pokali, ki so nam bili znani. Takoj smo se počutili bolj domače, tudi trema je nenadoma izginila. Pred nastopom smo imeli še nekaj minut za pripravo. Učenci glasbenega krožka so se upe-vali. Med njihovo vajo so na mizah ležale flavte, v kotu pa je sameval sintesajzer. Člani dramskega krožka smo se umaknili v posebno sobo, kjer smo si nadeli igralske kostume in se naličili vlogam primerno. Med iskanjem čevljev in besedil se je trema spet povrnila. Končno so bili gledalci z ministrstva za šolstvo pripravljeni za naš nastop. Vse navzoče je pozdravil naš ravnatelj g. Janez Andrejašič, na kratko predstavil nastopajoče in naše mentorje. Prvi so bili na vrsti instrumentalisti. Iz flavt so izvabljali prijetne zvoke, zato so jim gledalci zaploskali. Medtem sta Zijad in Andreja še zadnjič tiho brala svoj sestavek. Na glas in razločno sta potem razgrinjala preteklost naše šole, sedanjost in načrte za prihodnost. Naslednja Stranjski instrumentalisti pod vodstvom Karle Vrh. dalce. Po igrici so nastopili učenci s pesmimi skupine Pop design, na sintesajzerju jih je spremljal Primož Smolnikar. Na koncu smo utrujeni še mi prisedli k mizam svojih gostiteljev, ki so nam ponudili sok in piškote. Zapletli smo se v prijeten klepet, ki pa se je žal prekmalu končal, saj smo morali domov. Pohvalili so nas, da smo sproščeni, in zatrdili, da smo lahko srečni, ker si nabiramo svoje znanje in razvijamo sposobnosti v takšni šoli, kjer živi igra in pesem. Naš hišnik nas je že čakal s šolskim kombijem. Vožnja domov se je močno razlikovala od tiste na nastop: zdaj smo se šalili in smejali, saj smo uspešno predstavili našo šolo. NINA KOŽELJ, 7. a OŠ Stranje točka je bila za nas »dramce« pravzaprav vrhunec z igrico Pe-pelka malo drugače. V njej nas igra pet deklet. Prava Pepelka je tokrat postavljena na »glavo«, kar je zelo zabavno za gle- Pleskarja z najmanj 7 let delovnih izkušenj takoj zaposlimo. Telefon 714-555. Prve počitnice Nekaj novosti iz vrtca Kostanjev praznik Kako radi imamo praznike... Takrat je vse drugače, dogaja se nekaj posebnega, nevsakdanjega. Otroci v vrtcu na Zapričah so pridno prinašali kostanj in, ko ga je bilo že kar veliko, so se domislili, da ga s starši spečejo in pojedo. V petek popoldne so se skupaj odpeljali v Kamniško Bistrico in pred krčmo Pri Jurju priredili jesenski oziroma kostanjev praznik. Da bi bilo vse še bolj imenitno, so ga izvedli kot pravi taborniki. V letošnjem šolskem letu je to taborniški vrtec, kar pomeni, da bodo otroci čimveč na prostem, v naravi, živeli z naravo, spoznavali značilnosti vseh letnih časov, spoznavali prijetne in manj prijetne plati vremena... Z naravo so tako povezane vse dejavnosti v vzgoji predšolskega otroka - tako likovna, glasbena, govorna kot ekološka. Približujejo se prve šolske počitnice, od 31. 10. do 6. 11. Nekateri otroci jih imenujejo tudi »mrtvaške« (po logiki - novoletne, zimske, prvomajske itd.), zato ne bodo nič manj vesele kot druge! Za vse tiste, ki sami ali s starši ne bodo nikamor odpotovali, pripravljamo na Mladinskem centru teden zabave in sprostitve. Vsako dopoldne boste lahko v telovadnici (pri Športni zvezi) metali na koš, se igrali družabne in zabavne igre, povabili bo- mo tudi goste. Vstop bo prost, le copate prinesite s seboj! Vsako popoldne pa se bo zgodilo še kaj zanimivega. Predvidevamo obisk Dese Muck in okroglo mizo za osnovnošolce - BLAZNO RESNO O SEKSU, en dan bo likovna delavnica, spet drugega se bodo družine v Matični knjižnici predstavile z NERODNO AVGUŠTINO, imeli pa bomo tudi turistični ogled in vodstvo po Kamniku. Pridite in uživajte, pomagajte sooblikovati svoj prosti čas! za MC H. STERLE LPK LONČARSKO PODJETJE KOMENDA pridno pomagala, sta napekla še kokice. Za žejo in čistočo zob je poskrbela zdrava zobna ščetka - jabolko. Kako kuriti ogenj? To sta lepo pokazali in vodili tabornici (tudi gojenki našega vrtca v predšolskem obdobju) Mateja Hari in Vesna Cvek iz odreda Bistriških gamsov. Postavili so piramido in več manjših pagod. Vsi ognji so prav lepo goreli in ob njih so otroci zapeli nekaj pesmi ob spremljavi kitare, na katero je igrala mamica Karmen. Kako si na hitro postavimo ,streho nad glavo? Preprosto. S šotorko. A ni tako preprosto - saj je treba zabiti trudi kline. Kostanj je pečen. Očka Mišo in Matjaž, ki mu je hčerka Neža mKmmSSKmsm- Vse skupaj pa je presenetil še skrbnik Marjan Pri Jurju. Vpregel je konja v imeniten voz in otroci so nadvse uživali v vožnji po okolici. Za lep sprejem, za prostor, za pomoč pri kurjenju, za prijetno vožnjo mu velja velika zahvala. Vsa dogajanja je pridno snemal očka Samo na videokamero in fotoaparat, da se bodo vsi še večkrat spomnili na lepo preživeto popoldne. Res, da je bilo nekoliko hladnejše, a to otrok ni prav nič motilo, bolj njihove starše. Toda kaj se more - je pač jesen in v tem letnem času je kostanjev praznik. G. V. PRODAJNA GALERIJA KERAMIKE TERA R&D TOVARNIŠKE CENE UVOZ IZDELKOV IZ KITAJSKEGA PORCELANA DROBNI IZDELKI IN POSODE DO 1.5m VIŠINE VAZE, SKODELICE. POSODE ZA CVETJE IN DEŽNIKE MAJOLIKE, KOZARCI, VRČKI, SVEČNIKI, PEPELNIKI POTIČNICE, SKLEDE IN LATVICE RAZNIH VELIKOSTI IZDELAVA NAPISOV IN IZDELKOV PO NAROČILU UNIKATNE POSODE IN VAZE SKULPTURE IN KERAMIČNE SLIKE MLAKA 4, 61218 KOMENDA TEL: 061/841015 BTC - ŠMARTINSKA 152 HALA A LJUBLJANA, TEL: 061/1852629 Dan reformacije Rojstvo slovenske knjige ali ,odkar svet stoji, se kaj takega ni zgodilo!' (Trubar prijatelju Ungnadu, 1550) Spet je leto naokoli. Z državnim praznikom bomo 31. oktobra počastili spominski dan - dan reformacije, posebno še vse protestantske cerkve pri nas, z vrsto slovesnosti: s koncerti, slavnostnimi akademijami, tribunami, knjižnimi razstavami protestantike..., zato ta prispevek v Kamniškem občanu posvečam temu pomembnemu dogodku. Na reformacijo ne smemo pozabiti, saj je bila predolgo potisnjena v ozadje ali pa se je o njej molčalo. Žalostno je, da pri nas zelo malo ljudi pozna obdobje humanizma in reformacije, ki je temelj .evropske civilizacije'. Nizozemska je imela Erazma Rotterdamske-ga, največjega izmed vseh humanistov, Guten-bergova tiskarska revolucija pa je veljala več kot polet v vesolje — na višku reformacije so pridni tiskarji omogočili, da se je anonimno delo Bene-fico di Christo (Luthrov nauk o odrešenju po veri v Kristusa) po izidu leta 1543 samo v Benetkah prodalo v 45.000 izvodih. Neki pariški tiskar je na vrat na nos natisnil 24.000 izvodov Erazmovih Pogovorov, potem ko je slišal, da jih misli Sorbona obsoditi. Nove načine služenja Bogu in avtoritete Božje besede ni mogel nihče ustaviti: niti ogenj, niti utopitve, niti justifikaci-je, niti izgnanstvo... Ko bi tedanja Cerkev znala prisluhniti reformi in na ,nov način povedati staro resnico', danes krščanstvo ne bi bilo tako razdeljeno. To je nauk, ki ga velja upoštevati v Sloveniji prav zdaj, na odločilnem prelomu, kajti bolj ko bomo odrivali drug drugega, več težav bomo imeli. Bolj ko se Cerkev zapira in razglaša za edino zveličavno, brez vsake strpnosti in dialoga, bolj izgublja svoje vernike in s tem omogoča rast novih cerkva in duhovnih gibanj. Bomo znali odslej prisluhniti drug drugemu ter sprejemati in spoštovati tudi različnost? Reformacija se je začela na predvečer vseh svetih, 31. oktobra 1517, v VVittenbergu v Nemčiji, kjer je doktor svetopisemskih ved, Martin Luther javno napadel zlorabe in nauk tedanje Cerkve, čeprav je bil tudi sam njen uslužbenec. Svoje ugovore je pojasnil v 95 Tezah in s tem pozval k disputaciji o njih resničnosti. Kot orkan je izbruhnila reforma in ustvarila povsem prečiščeno in novo cerkev, protestantsko, ki je temeljila na resnici evangelija. Včasih me ljudje sprašujejo, zakaj se tako imenujemo in zoper kaj protestiramo. Sam koren besede ,protestare' pravzaprav ne pomeni toliko .ugovarjati zoper nekaj', ampak .pričati za nekaj'. Ne protestiramo torej zoper nikogar, ampak pričamo zoper greh in zlorabo prave krščanske vere; pričamo za evangelijsko resnico. Reformacijskega gibanja si ne moremo zamisliti drugače, kot če ga primerjamo z reko: vsaka je pri izviru najčistejša. Preden se izlije, jo njeni pritoki onesnažijo in skalijo. Reformacija je krščansko versko gibanje, ki je Cerkev vrnila k izviru Svetega pisma. Kar je razvidno iz zgodovine, da je bilo prvi Cerkvi dodano, je bilo razveljavljeno in odpravljeno. Reformacija pa s tem ni bila končana. Martin Luther je rekel: »Cerkev je treba sproti reformirati!« Biti mora duhovno živa, saj se lahko le žive ribe vračajo proti rečnemu toku k izviru, mrtve ribe pa vodni tok odnaša! Če je od našega krščanstva ostala zgolj tradicija, si lahko dajemo še tako bleščeča imena in se razglašamo za edino zveličavno, .zgodovinsko in avtohtono Cerkev', v resnici pa v nas ni Kristusovega življenja in Duha. Mrtva Cerkev ne potrebuje ozdravitve, ampak dosti več - obuditev! Naši predniki! ... Wiclif, Hus, Luther, Trubar, Dalmatin, Melanchton, Zvvin-gli, Kalvin, Bunvan, Carev, VVhitefield, Wesley, Moody, Muller, Spurgeon, Chraska... - niso bili heretiki, ampak ljudje Kristusovega evangelija! Najbolj radikalni v drami reformacije Cerkve pa so bili ,anabaptisti' (prekrščevalci). Zgodovinar prof. dr. Josip Gruden v Zgodovini slovenskega naroda pravi, »da so bili anabaptisti - ta-ko je trdil sam Trubar - pri nas bolj številni kakor luterani, čeprav so bili preganjani«. Še ko je Trubar študiral na dunajski univerzi, se je, na primer, udeležil justifikacije anabaptista Baltha-sarja Hubmaierja (1480-1528). Na tisoče jih je bilo usmrćenih z ognjem, z mečem ali pa z utopitvijo, ker so zagovarjali krst odraslih s pogrez-nitvijo v vodi, kot je bila praksa apostolske Cerkve. Kontinuiteta tega je razpoznavna skozi zgodovino Cerkve, med prenovo pa velja omeniti 21. januar 1525, ko so na bogoslužju poleg Zuricha »spomnili Božjo voljo in dosegli milost s krstom odraslih, ki so izpovedali svojo vero', kot je rekel Jezus: »Krsti naj se tisti, ki veruje in se spokori!« Zato se pomembna načela reformacije: SOLA SCR1PTURA (Sveto pismo je edini temelj, merilo vere in krščanskega življenja), SOI A GRATIA (Zveličanje je doseženo samo po božji milosti. Edini Zveličar in posrednik je Jezus Kristus) in SOI A FIDES (Samo osebna vera v Jezusa Kristusa je zagotovilo zveličanja, saj smo opravičeni po veri in ne po naših dobrih delih ali verski pripadnosti, kajti »dobra dela ne naredijo člove-ka dobrega, pač pa dobri ljudje lahko delajo dobra dela«), še vedno aktualna. Današnje evangelijske cerkve (neoprotestant-ske cerkve) so duhovne naslednice reformacijskih načel, še več - avtohtonega anabaptizma. Kot takšne so med največjimi in najhitreje rastočimi krščanskimi veroizpovedmi na svetu. Smo »Cerkev Evangelija«, najbolj razširjene in brane knjige' na svetu. Zato smo lahko ponosni na našega Trubarja, .rodoljuba Ilirskega; in Dalmatina, ki sta dala narodu jezik, identiteto, kulturo in zgled žive vere. Slovenci so tako kot dvanajsti narod v Evropi dobili »svetovno uspešnico«, celotno Sveto pismo v ljudskem jeziku. Reformacija naj ne bo samo praznik, ampak način našega krščanskega življenja! DANIJEL HAMP ti afpltp -ovi KUPCI VAS PRIČAKUJEJO! Ce ste prijazni, komunikativni in strokovno usposobljeni (najmanj poklicna trgovska šola), Vas vabimo, da pisno prijavo za zaposlitev (življenjepis, spričevalo) pošljete na naslov: nafto p Šutna 48 61240 Kamnik Pred vsem svetimi 1994 Ob vseh svetih se naš narod, poleg svojih umrlih svojcev, spominja padlih v obeh svetovnih vojnah in tudi zločinsko umorjenih žrtev komunističnega nasilja po 2. svetovni vojni. Se res spominjamo vseh padlih, vseh sinov in hčera naše domovine? Tudi tistih, dolgo časa zamolčanih, ki so morali oditi v okupatorjevo vojsko in so tam izgubili svoja mlada življenja zato, ker se morda niso znašli oziroma niso hoteli k partizanom, ker se niso strinjali s širjenjem komunizma pod krinko osvobodilnega boja? Se spominjamo tistih, ki so bili pomorjeni v partizanskih vrstah samo zato, ker so zagovarjali »čisti« boj, brez ideoloških primesi komunizma, primesi drugačne okupacijske zvrsti, ki smo jo morali kasneje »uživati« kar 45 let? Se res spominjamo tudi vseh umrlih v na-cifašističnih taboriščih, saj ti vsaj na Kamniškem verjetno še nimajo nobenih spomenikov? Bomo vsem tem kdaj postavili npr. po župnijah ustrezne spominske plošče. Tudi osrednji spomenik bi moral biti že glede na veliko število žrtev mogočnejši od sicer lepega Cuderma-novega spomenika padlim v 1. svetovni vojni na kamniških Žalah. Kdaj bomo na Kamniškem uredili vse grobove zamolčanih žrtev medvojnih in povojnih pobojev? Upamo, da bodo vsaj letos postavili nanje v občinski skupščini že izglasovane železne križe z ustreznimi identifikacijskimi napisi. Kot vemo,- gre za križe na 11. takih grobiščih: Kopišča, pri Šmart-nem, v Tuhinju, pri Alpremu, na Komendskem... Da bi lahko sestavili napise za spominske plošče, ob tej priložnosti, prosimo občane, ki vedo za imena in podatke o zgoraj navedenih žrtvah, da čim prej obvestijo Tajništvo AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. SERVIS MENGEŠ 3?73 84 09 občinskega odbora SKD, Pot na Jeranovo 5, Kamnik, tel. 831-716. Zelo vam bodo hvaležni! Vseh umrlih in padlih, še posebej pa žrtev medvojnih in povojnih pobojev na Kamniškem, se bomo spomnili v ponedeljek, 31. oktobra, ob 14. uri pri kapelici v Kamniški Bistrici. Tam bo tudi letos spominska maša, po njej pa se bomo šli poklonit velikemu delu teh žrtev na grobišče na Kopiščih. Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov na Kamniškem vabi vse prijatelje slovenske pomladi, da se te maše in poklona žrtvam na Kopiščih udeležijo v čim večjem številu. ANDREJ RIFEL - FELAN JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in _ tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. Izposojevalnica poročnih oblek Trzin, Mengeška 81 tel.: 737-176 Vabimo vas, da si ogledate pestro ponudbo poročnih oblek (tudi za močnejše postave) in dodatkov. Nudimo 20% popusta za rezervacije v novembru in decembru. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in 15. do 18. ure. Ob kamniški obvoznici ODPRIA TRGOVINA S SPECIALNO AVT0ELEKTR0 OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV Kamnik, Perovo 26, teUfsoLi 812-888 • prodaja akumulatorjev TOPLA po tovarniških cenah, že od 3.983 SIT dalje, dveletna garancija, pooblaščeni servis • VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah • avtoelektro oprema Iskra • olja CASTROL, VALVOLINE, LIOUIMOLY - 4 I VALVOLINE turbo 5 že 1.716 SIT • filtri DONIT, CHAMPION • svečke CHAMPION za vse vrste vozil • kompletni program svetil SATURNUS • hladilna tekočina in tekočina za odmrzovanje avtomobilskih stekel • snežne verige • velika izbira sedežnih prevlek • avtotepihi za vse tipe vozil - tudi gumijasti • avtoradiji in avtozvočniki z montažo • avtokozmetika in še veliko dodatne opreme za vaše vozilo Možnost plačila na več čekov. Odprto NON STOP od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Pisma, mnenja, odmevi Pisma, mnenja, odmevi Pisma, mnenja, odmevi Priprave na gradnjo telovadnice v Komendi; (dopolnitev poročila v Kamniškem občanu št. 16 z dne 15. 9. 1994) Skladno z zakonom o tisku in za pošteno obveščanje občanov dopolnjujem v naslovu navedeno poročilo še z druge strani. Takoj v drugem odstavku zapisa se je zapisala neresnična trditev! Navajam dobesedni zapis: »S sprejetim sklepom se je zadolžilo krajevno skupnost Komenda, da sama vodi investicijo!« Ta trditev je povsem lažna in neverjetna, kajti zakon o graditvi objektov (ZGO) določa, da investicijo lahko vodi le strokovno usposobljena in pooblaščena pravna oseba, ki razpolaga z ustreznim številom strokovnjakov s strokovnim izpitom ustrezne stroke!; investitor jo pooblasti s pisnim pooblastilom, če sam ne izpolnjuje pogojev. Za načrtovanje gradnje osnovnih šol in pripadajo- . čih športnih objektov je po zakonu pristojna občina in ministrstvoi za šolstvo in šport - vsak s 50 odstotno finančno udeležbo (brez samoprispevka občanov). Prepričan sem, da se občinski sekretariat za družbene dejavnosti zaveda svojih pravic in odgovornosti ter ni pooblastil za izvajanje investicije iz svoje pristojnosti povsem neprimerne skupine brez opravilne sposob- nosti in brez statusa pravne osebe. Močno se čudim da občinski sekretariat za družbene dejavnosti te Grošljeve trditve še ni zanikal! Skupščina občine Kamnik je na svoji 37. seji 6. julija sprejela Prioritetni red investicij za osnovno izobraževanje na območju občine Kamnik do leta 2000. Po tem prednostnem redu bo v letih 1994 in 1995 zgrajena osnovna šola in telovadnica v Šmart-nem, v letih 1996 in 1997 pa bosta dograjeni osnovna šola in telovadnica s 600 m telovadne površine in 350 m2 koristne dopolnilne površine (orodjarna, garderobe, kabineti) v Komendi in šola v Mostah. Tudi to je dokaz, da je skupščina naložila občinski strokovni službi izvajanje šolskega programa, ne pa KS Komenda. Iz že navedenega je povsem nedvoumno razvidno, da so ta dejanja krajevne skupnosti oziroma nekih njenih samozvancev v nasprotju z veljavno zakonodajo - so škodljiva za razvoj osnovnega šolstva v Komendi, saj nasilno spreminjajo prednostni vrstni red investicij in želijo odvzeti osnovni šoli možnost kasnejše ureditve športno-rekreacijskih površin za del pouka in razgibavanje. Zemljišče v neposredni bližini je preveč dragoceno, da bi ga smeli uporabiti za gradnjo šolski dejavnosti tako neprimernega objekta (teniška dvorana - podolgovati hlev,) ki bo s svojo dejavnostjo prinašal hrup, nemir, stru- pene hlape, prometno nevarnost in s tem motil šolsko leto. Za dograitev po tej prioriteti so že izdelani lokacijski načrt, veljavno lokacijsko dovoljenje ter projekti PGD in PZI. pod št. 651/90. Arhitekturni projekti so skladni z arhitekturo okolja, zgradba telovadnice pa v celoti izpolnjuje zahteve športnih normativov in državnih tekmovalnih pogojev, torej ni razumnih razlogov za nadaljevnaje referendumske potegavščine in nadaljnjo goljufanje krajanov Komende! Predlagam jim, da zahtevajo sklic ZBORA krajanov KS Komende, na katerem obravnavali vse v tem prispevku navedene pripombe, zahtevali odgovore na tukaj zastavljena vprašanja in vse drugo, kar nas teži ali razdvaja. Samo poštena beseda sme bivati med nami! Z odličnim spoštovanjem PAVEL OCEPEK V ponos Zdravstvenemu domu Kamnik Zaradi težjih okvar na hrbtenici sem dlje časa hodila na fizioterapijo v ZD Kamnik. Nadvse me preseneča izredna ljubeznivost in požrtvovalnost tam zaposlenih fizioterapevtk. Pripominjam, da nisem bi- Pisma, mnenja, odmevi la nobena izjema, do vseh pacientov so enako ljubeznive in uslužne, zato jim gre vsa pohvala. Po tej poti se iskreno zahvaljujem vsem fiziotera-pevtkam za njihovo nesebično delo. Lahko so v ponos Zdravstvenemu domu Kamnik. ANICA VERDNIK Neresnica Dlje časa je že, kar je v kamniško javnost prodrla neresnica (laž), da sem v komendski župniji pobiral podpise proti zvonjenju. Na osnovi oprijemljivih podatkov ugotavljam, da sta navedeno laž razširjala dva Komendčana; eden od njiju se že več let tožari na sodiščih s svojimi najbližjimi sorodniki, drugi se je pretepal na cesti s sosedo, razširil svojo posest za več kvadratnih metrov na lokalno ulično cesto, iz pripravljenega kupa v gozdu jemal tuja drva, spuščal nečisto (tudi z detergenti zastrupljeno) vodo v potok Brnik itd. Ker gre za njun politični lobi, je namen jasen: z lažjo bi mi rada odvzela možnost aktivnejšega, družbeno naravnanega dela in mi tako onemogočila javno delovanje. ' Dr. sc. MARKO ŽEROVNIK, Komenda, Čemrijeva 17 Odprto pismo predsedniku IS občine Kamnik g. Mihaelu Novaku Spoštovani! 115 prebivalcev Most, Suhadol in Žej, zbranih na zboru krajanov, vas, g. Novak, prosi, da nam še v oktobrski izdaji Kamniškega občana nedvoumno odgovorite, kdaj se bo začelo zidati prizidek k osnovni šoli v Mostah in kdaj bo ta končan. Kot Vam je znano, je bila v letu 1981 narejena analiza osnovnega šolstva za KS Moste, Komenda in Križ, na podlagi te analize je bil izdelan srednjeročni in dolgoročni načrt razvoja šolstva za to območje. Vse tri KS so ta sporazum podpisale in ga sprejele na zborih krajanov. Skladno s tem so bili narejeni tudi občinski načrti gradnje šolskih prostorov in na vseh ravneh sprejeto zaporedje gradenj po posameznih šolah. Načrt za šolo v Mostah, kot optimalnega, je v letu 1989 potrdil tudi Republiški zavod za šolstvo. V letu 1985 smo v Mostah v skladu z občinskimi načrti sprejeli lokalni samoprispevek, s katerim smo pet let namensko zbirali denar za prizidek šole. Okoli tri milijone tolarjev je bilo porabljenih za zazidalni načrt, lokacijsko dokumentacijo in idejno zasnovo. Šest milijonov tolarjev pa že tretje leto čaka na začetek del in počasi izgublja svojo vrednost. Otroci v Mostah imajo že štiri desetletja najslabše prostorske razmere za šolanje (nižja stopnja ima pouk samo v popoldanskem času) v občini, zato se moramo tega problema lotiti resno in odgovorno. Dostavljeno: predsedniku IS g. Mihaelu Novaku Ministrstvu za šolstvo Kamniškemu občanu OVUAČ Odgovor na odprto pismo predsedniku IS Mihaelu Novaku Krajani Most, Suhadol in Žej mi v pismu zastavljate vprašanje, kdaj se bo pričelo zidati prizidek k osnovni šoli v Mostah in kdaj bo zidava končana. Naj najprej povem, da podatki oziroma vrstni red, ki ga omenjate, datirajo v čas Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za obdobje 1986-1990. V tem sporazumu je bila na četrtem mestu predvidena gradnja učilnic, telovadnice in zaklonišča, ki ni bila realizirana, prav tako pa ne druge predvidene naložbe tega srednjeročnega obdobja, razen dveh učilnic pri OŠ Nevlje, ker je bila prioriteta dana gradnji Zdravstvenega doma in Matične knjižnice Kamnik. V letu 1990 je bilo s sklepom skupščine občine Kamnik priporočeno izvršnemu svetu, da upošteva prioritetni vrstni red gradnje osnovnih šol na Kamniškem, kot jih predvideva program razvoja šolstva 1986-1990. Ker je bila za dograditvijo šole v Nevljah na vrsti dograditev 5 učilnic pri šoli Komenda, je izvršni svet to tudi uresničil v letu 1992 in 1993. Med tem se je popolnoma spremenil sistem financiranja, zato se po zakonu o organizaci- ji in financiranju šolstva vsa vlaganja v šolski prostor financirajo iz občinskega proračuna in ne več iz prispevne stopnje. Ker občine z lastnim denarjem niso mogle ugoditi vsem prostorskim potrebam, od leta 1993 ministrstvo za šolstvo in šport finančno pomaga občinam pri gradnji in obnovi nefunkcionalnih šolskih prostorov. Republika je v tem smislu pripravljena sovlagati sredstva v višini do 50% vrednosti naložbe na podlagi normativov in naslednjih meril: - izmenskost pouka nad - 20% otrok v drugi izmeni, - neto zazidana kvadratura na učenca, - izvajanje pouka v več stavbah, - pripravljenost občine za naložbo, - funkcionalnost šolskih stavb, - športni objekti, - glasbeno šolstvo. Na osnovi teh meril so bili izdelani investicijski programi in prioritetni red vlaganj, ki ga je sprejela skupščina občine Kamnik kot najvišji organ odločanja 6. julija 1994. V tem prioritetnem redu je predvideno urejanje šolske problematike na območju Most in Komende takoj za dogradi- ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058 POPRAVILO pralnih strojev, električnih štedilnikov, bojlerjev, malih gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro Inštalacij. Orbim ixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx,w U— ' £ Trg svobode 6, Kamnik % £ (v prostorih AMD Kamnik) £ £ Tel.: 8113 42,81 71 34,81 71 44 J - TELEFONSKI APARATI \ - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE J - TELEFAXI $ - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE i S Delovni čas: vsak dan, razen sobote, £ 0 od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. ? Se priporočamo! $ *\n\\n^xxxxxxxxxxx\xxxxxxxx\x\w PIZZERIJA BLAŽE Duplica, Kamnik, Groharjeva 1 honorarno ali redno zaposli natakarico. • Zainteresirane naj se osebno oglasijo v pizzeriji. Dodatno pojasnilo k poračunu za telefonsko omrežje Nekateri dolžniki po tem poračunu so se obrnili na sklad predvsem z naslednjimi pomisleki: 1) Omrežje je bilo zgrajeno za 6103 priključke, sklad pa jih pri svojem obračunu upošteva le 4200. Odgovor: Po pogodbi s PTT je sklad od zgrajenega omrežja za 6103 priključke lahko tržil (prodajal) 4200 priključkov, PIT pa 1903. Sklad je stala gradnja omrežja za teh 4200 priključkov 715,394.202 SIT ali 170.332 SIT na priključek, medtem ko ga zaračunava naročnikom le po 117.244 SIT. PTT na drugi strani je plačal za gradnjo tega omrežja 94,965.604 SIT in financiral še gradnjo telefonske centrale na Bakovniku, razširitev centrale v centru Kamnika in za gradnjo telefonske centrale v Stranjah (skupno prek 6000 naročnikov). Brez teh central bi bilo novozgrajeno omrežje mrtvo. Vse to je PTT stalo še nekoliko več kot 716.000.000 SIT. 2) Dejanska revalorizirana cena gradnje telef. omrežja na 1 priključek naj bi znašala le 108 tisočakov, češ da je SDK pri svojem pregledu ugotovila, da je bila cena na dan 31. 8. 1993. za novega naročnika telefonskega priključka 91.625 SIT. Odgovor: Dne 31. 8. '93. je znašal osnovni prispevek (ne končna cena) za novega naročnika 91.625 SIT. Če takrat vplačani prispevek revaloriziramo, dobimo na dan 31. 8. '94. zares znesek 108.657,40 SIT, kar je glede na dokončno izračunano ceo 117.244 za 8.586,60 SIT premalo in jih mora naročnik glede na 3. člen pogodbe sedaj doplačati. Druga pojasnila preberite, če jih še niste, v 17. številki Kamniškega občana (z dne 29. 9. '94). Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik tvijo šole v Šmartnem, in sicer v letu 1996-1997. Na osnovi projekcije števila učencev in oddelkov v posameznih šolskih okoliših do leta 2000 investicijski program predvideva za območje Most, Komende in Križa dve popolni osnovni šoli. V Mostah bo popolna osnovna šola z 9 oddelki - po en oddelek za vsak razred — za 270 učencev v eni izmeni. Zato bo treba obstoječo šolo v celoti funkcionalno in grad-beno-tehnično sanirati, tako da bodo optimalno zagotovljeni strukturni deleži po normativih. Menim, da je drugo mesto v prioritetnem redu dober obet za prihodnost, saj je bil namen izvršnega sveta pri pripravi predloga investicijskih vlaganj zagotoviti vsem učencem naše občine optimalne možnosti za šolanje. S samoprispevkom zbrani denar bo gotovo pripomogel k hitrejši in bolj kakovostni realizaciji predvidene naložbe. S strpnostjo in medsebojno pomočjo bomo uresničili vse zastavljene cilje v dobro naših najmlajših. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA 1 Mihael Novak, dipl. ek. Psi lajajo, karavana gre dalje Telefonski zvonci na Kamniškem - poštne infrastrukture veliko denarja, zlasti ker strokovnjaki menijo, da projekcije urbanističnega razvoja kamniške občine ne opravičujejo gradnje več kot 3000 telefonskih priključkov za zalogo. Zgrešena naložba pač. Zaračunavanje manjkajočega denarja posameznim naročnikom po metodologiji sklada pa je kršitev vseh norm, ki bi jih morala lokalna oblast spoštovati v odno- Vsem podpisnikom pogodb o sofinanciranju gradnje telefonskega omrežja na Kamniškem so poznani dogodki s konca leta 1991, ko so za božič prejeli prvi končni obračun stroškov. Kot spontan izraz nezaupanja v pravilnost obračuna, ki ga je pripravil Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik, so naročniki ustanovili komisijo za revizijo gradnje tega omrežja. Vanjo sem bil poleg drugih članov imenovan tudi jaz. Odveč bi bilo opisovati zaplete in spotikanja, ki so oteže vali že tako zahtevno in zamudno prostovoljno delo. Komisija je s pregledom dokumentacije ugotovila vrsto nepravilnosti v škodo naročnikov in o tem poročala občinskim odbornikom. Žal, slednji kljub večkratnemu potrjevanju, da gre verjeti komisiji in njenim ugotovitvam, niso imeli volje in poguma razbrati bistva neskladja med Skladom in komisijo. Osnovni vzrok previsoke cene je namreč preprost: finančno pokrivanje naložbe. Konec osemdesetih let so namreč občinski možje zaradi velikih potreb po telefonskih priključkih ugriznili v naložbo, za katero niso imeli denarja. Pošta je bila pripravljena sodelovati le, če bi občina pokrila pretežni del stroškov za telefonsko omrežje. Ker v proračunu ni imela dovolj denarja, je Sklad v dogovoru s Pošto začel sklepati pogodbe s prihodnjimi naročniki telefonskih priključkov in pobirati akontacijo. Investicija je stekla, tekla in se zaključila. Število telefonskih priključkov pa je ostajalo skrivnost. Potem je prišel sporni končni obračun iz ieta 1991, izračunan po »metodologiji« sklada. Sledila so leta prerekanj med skladom in komisijo o obsegu naložbe, napakah... etc. Vmes je sklad odprodal kakšne kable, ki jih je založil, njegov komisionar (SKG) je vrnil kakšno neopravičeno provizijo, izplačali so se honorarji za delo z naporno komisijo... in na koncu smo spet dobili obračun. Veli- ko se je odštelo, malo prištelo in čisto na koncu se je spet izdelal končni obračun po skladovi metodologiji. Število priključkov pa je ostalo skrivnost, čeprav se že dobro leto ve za uradni obseg naložbe, ki je predstavljen v spodnji tabeli skupaj s stroški in vplačili po zaključnem obračunu na dan 31. 8. 1994. št. (%) Vir sredstev Vplačana sredstva (%) priključkov PTT 94.965.605,00 11.7% 1102 11.7% Obč. proračun 222.969.766,00 27.5% 2586 27.5% Naročniki 362.075.700,00 44.7% 4200 44.7% Skupaj 680.011.070,00 83.9% 7888 83.9% Stroški 810.359.806,00 100.0% 9400 100.0% gradnje Razlika 130.348.736,00 16.1% 1512 16.1% Iz tabele je razvidno, da je nesporna cena enega priključka 86.208.50 SIT in daje 16.1% naložbe nepokrite. Sklad je našel enostavno rešitev: za manjkajoče je obremenil naročnike in objavil ceno (višino prispevka) priključka 117.244,00 SIT. V pojasnilu k obračunu pa sklad trdi, da je dejanska cena priključka celo 170.332,00 SIT in da je nižja zaradi pokrivanja dela stroškov iz proračuna. Slednje drži, le da s ceno nima nikakršne zveze. Neskončno mešanje pojmov, kot so viri financiranja, lastniški deleži in skladova cena, bom skušal pojasniti z naslednjo zgovorno preglednico. zanj, izsiljevanje, odklapljanje, neupoštevanje argumentov zaradi političnih interesov, vmešavanje v kadrovsko sestavo komisije in razpuščanje komisij, ki jih nisi ustanovil, je samo nekaj iz arze-nala metod, ki naj bi sitno naložbo pripeljale do finančnega pokritja. Kako uspešna je bila ta igra sklada, skupščine, gospoda župana in komisionarjev SKG proti razpršenim posameznikom in prostovoljcem v komisiji za revizijo in kdo je imel v njej prav, o tem naj se v prihodnje pogovarjajo odvetniki. To bo moj odgovor na izterjavo 2500.00 SIT doplačila, kolikor mi ga je pripadlo po skladovi metodologiji. Ce se Vir sredstev Predvideno pokrivanje naložbe z obračunom (%) Razpolaganje s priključki (%) PTT 11.7% 55.3% Obč. proračun 27.5% 0.0% Naročniki 60.8% 44.7% Skupaj 100.0% 100.0% Kako odborniki in občinska vlada razporejajo proračunski denar, je seveda njihova pristojnost, za katero polagajo račun na volitvah. Vendar je 222.969.766,00 SIT za gradnjo bo našlo še kaj DONKIHOT-SKO razpoloženih občanov, toliko bolje. Mogoče bo tudi to pomagalo narediti igro v tem kraju bolj pošteno. STOJAN HERGOUTH AVTOSOLA EKOLE d.o.o. Medvedova 10, Kamnik tel. 817-228 Cenjene kandidate obveščamo, da se je naša avtošola preselila s Kidričeve na Medvedovo ulico 10. Brezplačni tečaj CPP se prične v ponedeljek, 7. novembra, ob 19. uri. Oglasite se v ponedeljek od 15. do 19. ure, od torka pa do petka od 9. do 12. ure. KAR NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA IZPITA! Tekstilna trgovina Rossana Kamnik, Šutna 66 (nasproti Ideje) tel.: 831-955 * velika izbira jaken in bund - moških in ženskih * original jeans in srajce General companv * ženske in moške spodnje hlačke * puloverji, puliji, bluze, srajce, anoraki, termo trenirke, termo jakne * in še in še... Možnost odloženega plačila! Odprto od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Pohitite, našli boste tudi nekaj zase! /s s/ Kulturomika p 0 it it Tone Ftičar T je bomo(?) našli pot. kjer... ... si bomo, prosto po Prešernu, poleg svobodne izbire »vere in postave« lahko po svojih hotenjih, željah in možnostih ustvarjali čim boljše okoliščine za duhovni in materialni blagor. -- Je kdo, ki ni za to? Po dolgih stoletjih črtomirovskih stremljenj in bojev smo Slovenci naposled zaživeli v novi danosti, saj sta nam svoboda in »prostost« prvič v zgodovini zagotovljeni v mednarodno priznani lastni državi. Pojmovanje z osamosvojitvijo in osvoboditvijo povezanih pridobitev pa se po sprostitvi (bodisi resničnih bodisi zgolj namišljenih) omejitev marsikje spet uokvirja v miselne vzorce in ravnanje posebne vrste, saj imajo z resnično svobodo skupnega žal le toliko, kolikor je potrebujejo za zagotovitev, utemeljitev in opravičilo svoje legitimitete. Ž mučnim in (pre)večkrat jalovim iskanjem stičnih točk, diskva-lifikatorskimi početji, ki ne morejo biti v prid ne etični in ne moralni kredibilnosti, obračunavanjem z drugače mislečimi v manirah aferaškega populističnega Unča ter obilo težavami pri doseganju vsaj najmanjšega (političnega) konsenza pa nismo obremenjeni le pri tako imenovanih »velikih temah« (kot so na primer narodna sprava, denacionalizacija, lastninjenje, odkrivanje in onemogočanje udbomafije, učinkovita gospodarska strategija in globalna zaščita nacionalnih interesov, konkretizacija floskule »vstopa v Evropo« itd.), ampak si podobno »žlahtnimo« domala sleherno področje posameznikovega in skupnostnega žitja in bitja... Seveda je prostor, odmerjen tej rubriki, preskopza podrobnejšo razčlembo aktualnih pojavov in njihovih posledic, ki nas ne morejo navdajati ravno s pretiranim optimizmom. Moremo pa v njih, ne da bi se posebej lotevali natančnejšega razgaljanja in seciranja (poleg drugih pomanjkljivosti ali »negativnih vrlin«) prepozna-(va)ti tudi vse bolj skrb zbujajočo odsotnost, nezadostnost, nepotrebnost in neučinkovitost ustrezne kulture. Trditev utegne biti morda za marsikoga iz trte izvita in kot taka umerjena kvečjemu na učinek cenenega senzacionalizma, prit-lehne demagogije in disvalifikatorskega obračunavanja (z-že-kom-in-za-kaj), saj kulturnemu življenju naposled posvečamo nemajhno pozornost s skupno skrbjo za lastno duhovno zdravje in promocijo našega prostora navzven; ne nazadnje pa tovrstni omiki odmerjamo tudi spodbuden del denarja iz skupne proračunske skrinje. Čemu torej molovski toni v razglabljanjih o naših kulturi? Preprosto zato, ker na svoji poti »tranzicije«, prehoda v (svetlejšo?) prihodnost že zdaj — kljub vsemu! — zadevamo ob prene-katere čeri, ki so lahko, če jih ne odkrijemo pravočasno in če ne krmarimo tako, da se jim zavestno izognemo, usodne. Pogubne. Bolj konkretno? Skrb zbujajoče je, denimo, prekinitev pozitivne tradicije kulturnega ustvarjanja, ki ima korenine v dobi slovenskega narodnega prebujanja (tudi v Kamniku!), čitalništva in različnih oblikah društvenega organiziranja, ki so iz njega izšle, kulturnega Ijubitelj-stva med vojnama in tovrstnega množičnega in pomenljivega snovanja v številnih zvrsteh tudi po drugi vojni. - Kakorkoli že kdo imenuje takšna prizadevanja, ne more zanikati njihove vrednosti, bodisi da gre za raven kulturno razgledanega, osveščenega, dejavnega posameznika bodisi da imamo v mislih razsežnosti, povezane z obstojem maloštevilnega naroda na kulturnem, geografskem in političnem prepihu. Tolikšno zanikanje vrednosti in pomena te kulture, da se (skupna, organizirana) skrb zanjo kar najbolj zreducira ali celo popolnoma usahne, je, povedano brez vsakršnih olepšav, kulturni genocid. Sem mazohist? Dvomim, kajti država (in različne oblike njene transmisije) imajo očitno dovolj drugih skrbi, saj kanijo - kot kaže — pomembno kulturno gibanje prepustiti na milost in nemilost »lokalnim skupnostim«; brez ustrezne zakonske zaščite, morda kvečjemu z »načelno« podporo... Materialno bo torej vse bolj aktualno sklicevanje na »tržne zakonitosti«, ki naj veljajo tudi za kulturo, zraven pa bo morda še nekaj leporečnih napotkov, naj si le-ta pač z dovoljšnjo kakovostjo, prodornostjo, zanimivostjo in vsem drugim, kar obeta »kupljivost« na trgu, zagotavlja preživetje ... Toda skrb zbuja še kaj: tako različnim oblikam fundamentalizma, ki se porajajo (in si pred njimi raje zatiskamo oči), kot vse prodornejšemu liberalističnemu nihilizmu (v razmerju do tradicionalnih vrednot; tudi njegovih posledic se očitno ne zavedamo dovolj!) utegne posebne vrste »kultura« služiti bodisi kot orodje bodisi kot okras, privesek, znamenje prestiža in ugleda, vsekakor daleč od poslanstva resnične kulture. Ena in druga oblika zato moreta namesto v duhovno bogatitev in civiliziranje medčloveških odnosov voditi v še večjo omrtvelost, apatijo, letargijo, vseenost, neobčutljivost, ravnodušnost, samopašno odtujenost, v slepoto in gluhoto. Kdor ponuja prakso »bogate in razvite« Evrope ali denimo Amerike, mu menda, »majhni in revni«, smemo postreči s tem, da vemo, kaj pomeni amerikanizacija kulture: pogrezanje v duhovno upreproščeni svet konjičkov in razvedrila z obližem Hollywooda za petične siromake... Nam je torej - takšnim, kakršni smo in kjer smo — odveč pledirati za kulturo kot svojo poglavitno prepoznavo, za priložnost, s katero se moremo dvigniti, nad duhovno izpraznjenost in se ubraniti (duhovni in vsakršni) podložnosti? (...) Kjer nje sinovi si prosti voljo (...) ... svojo prihodnost, pri nas za zdaj zapisano še v volilnih programih... Bi ne bilo prav in nujno, da bi vprašanjem svojega preživetja, ki so v temeljih kulturna vprašanja, posvetili več pozornosti? Odgovornost bo velika, tudi za občane staro-nove občine Kamnik. To je dejstvo. Velja ga imeti pred očmi prav zdaj, ko smo na novem križpotju! P.S.: Žal mi je ena sama - v tiskarni napačno postavljena — črka naslov prispevka v prejšnji številki zmrcvarila do nerazpoznavnosti. Članek, ki govori o Jakobu Frančišku Zupanu, v Kamniku delujočem baročnem skladatelju, sem avtorsko seveda naslovil drugače: Z(A)UPAN DRAGOCEN OPUS VSEM, POSEBEJ ROJAKOM. Torej nam zaupani Zupan! Matična knjižnica Kamnik Leto družine Družinsko srečanje v kamniški knjižnici z Nerodno Avguštino Letu družine bomo v kamniški knjižnici posvetili srečanje družin z Nerodno Avguštino, ki bo v petek, 4.11.1994, ob 17. uri v knjižnični dvorani. To je republiški projekt, ki ga ob letu družine pripravljata založba Epta (ukvarja se predvsem z izjemno kakovostnim slikov-niškim programom) in Zveza prijateljev mladine v sodelovanju s šolami, vrtci, knjižnicami ... Nerodna Avguština je slikanica, katere avtor je znani nemški pisatelj Otfried Preus-sler. Služila bo za izhodišče našega druženja. Zgodba govori o cirkuški družini s tremi otroki. Oče je klovn, mama Nerodna Avguština pa skrbi za družino in po-tihoma sanjari, da bi tudi ona nastopala v cirkuški areni. Ko mož nenadoma zboli, ga Ne- rodna Avguština v predstavi uspešno zamenja. Tako prvi spozna in prizna, da bi bilo odslej najbolje porazdelili si družinsko skrb in delo v cirkusu. Naše družinsko srečanje ne bo namenjeno branju in predelovanju zgodbice, temveč skupni zabavni igri in risanju cirkuške družine. Vse bo potekalo v sproščenem ozračju delavnice, v kateri sodelujejo tako otroci kot njihovi starši. Na koncu bo eden od malčkov izbral najlepše risbe, ki bodo nagrajene. Naše druženje bo zagotovo nenavadno in zabavno, zato pričakujemo veselo in številčno družinsko srečanje! Kdo ve, kakšne zanimive stvari in prijazne misli se nam lahko porodijo ob Nerodni Avguštini! BREDA PODBREŽNIK-VUKMIR Knjižnica in računalniki Kdaj in kako? Marsikdo se najbrž sprašuje, kdaj bo tudi kamniška knjižnica prešla na računalniško podprto izposojo in sploh na računalniško obdelavo, ki naj bi pospešila informacijsko vlogo naše knjižnice. Treba je povedati, da si to najbolj želimo knjižničarke same, saj sta se obisk in z njim izposoja močno povečala. Število obiskov in izposojenih knjig v tem trenutku močno presega standarde in normative, tako da knjižničarke bolj opravljajo manipulativno in administrativno delo kot pa informiranje in svetovanje, saj za slednje zmanjkuje časa. Zato je treba povedati, da se s tem problemom intenzivno in delavno ukvarjamo. Vključeni smo v programski paket Molj, ki naj bi postal standard slovenskih knjižnic in ki bo omogočil tudi enostavno medknjiž- nično komunikacijo. Vendar je oblikovanje baze podatkov ze-' lo zamudno, saj moramo vanjo. vnesti prav ves knjižni fond. Prav tako pa se moramo pripraviti na uporabo čitalcev črtnih kod, ki naj bi zelo poenostavili samo izposojo in pregled nad izposojenim gradivom.. V ta namen pa moramo prav vse knjige in ostalo gradivo opremiti s črtnimi kodami in uskladiti stanje na policah z inventarnim stanjem. Ravno to delo nam vzame največ časa, saj je dolgotrajno in zamudno. Ne smemo pozabiti, da naš knjižni in neknjižni fond obsega že več kot 80.000 enot, po normativih pa se v eni uri obdela 6 enot. Problem je seveda tudi v tem, da je to izredno delo, ki ga moramo opravljati ob naši redni dejavnosti. Če bi imeli več denarja, bi si lahko pomagali z več honorarnimi sodelavci, ki bi se priučili osnovnih strokovnih zahtev. A kaj, ko je malha povsod čedalje bolj prazna! Da pa ne obtičimo v tipičnem slovenskem »jamranju«, moram povedati, da je podatkovna baza že skoraj oblikovana. Tako se čedalje hitreje bližamo izpolnitvi naših želja! BREDA PODBREŽNIK-VUKMIR Razstava izbranih muzealij kamniškega muzeja na Zapričah Postavitev razstave Kulturnega centra Kamnik v spodnjih renesančnih prostorih Kamniškega muzeja v gradu Zaprice z naslovom »Od zbirke do muzeja - od predmeta do muzealije« nam ponuja na ogled izbor strokovno evidentiranih eksponatov iz muzejskega depoja. Glavnina muzejske zbirke obsega umetnine in predmete, odkupljene iz Sadni-karjeve kolekcije, iz raznih drugih zapuščin, donatorstev in odkupov, iz etnološke dediščine in terenskih arheoloških raziskav. Osrednji eksponat na razstavi so vsekakor obnovljene orgle iz leta 1743, ki veljajo za najmanjši orgelski instrument v Sloveniji. Izvirale naj bi iz Grobelj pri Domžalah, odkupljene pa so bile iz Sadnikarjeve muzejske zbirke leta 1964. Imajo tri registre, njihov zvok pa so ponesli tudi na lasersko ploščo. Ob otvoritvi razstave je prof. Sašo Frelih pripravil prijetno zvočno doživetje orgelskih miniatur, ki so logične ob velikosti instrumenta in znanju takratnih graditeljev. Restavrirana slika »Zadnja večerja« naj bi po pričevanju J. N. Sadnikarja izvirala iz Frančiškanskega samostana v Kamniku in datira na začetek 17. stoletja. Omenjena je v vseh spoštovanja vrednih pregledih starejšega slikarstva na Slovenskem. Drugi muzejski predmeti so razstavljeni v osmih vitrinah. V prvi so na ogled okamenine in živalske kosti, odkupljene iz paleontološke Sadnikarjeve zbirke. V drugi lahko vidimo arheološke ostalinc iz kamniške okolice, ki izvirajo v večini iz 1. stoletja. Opazen je železni prstan višjega rimskega častnika s portretno gravuro iz sredine 4. stoletja. V tretji vitrini je, v evropskem merilu eden redkih primerkov, relief z upodobitvijo stigmatizacije sv. Frančišča, nekoč del gotske opreme v mekinjskem samostanu. V četrti vitrini opravljata svojo večno službo znamenita »Stražarja božjega groba«, ki sta med najbolj imenitnimi plastikami iz 16. stoletja na Slovenskem. Eklektično se navezujeta na kiparstvo velikega Michelangela Buonarottija in izvirata iz me-kinjskega samostana. V vitrini pet nas zamika v Češnjicah v Tuhinjski dolini leta 1956 izkopana zakladna najdba 1500 srebrnikov in prek 100 zlatnikov iz sredine 16. stoletja. V šesti nam merijo čas čudovite stare ure: stenska iz 17. stoletja, dve žepni, »čebulari-ca« iz leta 17.10 in druga iz 19. stoletja ter kip kralja Venceslava z uro iz 18. stoletja. Sedma vitrina je posvečena krhkim steklenim predmetom, nosilcem veselja in vinske radosti: kozarcem, vrčem in steklenicam. Zelo lepi primerki izvirajo večinoma iz 18. in 19. stoletja. Osma vitrina nas zapelje v kontemplacijo ob čudovitem hišnem oltarčku iz 19. stoletja, rezbarskcm delu Lovrenca Erzarja (1835 -1903), podobarja . iz Nasovč pri Komendi. Postavitev razstave, katalog, plakat in dve zloženki: o Kulturnem centru Kamnik in o tuhinjskih kaščah, je domiselno in kvalitetno oblikoval ing. arh. Marjan Kocjan. Strokovna besedila so prispevali: Mirina Zupančič, Zo- ra Torkar in Marko Lesar, fotografije pa so delo Dragana Arri-glerja. Skratka, v Kamniškem muzeju je na ogled postavitev, ki naj radosti oko in bogati duha. Želeli bi, da kakovostna razstava postane stalna. DUŠAN LIPOVEC Hišni oltarček Lovrenca Erzarja (v sredini) in Zadnja večerja iz Sadnikarjeve zbirke sta pritegnila posebno pozornost obiskovalcev. Osrednje mesto na razstavi je pripadlo najmanjšim orglam na Slovenskem. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK vas vabi na naslednje prireditve sreda, 2.11., ob 18. uri Pogovor z LIH Jazbec o različnih oblikah zasvojenosti. Vabljeni mladostniki in starši. petek, 4.11., ob 17. uri Ti, jaz, moja družina In Nerodna Avguština. Družinsko srečanje ob letu družine - republiški projekt založbe Epta, Zveze prijateljev mladine v izvedbi Matične knjižnice Kamnik in Mladinskega centra petek, 11.11., ob 19. uri Predavanje o energetskih tokovih in kozmičnlh sevanjih Marko Pogačnik - Globlje razsežnosti Kamnika sreda, 16.11., ob 19. uri Literarni večer - gost bo pisatelj Jani Virk torek, 22.11., ob 19. uri Astrološki večer z astrologinjo Vido Lukanc 27. OKTOBRA 1994 kultura KAMNIŠKI OBČAN 11 Življenjski jubilej prof. Huberta Berganta V petek, 14. oktobra, je Zveza kulturnih organizacij Kamnik v župnijski cerkvi na Šutni pripravila koncert kamniškega rojaka, mednarodno uveljavljenega poustvarjalca na orglah Huberta Berganta. Njegovo življenjsko in glasbeno pot je številnim poslušalcem predstavil Tone Ftičar. Tokratno srečanje z glasbeno govorico svetovnih mojstrov je prof. Bergant poklonil Kamničanom ob svojem življenjskem jubileju, šestdesetletnici. Rojen je bil 13. novembra 1934 v Kamniku. V Ljubljani je diplomiral iz klavirja, orgel in umetnostne zgodovine. Orgelski študij je nadaljeval na Dunaju na tamkajšnji Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost in ga končal z diplomo. Od leta 1965 poučuje orgle na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, sedaj kot redni profesor. Na gimnaziji v Novi Gorici je vrsto let učil osnove umetnostne vzgoje, pedagoško delo pa je opravljal tudi na drugih šolah. Kot koncertant je doma in v tujini predstavil obširno svetovno orgelsko literaturo. Pri tem je prepotoval Slovenijo po dolgem in počez, v nekdanji Jugoslaviji pa obiskal vsa glavna orgelska središča. Za seboj ima sedem koncertnih turnej po nekdanji Sovjetski zvezi, nastopal pa je tudi v Angliji, Avstriji, Franciji, Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Romuniji, Bolgariji, Španiji in bivši Češkoslovaški. Poustvarjal je tudi na klavir in čembalo. Posnel je dve ploš- Vse najboljše, Igor Torkar V sredo, 12. oktobra, v času, ko so vaši otroci gledali risanke, sami pa ste nestrpno čakali, da boste videli, ali so voditeljskemu-paru TV-dnevnika od sinoči kaj zrasla ušesa, so nam v Matični knjižnici Kamnik pripravili še en prijeten in zanimiv čitalniški večer. Gost tokratnega je bil pesnik, pisatelj in esejist Igor Torkar. Ta enainosemdesetletni možak, ki bi mu človek spričo njegove neverjetne bistrine duha in (pozitivne) življenjske energije, ki jo širi okrog sebe kot dobro zakurjen gašperček toploto, nikoli ne prisodil prave starosti, sploh pa ne tega, da je na svojem hrbtu preizkusil pendreke vseh mogočih režimov, preživel dac-havsko grozo in kasneje »v svobodi« presedel dolgoletno krivično zaporno »kazen«, na katero je bil obsojen v stalinističnih dac-havskih procesih - njihov pravi obraz si je kot prvi upal popisati v svojem romanu Umiranje na obroke. Kljub temu Torkar, zaradi vseh storjenih mu krivic, ne živi v akvariju samopomilovanja in ga ne žeja po neizprosnem maščevanju, kar dokazuje tudi s svojim predlogom sprave, v katerem se zavzema, da se najvišji politični in policijski vrhovi nekdanje oblasti razglasijo za odgovorne in krive zločinov, da se jim vzamejo privilegiji, potem pa naj živijo z običajnimi pokojninami in v običajnih stanovanjih sami s sabo in svojo vestjo, če jo še imajo. Kakor je tipično za Kraševce, je tudi Torkar klen mož, ki je zmerom, čeprav za ceno lastne svobode, ostal zvest samemu sebi in svojemu prepričanju. Vseeno mu ni nikoli zmanjkalo humorja in neizmernega optimizma, ki sta mu, kot je dejal, tudi pomagala preživeti. Prav. ta optimizem in satirični, včasih že skorajda črni humor sta zapolnjevala večer v knjižnici, ki je potekal v sproščenem ozračju, saj je pisatelju uspelo celo, da je iz sicer maloštevilne (kakih trideset obiskovalcev) in tipično kamniško zadržane publike z anekdotami in prigodami iz svojega življenja izvabil prešerne nasmeške in rezget, hkrati pa je obiskovalce s provokativnimi vprašanji spodbujal k sodelovanju. Nasploh je ena izmed občudovanja vrednih značilnosti Igorja Torkarja njegova brezpogojna iskrenost in neposrednost, saj brez dlake na jeziku tako ali drugače pove resnico, naj bo še tako boleča. To je mogoče razbrati tudi iz njegovih knjig, še posebej iz satiričnih verzov, ki jih je pod psev- donimom Zlatoust objavljal v nekdanjem Pavlihi. Zaradi svoje neposrednosti je pred slabim letom prišel v spor s slovenskim PEN klubom in njegovim predsednikom Borisom A. Novakom, ker je na mednarodnem srečanju na Bledu v svojem referatu javno obsodil ravnanje srbskega književnika Dobrice Cosiča (predsednika Srboslavi-je); kasneje je Torkar zaradi sle-pomišljenja vodstva našega PEN-a izstopil iz kluba, medtem ko je mednarodno združenje PEN sklenilo njegov referat, kot enega najboljših, objaviti v svoji publikaciji. Polemika med Borisom A. Novakom in Igorjem Torkar-jem je bila kar nekaj časa eno izmed najzanimivejših branj De-lovih Književnih listov. K doživetju literarnega srečanja z Igorjem Torkarjem je s svojim izjemnim smislom za podajanje leposlovja, ki ga je pohvalil tudi pisatelj, obilno prispevala Branka Božič, ki je prebrala nekaj njegovih še danes močno aktualnih pesmi iz njegove zbirke Blazni Kronos; slednja je bila policijsko'zaplenjena kmalu po izidu, a se je avtorju posrečilo pred nosom izmakniti policiji večino izvodov. Ti so bili kasneje v slabem tednu razprodani izpod pulta ene od ljubljanskih gostiln, kjer so gostje, ob dobri reklami, za katero je poskrbela zaplemba, naročali: »Dva deci in Blazni Kronos, prosim!« Pri vsem skupaj nikakor ne smemo pozabiti na delež ravnateljice Matične knjižnice Kamnik - Brede Podbrežnik Vukmir, ki je srečanje pripravila ter izjemno podkovana in z občutkom profesionalnega povezovalca imenitno vodila skorajda dveurni pogovor s pisateljem. Nasploh je bil večer, za katerega je Dušan Sterle izdelal lične plakate in vabila, posvečen spoznavanju Igorja Torkarja kot človeka in ni minil, kot se ob takšnih priložnostih vse prerado zgodi, v slogu visokozvenečega in marsikdaj težko razumljivega, strogo literarnega besedičenja, tako da zagotovo nihče izmed obiskovalcev ni bil razočaran. Prepričan sem, da se bo večina izmed njih po vsej verjetnosti udeležila tudi naslednjih večerov, ki nam jih obljubljajo v Matični knjižnici; ta si za organizacijo vse številnejših kakovostnih prireditev zasluži zahvalo in pohvalo. Igor Torkar nas je obiskal na predvečer svojega enainosemde-setega rojstnega dne, zatorej: Vse najboljše! IZTOK ČEBAŠEK či ter snemal za RTV Slovenijo in tržaški radio. Za izvedbo celotnega Bachovega cikla je Hubert Bergant leta 1977 dobil nagrado Prešernovega sklada, leta 1982 pa še nagrado Franceta Bevka. V letu 1985 je ponovno izvedel Bachov ciklus z dvajsetimi koncerti. Istega leta je med drugim nastopil v Miinchnu in Celovcu. Naslednje leto je na šestih koncertih predstavil vsa Liszto-va orgelska dela, njegovi nastopi pa so se zvrstili še v Sofiji, Singenu v ZRN in Neaplju. V letu 1987 so bili najodmev- nejši koncerti na Dunaju in v Veroni ter v okviru nemške turneje. V letu 1988 je koncer-tiral po Italiji, Avstriji in bivši ZRN, v letu 1989 pa po Italiji in Češkoslovaški. Zadnji pomembnejši nastopi: v letu 1990 - Varna v Bolgariji, Dunaj, Ettendorf, Walchwil v Švici, Male, Bressanone, Cormons v Italiji, Franckovi večeri v Zagrebu, Trstu in Ljubljani; v letu 1991 - Trbiž, Enego, Trst, Gorica, Gradež, Romans, Lec-ce, Copertone; v letu v1992 - Italija; v letu 1993 - Švica, Italija; v letu 1994 - Italija. VERA MEJAČ Prof. Hubertu Bergantu sta se v imenu hvaležnih poslušalcev zahvalila Tone Ftičar in prof. Samo Vremšak. 150-letnica rojstva Josipa Ogrinca Na hiši »pri Medvedu« v Podgorju št. 5 je vzidana spominska plošča, ki priča, da se je v njej rodil Josip OGRINEC, slovenski pisatelj in šahist. Ti grobi podatki ne povedo, da je obiskoval osnovno šolo pri kamniških frančiškanih in srednjo v ljubljanskem Alojzijeviš-ču. Na prigovarjanje staršev se je vpisal v ljubljansko bogoslovje. A ni mogel vzdržati med zidovi, pogrešal je svobode in zraka (Fran Leveč, Slovenski narod). Zato je po prvem letniku odšel v Zagreb na pravno akademijo. Domači so izneverjenemu sinu odrekli vsako podporo in začela se je žalostna doba večletnega stradanja. Tudi v Zagrebu se ni mogel prav vživeti. Čez pol leta je bil že na Dunaju, kjer je štiri leta poslušal prirodopisje. V največjih življenjskih stiskah je bil vedno zidane volje, kakor se je šaljivo izrazil: »Za večerjo sem jedel mrak, za zajtrk pa sveži zrak.« Nobena skrb, nobeno pomanjkanje ni moglo obiti njegovega prirojenega humorja, značilnega za njegova literarna dela, ki zajemajo tri področja besednega umetniškega izražanja: poezijo, pripovedno prozo in dramatiko. S pesnikovanjem je začel v srednji šoli in bogoslovju. Nekoliko podatkov o njegovi pesniški ustvarjalnosti navaja Josip Benkovič v Domu in svetu 1890. V almanahu Pomladno cvetje je bila objavljena balada Izteklo jezero. Vse do ponujanja pesmi za Zvon leta 1870 ne zasledimo ničesar več o Ogrin-čevem pesniškem ustvarjanju, čeprav pesnikovanja ni popolnoma opustil. Pravo njegovo pisateljevanje se začne na Dunaju, kjer je Josip Stritar leta 1867 osnoval pisateljsko društvo petih članov: Josipa Stritarja, Josipa Jurčiča, Frana Celestina, Josipa Ogrinca in Frana Levca. Vsako drugo nedeljo so se shajali pri Ce-lestinu ter pregledovali in dopolnjevali že napisana literarna dela. Pod Stritarjevim vplivom je Ogrinec napisal Obraze z narave, ki jih moremo prištevati k najboljšim stvaritvam takratnega slovenskega slovstva. Teh deset prirodopisnih črtic je objavil v Janežičevem Glasniku 1868 in nadaljeval v Stritarjevem Zvonu leta 1870. V Slovenskih večernicah 1871 je izšla izvirna povest iz časov pokristjanjevanja Slovencev Vojnimir ali poganstvo in krst, nato povest Setev in žetev, humoristič- na Največji revež pa v Koledarju Mohorjeve družbe za leto 1877. Naslednje leto je v Koledarju objavil Naravoslovne črtice. V knjižici Pomladno cvetje, ki jo je izdal Vekoslav Raič, je natisnjena novela Sonce in senca in humoristična Greh je. V Letopisu Matice Slovenske za leto 1870 je njegov zgodovinopisni sestavek Kamnik in povest Lesena noga, v Trstenja-kovi Zori leta 1872 pa dve zgodbi iz narodnega življenja POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK obvešča vse kamniške občane, ki opravljajo trgovinsko dejavnost (delo prodajalca ali trgovskega poslovodje), pa ne izpolnjujejo pogojev o minimalni stopnji izobrazbe, kot jih določa Pravilnik, da bomo v decembru organizirali skupaj s CPI »Ceneta Štuparja«, Vojkova 1, Ljubljana: - 24-umi izobraževalni toiaj po programu TRGOVEC (prispevek udeleženca je 14.000 SIT) - 52-umi izobraževalni fetoj po programu TRGOVSKI POSLOVODJA (prispevek udeleženca je 28.000 SIT). Po opravljenem preskusu usposobljenosti po programu strokovne komisije združenja trgovine pri Gospodarski zbornici Slovenije pridobijo potrdilo Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Brezposelni dobijo informacije glede plačila prispevka na URADU ZA DELO, KAMNIK. Pripravljamo tudi 16-urni tečaj za podjetnike in obrtnike: FINANČNO POSLOVANJE V MALEM PODJETJU. Prijave pošljite na naslov POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER, Glavni trg 23, 61240 Kamnik, do 10. 11. 1994 (informacije tel. 831-470). IS OBČINE KAMNIK, področje za podjetništvo Na sveti večer in Cunjar in leta 1873 povest iz srednjega veka Čarovnica s Karneka. Poslove-. nil je zgodovinsko študijo Kralj Samo. V podlistku Slovenskega naroda je objavil novelo Čigava bode ter šaljivi povesti Vrh trikrat ženin in En dan ženin, iz slovenskega socialnega življenja pa tri prijetne podobe Kaplan, Fajmošter itrLe-menatar. Tudi kot dramatik je Ogrinec izšel iz Stritarjevega dunajskega kroga. Stritar je klasično dramo odklanjal in svetoval, naj se zajema snov iz ljudskega življenja, v katerem ne zmanjka žaloigre in veseloigre. Na tej osnovi je Ogrinec napisal prvo slovensko izvirno veseloigro v treh dejanjih V Ljubljano jo dajmo iz leta 1871; priljubila se je vsem Slovencem. Spisal je tudi veseloigro Kje je meja in burko Hudi Kljukec. Za Dramatično društvo v Ljubljani je prevedel gledališke igre Na Osojah, Zapravljivec itd.... Vse Ogrinčee spise preveva plemenit, zdrav realizem in neprisiljen, prirojen humor. Vsa njegova dela so imela v dobi čitalnic izrazit narodnobuditelj-ski značaj in so delovale proti potujčevanju slovenskega naroda. Zato so ga takratne av-stro-ogrske oblasti poslale na prvo službeno mesto v oddaljene Vinkovce, v Vojno krajino, kjer je poln novih načrtov umri 1879, star komaj 35 let. Tudi na šahovskem področju je na domačih tleh postavil v domačem jeziku prvi pisani mejnik. V posebnem kotičku Janežičevega Glasnika je leta 1868 objavil štiri šahovske probleme in poslovenil šahovsko izrazoslovje. V uvodu k prvemu problemu je napisal, da z vsakim listom Glasnika »poklanjamo bralcem kako nalogo in sem in tja kako zanimivo partijo ... s časom hočemo podati tudi pravila, katera pri šahu veljajo«. Tako bi Slovenci dobili že prvi teoretični pouk o šahu. Žal je Janežičev Glasnik naslednje leto prenehal izhajati in je preprečil njegove načrte. Kamničani smo na svojega rojaka lahko ponosni, saj je tudi on oral ledino slovenske kulture. V Ljubljani za Bežigradom so že v prejšnjem stoletju, na predlog Društva slovenskih pesnikov in pisateljev, poimenovali ulico po njem, v Kamniku pa smo dobili ulico "Z njegovim imenom leta 1961. MARJAN OGRINEC Zaključna republiška prireditev mednarodnega knjižnega kviza CRNA MAČKA tečaji m izpiti m pmB pomoči ZA BODOČE VOZNIKE 1. predavanje bo 8., 9. ir» 10. novembra * sačelkom ob 19. url IZPITI: 1S. novembra 2. predavanje bo 29., 30. novembra fn 1. decembre **a&eikom ob 19. uri IZPITI: 6» decembra 3. predavanje bo 13., 14. m 15. decembra z stačefkom ob 19. Url IZPITI: 20» decembra tet.: 061-811-697, OO ftKS Kamnik. Ljubljanska c 1. V soboto, 17. septembra, smo se ob desetih zbrali v Cankarjevem domu, v Štihovi okrogli dvorani, otroci iz različnih občin Slovenije. Bila sem predstavnica kamniške občine, ker so me izžrebali na občinskem tekmovanju v Matični knjižnici KAMNIK. Vsak je imel kakšnega spremljevalca, knjižničarko in enega od staršev. Bilo nas je okoli 60 otrok. Uvodno besedo je imel Igor Longvka, predsednik Zveze bralnih značk Slovenije. Govoril je o nastanku bralne značke in o kvizu. Prvi je z bralno značko začel Polde Suhadolčan v Osnovni šoli Prevalje. Skupaj z ravnateljem, profesorjem slovenščine, sta uvedla Prežihovo bralno značko. Kasneje se je razširila po vsej Sloveniji in danes obstaja 36 različnih bralnih značk. Pozdravila nas je tudi gospa Tilka Jamnik, ravnateljica Pionirske knjižnice v Ljubljani, in direktor založbe EPTA, najlepših otroških slikanic. Nato smo se razdelili v skupine in se odpravili na potep po Ljubljani. Dobili smo še malico, majico in knjigo MLINČEK PROSTEGA ČASA za šolsko leto 1994 -1995. Nekateri so odšli v živalski vrt, v Moderno galerijo, Mestni muzej in Grad, mi pa smo šli v Narodno galerijo. S pomočjo delovnega zvezka smo odkrivali in raziskovali umetnine galerije. Videla sem znane slike slovenskih umetnikov: Kofetarica, Pred lovom, Primicova Julija z bratcem, Poletje ... Po ogledu smo se lačni napotili na kosilo v Dairy Queen. Okusili smo dobrote hitro pripravljene hrane. Ponovno smo se zbrali v sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Z voščenkami smo risali zgodbo o Nerodni AVGUŠTINI, ki so nam jo prebrali. Skupaj smo ustvarjali otroci, starši in knjižničarji. Najlepše tri risbe so nagradili z zbirko knjig. Poslovili smo se, udeležencem so razdelili za spomin še knjigo Franceta Prešerna Lenora in svetlečo priponko mavrične ribice. Čeprav je bil ta dan deževen, mi bo ostal za vedno v spominu. NINA MARKOVIČ, z. b. O. Š. Komenda - Moste Nekaj znamenitosti Kamniških Alp (XIX) KRVAVA (RDEČA) LOKEV Jezerce (mlaka) z značilnim rdečim dnom v Kalcih med Jermano-vim turnom in Kalškim grebenom, nmv približno 1700 m. V veliki kotanji pod vzhodnim ostenjem južnega dela Kal-škega grebena se je na dnu nabrala plast neprepustnega blata, ki je nastalo s-prepereva-njem rdečkastega apnenca in glinencev. Ko se topi sneg in ob močnih padavinah, se na tej plasti zbira voda. Tako nastane jezerce. Ime je dobilo po značilni rdeči barvi dna, ki spominja na barvo krvi. In to je ravno tista posebnost, ki loči to lokev od množice podobnih, ki so narejene na pašnih planinah. Možno pa je, da so k nastanku tega miniaturnega jezerca prispevali tudi ljudje, ko so v teh koncih še pasli ovce, da jim je služilo za napajanje. Verjetno so naredili manjšo pregrado oziroma zamašili z ilovico požiralnike, podobno kot delajo na pašnih planinah napajališča za živino, ostalo pa je naredila narava sama. Jezerce ima obliko razpoteg-njene črke U in je veliko okoli 20 x 8 m, precej plitvo (okoli 1 m) in v močni suši skoraj presahne. Občasno sta ob strani še dve manjši luži (2X1 m). V njem živijo vodni pupki in verjetno še kaj. Leži v idilični dolinici, ki je prava zelena oaza v kamniti puščavi melišča, ki se z ene strani izpod Kalškega grebena spušča skoraj čisto do njega. Poleg zelene trave poživljajo okolico še redki macesni na gozdni meji in grmiči rušja. Na severni strani je ponikva, kamor ponika odvečna voda. Kadar je vode veliko, to je ob hudem nalivu, se naredi tudi tam manjše jezerce, ki pa takoj, ko se zmanjša dotok vode, izgine. DOSTOP: S Kokrskega sedla po označeni stezi, ki vodi na Krvavec, gremo najprej na greben, ki povezuje Kalško goro s Kalškim grebenom. Po stezi, se nato spustimo v Kalca in ji sledimo vse do tam, kjer se zač- Na Dol čez Martin steno Veliko planino, Dol in Rze-nik večina planincev ne pozna samo po imenu, ampak je tam tudi bila. Martin stena pa je manj znano ime in tudi tistih, ki natanko vedo, kje to je, ali pa so tam bili, ni ravno ogromno. Zato je bil letošnji tradicionalni junijski izlet na Veliko planino načrtovan tako, da bi šli po poti čez Martin steno. Žal je bilo vreme slabo in izlet je odpadel. Ker pa je ta pot zanimiva, jo bomo poskusili prehoditi s spremenjenim ciljem v začetku novembra v upanju, da nam bodo razmere bolj naklonjene. Kogar torej zanima ta izlet, a ni vrtoglav ter ima primerno opremo in dovolj kondicije, naj pride v soboto, 5. novembra letos, na Kopišča. Odhod bo ob tri četrt na osem z mostu čez Kopiščnico - avtobus odpelje iz Kamnika ob 7.20. S Kopišč bomo odšli mimo gozdarskega doma in naprej po razriti cesti, kolovozu in po lepi lovski poti mimo jam. V njih so nekoč kopali nekakšen kovinski oksid, ki so ga prodajali celo v Trst; iz njega so delali za tisti čas imenitno čistilno sredstvo. Steza postane ožja in ko se približa steni, tudi strmejša. Na travnatem pobočju se levo od nje odcepi pot na Kopo, kjer je bil pred leti gozdni požar. Se nekaj ovinkov in pridemo do police, ki vodi poševno navzgor čez steno. Če bodo razmere slabe, se bomo morali obrniti, ker je prečenje stene kljub jeklenici v takih okoliščinah prenevarno. No, upamo, da bo vse v redu in bomo šli lahko naprej, saj od vrha stene do Dola ni več daleč. Ob lepem vremenu se bomo držali označene poti še na vrh Rzenika, drugače pa se bomo vrnili čez Dolski graben nazaj na Kopišča. Če bo vreme slabo (dež, sneg, občasen dež) ali v slabih razmerah (sneg, požled), tura odpade. BOJČ Krakovska 4 b 61230 Domžale UGODNO, UGODNO \ AKCIJSKA PRODAJA \ 5—10% nižje cene SIPOREX; MODULARNI blok; dimniki SCHI-EDEL; zidaki - SILIKATNI, OPEČNI. PORO-LITI; izolacijski materiali: KRKA NOVO-TERM, KOMBI plošče, STIROPOR, HIDRO-IZOLACIJE TIM Laško; LEPILO za keramiko, parket; fugirne mase; apno IA Kresnice, cement ANHOVO, maltit; strešniki BRAMAC vseh vrst in ostali gradbeni materiali. / Posebej ugodno: SALONIT KRITINA - IZVOZNI PROGRAM že od 534,00 SIT za ni ! Obiščete nas lahko vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. tel/fax: 061 713-288 $ Se priporočamo i IJELOVICA Lesna Industrija ŠKOFJA LOKA, lel.: 064/631-241, fax: 064/632-261 ne dvigovati proti Škrbini. Tu zavijemo levo navzdol in po brezpotju pridemo do Krvave lokve po približno dveh urah in pol zmerne hoje. Lahko gremo tudi s Krvavca ali pa iz doline Korošice, vendar je najmanj zadnji del v vsakem primeru potrebno prehoditi po brezpotju. Zato je priporočljivo spremstvo primernega vodnika (B). Krvava (rdeča) Lokev. Planinsko društvo in vzdrževanje cest Planinsko društvo Kamnik se pri svojem delu srečuje tudi z mnogimi težavami. Med poletno sezono redno oskrbuje obe planinski koči, na Kamniškem in Kokrškem sedlu. Veliko hrane, pijače in drugega materiala je treba pripeljati do obeh tovornih žičnic. V zadnjih letih je obnavljanje obeh poti čedalje bolj oteženo. V lanskem in prejšnjih letih je vodna ujma močno poškodovala cesto in mostove. Brez temeljitih popravil prevoz ne bi bil več možen. Prej je za to skrbelo Gozdno gospodarstvo, da je lahko prevažalo les, sedaj pa ta naloga, vedno bolj prehaja na PD Kamnik. Zaradi spremenjene vloge GG njihova izdatna po- moč namreč ni več mogoča. V letu 1993 je voda poškodovala cestišče, spodkopala je temelje mostov, zato so si planinci prizadevali za kolikor toliko varen promet. Letošnje neurje je že dvakrat presenetilo. S pobočja gore je v juliju naplavilo ogromno gramoza, kamenja in drugega. Zlasti močno je bila prizadeta cesta proti žičnici za Kokrško sedlo. Uničen je bil velik del od Spominskega parka pa skoraj do tovorne žičnice. Posledice julijskega neurja so pomagali premagati tudi drugi odgovorni. Pripeljali so stroje in cesto usposobili, da je bila prevozna vsaj za silo. Vsaj Delo na mostu pod žičnico. Elektro trgovina WAN0X, d.o.o. Kamnik Perovo 27 (ob obvoznici) tel.: 813-419 fax:813-395 Mesec bele tehnike: - pralni stroj V604 49.250 SIT V606 56.750 SIT - štedilniki - hladilniki - zamrzovalne skrinje in omare AKCIJSKA PRODAJA LIKALNIKOV NA PARO TEFAL (žični in brezžični)! Nudimo vam še elektro material, svetila, akustiko, napeljavo elektro inštalacij. Ugodni plačilni pogoji! Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. toliko ali še več materiala je nanosilo neurje konec avgusta in na začetku septembra. Skoraj uničena sta bila dva mostova, pri Žagani peči in pod žičnico. Vožnja preko njiju ni bila več varna in oskrbovanje postojank je bilo ogroženo. Kamniški planinci so se odločili, da leseni most pri Žagani peči popolnoma obnovijo, utrdijo temelje in preprečijo sesutje. Most niže od žičnice je bil prav tako potreben temeljite prenove. Skupina delovnih planincev v organizaciji gradbenega odseka je v nekaj dneh v začetku oktobra z marljivim delom uspela rešiti mostove. Odvoz odvečnega materiala, dobrega gramoza, ki ga je na tisoče m3, pa vozijo drugi. Mostu pri Spominskem parku pravzaprav ni več, ogromna vodna sila je rušila vse pred seboj. Kamniški planinci so že neštetokrat dokazali, da so sposobni in pripravljeni spolniti še tako zahtevne naloge. Tudi tokrat jim je uspelo. A odpravljanje takih nepredvidenih težav je povezano s precejšnjimi stroški. Na prošnjo PD Kamnik se je v finančno reševanje vključil tudi izvršni svet skupščine občine Kamnik. Iz namenskih sredstev so društvu nakazali 450.000 tolarjev. To je bila lepa pomoč in možnost, da dela niso zastala. Popravila so bila opravljena pravočasno. Sodelovanje med planinci in občinskimi organi traja že dolga leta, je prav zgledno in v zadovoljstvo vseh. Kamniški planinci bodo tudi v prihodnje storili vse, da bo oskrba in hoja v Kamniško--Savinjske Alpe varna. STANE SIMŠIČ Prvi Investicijski Sklad_____ Najboljša naložba za Vas certifikat Vpisno mesto za delnice Prvega investicijskega sklada v vašem kraju: MENJALNICA TR0PICAL, Rudniška 2, Bakovnik-Kamnik; MENJALNICA ZORA, Steletova 25, Kamnik; LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE, Mestni trg 1, Domžale; Pisarna KS RADOMLJE, Prešernova 43, Radomlje; PAPIRNICA ČAČKA, Kidričeva 11, Trzin; MENJALNICA MA, Šaranovičeva 28. Vir; BIRO TURIST, Hribarjeva 38, Mengeš; LANEN CVET, trgovina, Moste 74, Komenda; VERONIKA, turistična agencija, Trg talcev 8, Kamnik. Za uspešnost naložbe jamči Nacionalna Finančna Družba telefoni 041 131 0355 27. OKTOBRA 1994 šport KAMNIŠKI OBČAN 13 Društvo za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik Atletski miting Društvo za pomoč duševno prizadetim Domžale Kamnik vedno znova presenča z različnimi dejavnostmi, katerih cilj je popestriti življenje otrok in jih razveseliti. Tak je bil tudi namen prvega vseslovenskega ATLETSKEGA MITINGA v okviru specialne olimpiade sredi septembra v Domžalah. Nič drugačen ni bil kot vrsta drugih športnih prireditev, pa vendarle: večje bilo ljubezni, več razumevanja, tudi pomoči. Vsi smo se čutili enake, vsi smo se ves dan trudili in veselili manjših in večjih športnih podvigov otrok, ki so drugačni kot mi, pa vendarle srečnejši. Srečanje se je začelo že v zgodnjih jutranjih urah, ko se je na domžalskem atletskem stadionu zbralo blizu 300 mladih atletov iz vse Slovenije, ki so skupaj s spremljevalci nestrpno pričakovali začetek tekmovanja, za vrsto od njih najpomembnejšega športnega dogodka v mladem življenju. Prihajali so tudi gostje: gospa Štefka Kučan, ki je za vsakogar našla prijazno besedo, gospa Danica Simšič, ki je obljubila, da ne bo navijala z drobno solzico, ampak z veseljem nad uspehom vsakogar; neutrudna Pavla Dre-šar, predsednica Društva, Jože Mlakar in Danilo Petere, ki so iih poznali vsi in so jim vsi, od najmlajših do najstarejših, za njihovo prizadevanje želeli stisniti roko. Tu so bili predstavniki obeh pristojnih ministrstev, gospa Ema Škerjanc Ogorevc, ravnateljica OŠ Roje, katere tekmovalci so tudi uspešno nastopali, ter gospe Ela Košir in Marija Vreš, ki sta bili nepogrešljivi pri organizaciji. Najpomembnejše pa so bile desetine mladih atletov, ki so se ves dan trudili, da bi bili najboljši. Začelo se je tako, kot na vseh pomembnih prvenstvih. S himno Godbe iz Moravč in prisrčnimi mažoretkami, mimohodom tekmovalcev in prvimi besedami napovedovalca Črta Kanonija, ki je ves dan za vse vedno našel ravno pravo besedo. Po pozdravih pa je šlo zares. Teki na 50 in 100 metrov so imeli rekordno udeležbo in pridni sodniki Atletskega kluba Domžale, ki je vzorno izpeljal vsa tekmovanja, so imeli včasih kar precej dela, da so določili zelo hitre tekmovalce, ki so se vsak zase veselili medalj: zlate, srebrne, bronaste, pa tudi rdeče, modre in rumene. Se zlasti so bili veseli prisrčnih stikov rok in čestitk gospe Štefke, gospe Danice, gospe Lidije in tistih iz društva in kluba. Skoraj vsem pa se je kar mimogrede prilepil kakšen »lub- Vida Uršič od dirke do dirke Najboljšim na vozičkih je podelila medalje gospa Štefka Kučan. Popravek Niso bile kamniške, temveč moravske mažoretke V članku o Dnevih narodnih noš v Kamniku v 17. št. Kamniškega občana smo pomotoma zapisali, da so v sprevodu narodnih noš 11. septembra v Kamniku nastopile kamniške mažoretke. Toda v resnici so bile iz Moravč. Do napake je prišlo v dobri veri, da se je uresničila napoved, dana na seji organizacijskega odbora pri Turističnem društvu Kamnik, da se bodo na letošnjih Dnevnih narodnih noš prvič predstavile domače mažoretke. V upanju, da bomo kmalu videli nastopiti tudi Kamničanke, se moravskim (in kamniškim) mažoret-kam ter bralcem opravičujemo! Urednik ček«, da o udarjanju rok sploh ne govorimo. To je treba videti, smo bili ganjeni ob vsaki podelitvi posebej, ko smo opazili, kako se ti otroci znajo in zmorejo veseliti. Z njimipa njihovi pedagogi, starši, ki se kar niso mogli načuditi, kaj vse njihov otrok zmore. Uspešni so bili tudi v skoku z mesta, v skoku v višino in daljino, pri metu krogle, najboljši so se pomerili v teku na 400 metrov, kljub pozni uri pa so bili posebej prisrčno pozdravljeni še člani vseh štafet. Organizatorji so mislili na vse: manjkalo ni hrane, ne pijače, ne prijaznosti in skrbi za vsakogar posebej. Dr. Janez Svoljšak skoraj ni imel dela, zato pa so ga imeli mentorji, saj je kar nekaj tekmovalcev od samega veselja pozabilo, kje se spet dobijo. In večina se je dobila popoldne v diskoteki LIFE, ki jo je ljubeznivo za nekaj ur odstopil g. Slavko Šorotar, od tam pa so prijetno utrujeni odpotovali na svoje domove po celi Sloveniji. Sobota, polna druženja z drugačnimi od nas, ki pa so del nas, je bila bolj prijetna kot druge, tudi zato, ker smo vsi, ki smo jo preživeli na ATLETSKEM MITINGU specialne olimpiade, odhajali domov bogatejši za marsikaj. Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali, da je bilo srečanje v DOMŽALAH za vse tekmovalce sončni žarek, ki jih greje še danes. V. V. SERVIS MENGEŠ IS?73 84 09 RTV Slovenija in N.K. »FLOK« Komenda vabita na radijsko snemanje oddaje 41 let - Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — Športna hala Kamnik 12. novembra z začetkom ob 19. uri. TRI URE GLASBE, PESMI IN VESELE BESEDE Nastopajo ansambli: BRATJE POUANŠEK FANTJE Z VSEH VETROV GAŠPERJI z GREGORJEM AVSENIK0M in MIHOM RAMŠAKOM MAK Z EDVINOM FLISERJEM JEVŠEK MIRO KLINC KAMNIŠKI KOLEDNIKI: Janez Majcenovič, Rok Lap In Tomaž Plahutnik BORIS RAZPOTNIK NIKO ZAJC AGATA ŠUMNIK LOGAŠKI VOKALNI KVARTET p.v. Lovra Groma DARKO ATELŠEK ROBERT ZUPAN Voditelja: ANICA GLADEK in JANEZ DOLINAR Po snemanju bo VESELO MARTINOVANJE do jutranjih ur ob zvokih ansambla BRATOV POUANŠEK. Rezervirajte svojo mizo, da vas ne prehitijo drugi! Vstopnice: Hram Rožice, Mengeš, tel.: 737-240, 737-510 Turistična agencija Veronika, Kamnik, Trg talcev 8, tel.: 832-662, 817-000 NOVO! Pizzerija Blaže Groharjeva 1, Duplica, Kamnik Nekaj časa je že od tega, ko smo zadnjič pisali o naši odlični športnici, kolesarki VIDI URŠIČ. Ob toplem, indijanskem poletju se kolesarska sezona potegne globoko v jesen, če hočeš biti vedno zraven, pa je treba dirkati celo sezono. Po neuspelem naskoku na italijanski Giro, kjer je imela Vida težave z zdravjem, je v drugi polovici sezone ujela odlično formo in nastopila na ducat tekmah doma in na tujem. V zrelih letih Vida dosega izjemne rezultate v tem težkem športu, ki so plod dolgotrajnega dela in odrekanja. Tško letošnjo sezono pometa s slovensko žensko elito kot za šalo. Na slovenskem prvenstvu v cestni vožnji posameznic v Tržiču je gladko zmagala v absolutni kategoriji, čeprav jo njena leta uvrščajo med veteranke. Njena tradicionalna postaja zadnjih let je tudi avstrijski St. Johan, kjer gostijo najboljše veterane in veteranke sveta. Vida je na tej tekmi branila lanski naslov svetovne prvakinje. Vendar jo je letos presenetila tekmovalka iz Nemčije in Vido ugnala v finišu za nekaj centimetrov. S tem je postala svetovna viceprvakinja med veterankami, kar je zaradi omejenosti in zapostavljanja tega športa pri nas od-1 ličen dosežek. Seveda po tem uspehu Vida ni počivala na lovorikah, ampak je nastopila še na nekaterih tujih in domačih dirkah in dominirala med mladimi tekmovalkami. Sodelovala je na etapni dirki okrog madžarskega Balatona, kjer se je zavihtela na ti DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.o.o. 61230 Domžale, Kolodvorska 6 elek- IV. st. ŠE JE ČAS ZA VPIS V: SREDNJE ŠOLE OB DELU: - strojna V. st. - nadaljevalni program - elektro V. st. - nadaljevalni program, smer: tronik - agroživilska - smeri: pek, slaščičar, mesar - gostinska šola: kuhar, natakar III. in IV. st. - usposabljanje računovodij (400 ur) TEČAJE ZA USPOSABLJANJE: - računovodstva malih podjetij; - vodenja poslovnih knjig za obrtnike (pričetek 8.11. 94) JEZIKOVNE TEČAJE: - tečaj slovenščine za neslovence; - tujih jezikov: nemščine, angleščine za odrasle in otroke. TEČAJ RAČUNALNIŠTVA za odrasle (pričetek 2. 11. 94 ob 16. uri); TEČAJ ZA VARNO DELO S TRAKTORJI bo 2. 11. 94 ob 17. uri. Obiščite nas ali pokličite po telefonu: 711-082 ali 712-278. SERVIS KRULC MILAN C. HEROJA VASJA 8, Moravče Tel.: 061/731 143 - ugodni kreditni pogoji za nakup vozil Nissan - ob nakupu novega vozila Vam podarimo avtoradio ali spojler - dodatna oprema in rezervni deli - pooblaščen servis - vsi kupci, ki so in ki bodo v letu 1994 v našem salonu kupili nov avto, bodo ob koncu leta sodelovali v nagradnem žrebanju Nagrade: 3xpo1 teden počitnic za 2 osebi. stopničke. V naslednjih dneh je nastopila na koroškem 110 km dolgem maratonu v Beljaku, kjer je bila druga in zaokrožila bero uspehov z zmago na klasični krožni dirki na domačih tleh v Savijah. Slovenske kolesarske mladinke je letos premagala že tolikokrat, da jih že spravlja v obup in se jim ob srečanju z Vido dvigajo lasje. Tako ni čudno, da uporabijo na dirki vsa sred- Vida Uršič hiti proti cilju stva, da bi ji preprečili pot do zmage, vendar jim to za sedaj slabo uspeva. Na koncu pa želimo Vidi še veliko uspehov in srečen spopad s križi in težavami slovenskega kolesarstva, ki so velikokrat večji problem kot pa šport sam. METOD MOČNIK Planinski izlet Neko nedeljo med počitnicami sva se z atijem zgodaj zjutraj odpravila v gore. Pot se je začela pri spodnji postaji tovorne žičnice, s katero oskrbujejo kočo na Kokrškem sedlu. Do sedla se pot vije po strmem gozdu in zoprnem melišču. Že ob sedmih sva prispela do Cojzove koče, kjer so naju pozdravili prvi sončni žarki. Z atijem sva naredila krajši predah, se okrepčala in nadaljevala proti Grintavcu. Do položnega pobočja pod piramido sva prišla hitro, zatem pa se je pot proti vrhu začela vleči. Ko sva prišla na Grintavec, sva bila za trud bogato poplačana s prelepim razgledom na Kočno, Kalški greben, Krvavec in druge vrhove Kamniških planin. Po požirku čaja iz čutare in počitku pa sva nadaljevala nevarno pot proti Dolgemu hrbtu. Čez Dolgi hrbet je mestoma slabo markirano. Zima, dež in veter so načeli markacije, toda klini in zajle še odlično služijo popotniku. Steza naju je vodila mimo Štruce na vrh Skute, kamor sva prišla v meglo, ki jo je veter razpihal v nekaj trenutkih. Na vrhu sva se prepustila dobrotam iz nahrbtnika in žigosala planinski knjižici. Okrog enajstih sva krenila po zelo prepadni stezi do Malih podov. Začele so se poditi meglice, tako da sva kar se da hitro nadaljevala pot mimo Turškega žleba do Turske gore. Na srečo je na Turski gori na naju spet gledalo sonce. Ko sva odtisnila pečate in se malo razgledala okoli, sva počasi odšla proti Kotličem. Že malo utrujena sva morala na krušljivi stezi še bolj paziti na vsak korak. Pot je na novo opremljena in zavarovana, vendar je na pogled strašna in polna prepadov. Spominske plošče opominjajo, da je res treba hoditi previdno. Ko sva prišla na Kamniško sedlo, naju je oskrbnik pozdravil z besedami: »Vidva sta pa pridna!« Tu sva spila čaj in utrujena s prijetnimi spomini na lepo turo odšla proti dolini in domu. Mitja Balantič, 6. c OŠ Frana Albrehtu Novinarski krožek 14 KAMNIŠKI OBČAN oglasi 27. OKTOBRA 1994 >©eoc©©c©e©ec©«x»cco©oo^^ CRNA MAČKA V mesecu novembru prihajamo z našo celotno ponudbo tudi v Kamnik. ©TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD Odpiramo industrijsko prodajalno s tovarniškimi cenami na SUTNI40, V KAMNIKU (nasproti cerkve) PRIDITE NA OTVORITEV, KI BO V PETEK, 4- i 1. 1994, OB 10. URI! VSI KUPCI BOSTE OBDARJENI! j j Cene so super ugodne, saj so tovarniške/ ČAKAJO VAS DARILA! »oooooosooocoooooooccoooooeococoo ELEKTRO TRGOVINA IN RTV SERVIS Prodaja televizorjev, videorekorderjev, hl-fi aparatov, anten in antenskega materiala, SAT sistemov, malih gospodinjskih aparatov, avdio in video kaset... Popravilo RTV aparatov in malih gospodinjskih aparatov GOLFTUHIST POSLOVALNICA DOMŽALE - BRANCH OFFICE LJUBLJANSKA 80, DOMŽALE, SLOVENIJA TEL: 061/721-014, TEL/FAX 061/711-587 PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE I TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN * oljni gorilniki * oljne garniture * peči SIME, ITP * rezervni deli * cisterne za olje STARETOVA 2,61234 MENGEŠ, TEL.; (061) 739-426 Pričakujemo vas v prenovljenih prostorih naše turistične agencije. Nudimo vam pestro izbiro programov za izlete, potovanja, smučanje, počitnice, tečaje... * JESENSKI POČITNIŠKI PAKETI IN UGODNE CENE TER PLAČILNI POGOJI Rogla, 5 dni, 220 DEM Tolmin, 3 dni, 97 DEM Preddvor, 3 dni, 121 DEM Jezersko, 3 dni, 110 DEM Partizanski vrh, vikend paket, 65 DEM Portorož, 3 dni, 100 DEM Umag, 7 dni, 190 DEM Poreć, hotel Parentium, 7 dni, 226 DEM Novi Vinodolski, 7 dni, 184 DEM Crikvenica, 7 dni, 170 DEM * POTOVANJA IN IZLETI Jesenska Praga, 4 dni, 3. 11., 70 + 150 DEM Gradovi Eudvika Bavarskega, 3 dni, 3. 11., 75 + 150 DEM Rimske počitnice, 3. 11.-4 dni Ažurna obala, 3. 11.-4 dni Tajska, 17 dni, 19. 11., 1869 DEM Kanarski otoki, od 610 DEM naprej Po Dolenjski, 5. 11. 94 Martinovanje v Goriških Brdih, i dan, 12. 11. 1994 - 66 DEM Miklavževi nakupi, 3. 12. 94 Partizanski vrh nad Trbovljami -NOVO LETO! * JEZIKOVNI TEČAJI ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA ODRASLE V VELIKI BRITANIJI SKOZI VSE LETO * MEDNARODNE LETALSKE VOZOVNICE ZA POSAMEZNIKE. KOLEKTIVNE, ŠOLSKE SKUPINE. * ZA SKUPINE S POSEBNIMI ZAHTEVAMI PRIPRAVIMO POSEBNE PROGRAME NOVO V GOLFTIJRISTU V DOMŽALAH: * INFORMACIJE IN PRODAJA VSTOPNIC ZA PRIREDITVE V KULTURNEM IN KONGRESNEM CENTRU CANKARJEV DOM IN OPERA - V PREDPRODAJI SO VSTOP-NICE ZA PREDSTAVO TURANDOT. FEB. 95 * VABLJENI V GOLFTURIST V DOMŽALAH NA OBISK IN OGLED PRODAJNE RAZSTAVE SLIK AKADEMSKE SLIKARKE VERE TF.RSTENJAK-JOVlClC. MOŽNOST NAKUPA SLIK NA OBROKE STOB doOeOo TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51 tel.:711-415 Akcijska prodaja modularne opeke in drugega gradbenega materiala! Za kamionske pošiljke dostava na dom. Se priporočamo! Sid^ flVIR SITOTISK OFFSET TISK GRAFIČNO OBLIKOVANJE IZDELAVA TRANSPARENTOV, TABEL Bliža se božič in novo leto/ PESTRA PONUDBA STENSKIH KOLEDARJEV ŽE OD 150 sit DALJE DRUGA POSLOVNA DARILA: OD KEMIČNIH SVINČNIKOV, OBESKOV, ROKOVNIKOV,...... DO DEŽNIKOV. NA VSA NAŠA OZ. VAŠA DARILA NUDIMO KVALITETEN DOTISK PO UGODNIH CENAH ŽEBLJARSKA 5, KAMNIK (TRIVAL II. NAD.) POKLIČITE NAS NA TELEFON: 061 82 56 83 064 6916 55 PROIZVODNO, TRGOVSKO PODJETJE ŠLARAFIJA, d. o. o. PRODAJALNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Mengeš, Slovenska 28 (poleg Trdinovega hrama) tel.: 737-448 Iz lastne proizvodnje vam nudimo: * sedežne garniture od 50.000 SIT dalje * postelje * kavče, opremljene s šlarafija vzmetmi * šlarafija vzmetnice za zdravo spanje Nudimo kompleten servis oblazinjenega pohištva, ki ga izdelamo tudi'po vaših željah. Možnost obročnega plačevanja. Obiščite nas od 9. do 13. In od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ura Spomin Ha mamo pokopano, nam v srcu spi. Umre mama vse prerano, četudi sto let doživi. ZAHVALA Ob boleti izgubi naše drage mame in slarc mame FRANČIŠKE ZAVASNIK p. d. Potokarjeve mame iz Rožičnega 11 sc najtoplejc zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivu Osnovne šole Toma Brejca Kamnik in sodelavkam iz Sel, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, mami darovali cvetje, svcCc.in za maše ter jo tako Številno pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Posebno pa sc zahvaljujemo dr. Ahlinu, ga. Marinki Rcsnik za nesebično pomoć in lajšanje bolečim ZZZS izpostava Kamnik, pevcem za ganljivo petje in gospodu župniku za lepo opravljeno poslednje slovo. Vsem, ki ste imeli našo mamo radi, šc enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Ani z družino in drugo sorodstvo Rožično. Sela, oktober 1994 AVTOSOLA AVTOSOLA TUDI V MOSTAH V ponedeljek, 14. novembra, ob 19. uri pričnemo brezplačni tečaj CPP v Mostah, na Glavarjevi 7 (ob glavnem križišču) - trgovina »MlMl«. Pričetek vožnje je možen takoj na vozilih Clio in R 5 diesel. Vse informacije osebno ali po tel. 841-469 in na sedežu avtošole LIDEX v Kamniku, Šutna 66 (nasproti Ideje), tel. 831-955 (ponedeljek, sreda, petek od 10. do 12. ure, torek in četrtek od 15. do 17. ure)._ Življenje nuSeje kot knjiga, za listom list, za dnevom dan... Nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran. t ZAHVALA V 73. letu življenja nas je zapustila naša draga sestra in teta 112 ^il REZKA v .. . NOGRASEK Najiskreneje se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo imeli radi, se prišli poslovit od nje, podarili cvetje in sveče, nam izrekli sožalje in jo v tako lepem številu pospremili v njen poslednji dom. Hvala tudi pevcem in g župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Oktober 1994 Vrtnarija Gašperlin Moste 99, Komenda tel.: 841-471 Ugodna prodaja raznovrstnih lončnih krizantem primernih za grobove in stanovanja. V soboto prodajamo tudi na kamniški tržnici, doma pa od jutra do večera vse dni, tudi v nedeljo, 30. in v ponedeljek, 31. oktobra •««»(■■ .................i..........mmm r 11 C C Kamnik, Usnjarska 9, mkJkJ^J^ML tel: 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA VELIKA IZBIRA: - pralni in sušilni stroji - pomivalni stroji i * - hladilniki in štedilniki - hladilne omare in skrinje m - TV aparati in glasbeni stolpi - mali gospodinjski aparati velika Izbira rezervnih delov Gorenje * NOVO - prodaja peči na petrolej PLAČILNI POGOJI: - popust za gotovinska plačila - 1+5 obrokov brez obresti - 1+8 obrokov (obresti na 6., 7. in 8. obrok - 9%) - prodaja na zakup (LEASING) na 25 obrokov BREZPLAČNA DOSTAVA Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. 3 3 JUL«JLttJUUUUL«JUU^ I Ak' silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel sam zase vem, nihče nikdar bi ne verjel. 1 f ZAHVALA Po kratkotrajni, težki bolezni nas je mnogo prekmalu zapustil dragi brat in stric FRANC BURGER iz Most Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, sodelavcem Alprcma, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku, govorniku, pevcem in izvajalcu Tišine. Žalujoči: sestra Marinka z. družino v imenu sorodstva Kranj, oktober 1994 - V nusa srea si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal In Čeprav spokojno spis, z nami kakor prej živiš. (Vojan T. Arhar) ; ■: ■■■ V SPOMIN Mineva leto dni žalosti, ko nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari ata. brat in stric VINKO RESNIK Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani zadnji dom, mu prinašate cvetje in prižigate svečke v spomin. Vsi njegovi Rozićno, Markovo, Kamnik, Umag, oktober 1994 Izgubili smo našo mamo in babico HEDO REBOLJ Zahvaljujemo se prijateljem in sosedom za cvetje in številna sožitlja. Hvala g. župniku za lep obred in pevcem za pesem ob slovesu. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. Otroci Nevenka, Bojan, Marko in Alenka z družinami Kamnik, oktober 1994 ljubila si življenje, ljubila svoj dom. a tiho brez slovesa odšla si v večni Joni. V grobu mirno spis, v domu našem je praznina in v srcih naSih bolečina. ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta ANGELA URBANC p. d. Becelnova mama iz Stranj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Kočnc, Svilanita in WO Antona Medveda in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Krtovi, dr. Logarjevi, patronažnim sestram, Mazovčcvim, župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, Janezu za zaigrano TtSino, govorniku in praporščaku Vsem Sc erikrat iskrena hvala Žalujoči: vsi njeni Stranje, Godič, Črna, Šmarca, oktober 1994 Počivaj mirno, sladko spavaj, v grobu ni gorja in ne skrbi. A enkrat snidemo se vsi nad zvezdami, nad zvezdami. V 69. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča ANADACAR iz Tuhinja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem^ za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove v druge namene. Šc posebej zahvala sodelavcem in kolektivom ETA, Stol in KIK Kamnik za cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala pevcem, govornikoma, g župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: vsi njeni Zg Tuhinj, Srednja vas. Nova Štifta, Gornji Grad, Vrhnika, oktober 1994 ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil mož in oče PAVEL BERGANT iz Podgorja Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali za maše, cvetje in sveče. Hvala tudi medicinskemu osebju, gospodu patru Marku Novaku za prelep pogrebni obred, zboru Cantemus in zborovodji Janezu Klobčarju za nežno petje in vsem sosedom, posebno Francu Mihelinu, Jožetu Toniju in Martinu Zabrctu za pomoč v težkih dneh. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Oktober 1994 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni. kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta FRANCA SPRUKA starejšega sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga počastili na njegovi zadnji poti, molili zanj, mu darovali cvetje, sveče in za maše, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje. Posebej topla zahvala dr. Krtovi, dr. Pfajfcrjcvi, sestri Jani Prczclj za lajšanje trpljenja, govornikom Janezu Malcšu, Janezu Prczlju in Božu Matičiču, godbi za zaigrane žalostinke, Janezu in Primožu Krtu za izvedeno Avc Marijo, njegovim pevskim prijateljem - cerkvenim pevcem in moškemu pevskemu zboru Solidarnost, g. župnikoma Štefanu Stcletu in Francu Šuštarju ter patru Erncstu za besede o zemeljskem življenju našega dragega moža in očeta in lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: vsi njegovi Oktober 1994 PRODAJA SADIK SADNEGA DREVJA lastne vzgoje od 2. novembra 1994 v SADNI DREVESNICI (tel. 813-352) vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah do 12. ure. Ponujamo vam širok izbor kakovostnih sadik JABLAN, HRUŠK, SLIV, ČEŠENJ, MARELIC, BRESKEV, VISENJ, KIVIJA, KAKIJA, RIBEZA, MALIN, ROBID,AMERIŠKE BOROVNICE, LESKE, CEPLJENIH OREHOV... tudi stare sorte, vse na močnih, srednjih in šibkih podlagah! Obiščite nas, ob prodaji vam bomo tudi strokovno svetovali! V vseh prehrambnih trgovinah UGODNE PRODAJE živil in pijač ter POSEBNA PONUDBA NAGROBNIH SVEČ, tudi v PE TIP-TOP! ZIMA je pred vrati - oglasite se v naših tekstilnih trgovinah in se prepričajte, da vas poleg prijaznih prodajalk čaka velika in ugodna ponudba toplih oblačil! KOČNA MISLI NA SVOJE KUPCE! 5. novembra ob 11. uri organiziramo pred DISKONTOM KOČNA nagradno žrebanje kot zaključek NAGRADNE AKCIJE, ki še traja. Glavna nagrada je potovanje za 2 osebi s silvestrovanjem in 20 praktičnih nagrad. Dežurstvo: v soboto (29/10) od 7. do 19. ure so dežurne Market Kamnik, Šmarca in Mercator, v nedeljo (30/10) od 8. do 11. ure Market Kranjska in Mercator, v ponedeljek, 31. oktobra, bodo odprte vse živilske trgovine in Diskont od 8. do 11. uro. V NOVEMBRU bosta ob sobotah od 7. do 19. ure dežurni trgovini ZAPRICE in KOMENDA, ob nedeljah od 8. do 11. ure pa ZAPRICE. KOČNA DISKONT (tel. 812-580), Perovo 26, vam ponuja veliko izbiro najrazličnejšega prehrambnega blaga, pijač in galanterije po najugodnejših diskontnih cenah. Še posebej pa vam priporočamo: KONZERVIRANO BIAGO: MORSKI SADEŽI: rakci, sipe, hobotnice, školjke, kaviar, inčuni - zviti, ravni raznih gramatur Velika izbira GLOBOKO ZAMRZNJENIH MORSKIH RIB: osliči, panirani in ne panirani, sardine, polenovke, sipe, lignji, morski sadeži, meso školjk, repki rakcev, hobotnice, ribji ocvrtki, lososov file, omake iz školjk, razni panirani deli, zrezki... * Velika izbira GLOBOKO ZAMRZNJENE ZELENJAVE: ohrovt, fižol, cvetača, špinača, korenje, grah, koruza PRIPRAVLJENA JEDILA: cmoki, skutne blazinice, zavitki, polpeti, tudi sojini, gibanice, vlečeno testo Velika izbira OMAK UNCLE BENS tako za riž kot tudi za testenine. ŠIROK PROGRAM ZOBNIH KREM: Radentax, Colgate, Dan na dan, Plidenta, Vade mecum, Zirodent, Binaco, Dr. Best Aquofresh Velika izbira UVOŽENIH VRST SIRA: sir v rolcah, tortah, sir s šunko, z orehi, z lososom, s poprom, z oplemeniteno plesnijo, z gobami, razni namazni siri, rezani siri Velika izbira ČISTIL ZA GOSPODINJSTVO IZ UVOZA in tudi priznanih domačih izdelovalcev. Velika Izbira HIGIENSKIH VLOŽKOV iz uvoza: Always. Nuvenia, Senta, Serena, Ouando Velika izbira KOZMETIKE za ženske, otroke, moške KUPUJTE V KOČNI! Slaščičarna » LENČEK « v Komendi, Krekova 10 tel. 841-291 vas prisrčno vabi, da poskusite naše raznovrstne slaščice, sladolede in sladoledne jedi, sadne kupe, alkoholne in brezalkoholne osvežilne pijače ter se sprostite ob skodelici dobre kave. Obiščite nas ter nam zaupajte vaše skrite, sladke želje, katere vam bomo skušali izpolniti. Odprto vsak dan od 10. do 20. ure, ob torkih zaprto. Sprejemamo naročila za pecivo in torte vseh vrst! Se priporočamo! Jan«*z Lenček slaščičarski in kuharski moister NOVO NOVO NOVO NOVO 1 ^te*. I O Groharjeva 1 - Duplica - Kamnik g 2 Ponudba: ^ 9 vrst pizz iz krušne peči ° O solate 2! > sadne kupe O & Delovni čas: A ^ O _ vsakdan 9 od 12. do 23. ure ~ VV> * 40 NOVO NOVO ^ > MESO KAMNIK Usnjarska 1 tel- 831-103, 831-275 Tudi letos lahko dobite vse potrebno za koline v naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku. Po ugodni ceni prodajamo svinjske polovice za ozimnico. Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. GOSTILNA MARJANCA Kamnik, Kolodvorska 5 vabi na MARTINOVANJE S KMEČKO POJEDINO OB PRIJETNI GLASBI HARMONIKE ¥ petek, 11. In v soboto, 12. novembra, s pridelkom ob 18. uri. Rezervacije sprejemamo po tel. 831-015 ali osebno. *^jl^ ..jl- "Jr* ^Lf ^Lf >k* ^kf ife ^F* t* ^i* Cenjene goste vabimo na malice In kosila. Vsak prvi petek popoldne vas vabimo na veselo srečanje upokojencev. Veselimo se vašega obiska! FRIZER Marjana Juh Tunjiška 1, Kamnik tel. 831-232 Modno striženje in preparaclja las z uvoženimi materiali. Zdravimo tudi poškodovane lase Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek In petek od 8. do 12. In od 15. do 19. ure; sreda od 8. do 13. ure; sobota po naročilu. VAŠA MARJANA a<° a<° a<° *o +o ODPRTA JE TRGOVINA Z MEŠANIM RLAGOM NA GOZDU, TRGOVINA »PRI BRINU« GOZD 10/A, tel.: 8X5-484 obvešča in vabi k nakupu artiklov po ugodnih cenah: - sončnično olje - zvezda olje - čokolada Milka 300 g - čokolada Milka 100 g - čokolada uvoz - sveče, super velike - sveče, velike 175,00 SIT 179,00 SIT 267,50 SIT 100,00 SIT 77,00 SIT 190,00 SIT 140,00 SIT - pralni praški 3 kg že od 420,00 SIT dalje Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 11.30. Kamniški ObČan_ ustanovitelj Skupština občine Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Helena Škrlep Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi zakona o DP in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 zdne 15.9. W93) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.