Celje - skladišče
D-Per
159/1982
g	jm	-	1119820613,47
informator
iiiiiiiiiii
renje
renje
C0B1SS ®	J^
gorenje
gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—Št. 47.—Leto XVII.—Titovo Velenje, 30.9.1982
Akcijska konferenca komunistov Gorenje SOZD
Združeni in enotni do skupnih ciljev!
V petek, 24. septembra 1982, so se delegati osnovnih organizacij Zveze komunistov iz vseh temeljnih in delovnih organizacij sozda Gorenje zbrali na akcijski konferenci. Med prisotnimi v dvorani skupščine občine Velenje sta bila ob gostih velenjske in drugih občin, kjer delujejo članice sozda Gorenje, tudi izvršni sekretar CK ZKS Ivan Godec in sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Emil Rojc.
Zakaj akcijska konferenca? Zveza komunistov nenehno zasleduje dosežene rezultate v izgradnji družbenoekonomskih odnosov in socialističnega samoupravljanja ter pri svojih naporih išče nove poti in oblike, da bi bila najbolj učinkovita. Tako so komunisti velenjskega dela sozda Gorenje že lani marca organizirali ..problemsko konferenco", na kateri so ugotovili, da niso doseženi poglavitni cilji združevanja v sozdu Gorenje, združeni dosegati optimalno najvišji dohodek.
Težak gospodarski položaj in druga odprta vprašanja pa so narekovala skupne akcije in ena izmed takšnih je tudi minula akcijska konferenca. Zanjo lahko podamo nadvse uspešne ocene! Priprave so bile uspešne, saj so komunisti v sleherni osnovni organizaciji dobili obsežno, a tehtno in skrbno pripravljeno gradivo. Za konferenco so se delegati prav tako temeljito pripravili in v posameznih delovnih organizacijah sozda Gorenje so prav tako imeli svoje akcijske konference. Delegati, ki so se vključili v razpravo po uvodnem referatu, ki ga je podal Stane Zorko, koordinator osnovnih organizacij ZK v soz-
du Gorenje, so si bili enotni v oceni, da je SOZD potreben. Potrebne pa so tudi organizacije skupnega pomena, vendar so delegati izredno kritično spregovorili o delu le-teh in se zavzeli za uresničevanje skupnih interesov.
Omeniti velja še to, da je Josip Čur-čič v uvodnem delu podal temeljito poročilo o problemski konferenci komunistov velenjskega dela sozda Gorenje, predsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje Marko Vraničar pa orisal trenutni gospodarski položaj sozda in hkrati podrobno razčlenil nadaljnje naloge, delo in odgovornosti pri utrjevanju sozda Gorenje.
Celotno gradivo, programi in usmeritve, razprave delegatov in tudi izvršnega sekretarja CK ZKS Ivana Godca so jamstvo, da se politična situacija v sozdu izboljšuje, da so stične točke tisto, kar bo bistveno prispevalo k boljšim učinkom poslovanja, ob vsestranskem dogovarjanju in izpolnjevanju vseh samoupravnih sporazumov. Akcijsko povezovanje je potrebno in tudi na konferenci je bilo to posebej poudarjeno. Le s skupnim delom, s skupnimi napori vseh, je možna pot naprej do zastavljenih ciljev. Zaključki konference in nadaljnje analize, ocene in konkretne naloge pa bodo morale še bolj prispevati k temu, da bi resnično z združenimi močni dosegli čimvečji dohodek.
Delegati in gostje na petkovi akcijski konferenci Z K sozda Gorenje.
IZ UVODNEGA REFERATA NA AKCIJSKI KONFERENCI KOMUNISTOV
•	Razprave v osnovnih organizacijah zveze komunistov so potekale v juliju in avgustu. Iz razprav lahko ugotovimo, da je gradivo, predvsem pa predložena izhodišča v gradivu, močno razgibalo aktivnost komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij, tako glede preverjanja idejne in akcijske zavzetosti komunistov v osnovnih organizacijah zveze komunistov in odnosov znotraj temeljnih organizacij, kot tudi v delovnih organizacijah in sestavljeni organizaciji. Komunisti so ocenili, da cilji združevanja niso vprašljivi, kot tudi ni vprašljiva njihova združitev v sestavljeno organizacijo, da pa bi zavzemanje za hitrejše in odgovornejše uresničevanje teh ciljev prispevalo k odstranjevanju izpostavljenih nasprotij, konfliktov in nepravilnosti ter sprotnemu dograjevanju teh ciljev. Večina osnovnih organizacij zveze komunistov je tudi oblikovala svoje pripombe, stališča in idejno ocenila odnose v sestavljeni organizaciji ter izrazila zavzetost komunistov za razreševanje odprtih vprašanj, vendar so pri tem poudarili, da morajo biti vse članice v medsebojnih odnosih enakopravne.
e V razpravah komunisti ugotavljajo, da imamo v sestavljeni organizaciji dobre samoupravne splošne akte, poiskati pa moramo razloge in vzroke, zakaj dogovorjenih ciljev in sklepov nismo izvajali. Ugotoviti se morajo vzroki in povodi slabosti na vseh nivojih ter več in bolje moramo delati. Opozarjajo na primer poslovno informacijskega sistema, ki ni bil realiziran, ker Gorenje TGO ni sprejelo ustreznega samoupravnega splošnega akta. Menijo, da je dokajšnja krivda tudi na poslovodnih delavcih sestavljene organizacije, da se samoupravni splošni akti ne realizirajo. Po ocenah organizacij združenega dela izven Titovega Velenja se vse preveč ukvarjajo s Koertingom. Zaostrene razmere terjajo, da s skupnimi močmi rešujemo probleme tudi ,,manjših članic" in v tej smeri pričakujejo večjo pomoč od članov poslovodnega odbora in delovne skupnosti skupnih služb ter neposredno sodelovanje drugih članic. Menijo, da je potrebno skupno obravnavati sozdovsko problematiko in ne zanemarjati dogovorjene politike, ki izvira iz temeljev plana sestavljene organizacije ter se čimbolj angažirati pri oblikovanju in uveljavitvi nosilnih programov sestavljene organizacije. Ugotavljajo, da so komunisti premalo seznanjeni o najbolj perečih gospodarskih problemih svoje temeljne organizacije in tudi nezadostno vključeni v reševanje sicer skupnih problemov.
•	Komunisti ugotavljajo tudi, da družbenoekonomski odnosi na področju svobodne menjave niso dovolj razviti oziroma opredeljeni, zato je treba v sestavljeni organizaciji izdelati skupne osnove programiranja, vrednotenja in realizacije izvajanja nalog skupnega pomena za sestavljeno organizacijo in posamezne članice.
e V letu 1982 in naslednjih letih tega planskega obdobja smo se delavci sestavljene organizacije zavezali, da bomo izvoz povečevali po stopnji 18 % letno. Ocena Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je, da izvozne obveznosti niso realizirane. Sklepi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije nas obvezujejo, da osredotočimo svoje napore na 100 % doseganje dogovorjenih izvoznih obveznosti. Ta obveznost pa velja posebej za tiste članice sestavljene organizacije, ki še vedno niso dojele današnjega družbenopolitičnega in gospodarskega položaja. S tem v zvezi ugotavljajo, da je s strani Gorenja Promet Servis premalo pobud pri iskanju novih izvoznih možnosti in pomoči pri reševanju naba-
ve kritičnih materialov, ki pogojujejo izvoz. Komunisti pri tem opozarjajo, da so zvezni in tudi republiški državni organi premalo storili za dolgoročno izvozno usmeritev gospodarstva in da na tem področju ni ustreznega konkretiziranega akcijskega programa.
•	Več pozornosti bo potrebno posvetiti razvojni problematiki. Gorenje, Raziskave in razvoj, glede dolgoročnih raziskovalno—razvojnih nalog še ne obvladuje tiste funkcije, ki bi jo po samoupravnih splošnih aktih članic, ki so povezane s prestrukturiranjem, predvsem pa dolgoročnih planskih dokumentih, morala, saj je zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov in velikih potreb v svojem delu še vse preveč operativna na kratkoročnih razvojnih nalogah.
•	Dohodkovni odnosi na osnovi skupnega prihodka med članicami in znotraj njih niso uveljavljeni tako kot so normirani in je zato treba na podlagi strokovne analize pristopiti k formiranju programsko-proizvodnih celot kot podlagi za skupno planiranje, razvoj in za doseganje ter razporejanje skupnega prihodka.
•	Ocenjujejo, da plan skupnega poslovanja med Gorenjem Promet Servis in proizvodnimi delovnimi organizacijami ne vsebuje v zadostni meri obveznosti in odgovornosti s strani Gorenja Promet Servis za realizacijo planiranih nalog.
•	Komunisti nadalje menijo, da je treba v skupne samoupravne splošne akte vgraditi skupne osnove in merila pridobivanja in delitve osebnih dohodkov v sestavljeni organizaciji, ker teh meril sedaj ni.
•	V nadaljnjem dograjevanju organizacij združenega dela skupnega pomena so stališča komunistov enotna, da je treba čimprej izoblikovati in predložiti članicam v strokovno in politično verifikacijo koncept zahtevnejših oblik prodaje oziroma nove organiziranosti Gorenja Promet Servis. Pri organizaciji zunanjetrgovinske mreže se mora oblikovati takšna organiziranost, ki bo to dejavnost odprla vsem članicam kot skupno lastno mrežo.
•	Sedanja organiziranost Interne banke ne more biti integracijski faktor, ker je v bistvu finančna funkcija Tovarne gospodinjske opreme. Zato so potrebne dograditve organiziranosti, skladno s samoupravnim sporazumom o združitvi, ker bi le tako zadovoljevale potrebe članic.
e Komunisti ocenjujejo, da so delavci v sestavljeni organizaciji preko družbenopolitičnih organizacij premalo povezani. Posledice se močno odražajo pri uresničevanju samoupravne organiziranosti, vzpostavljanju dohodkovnih odnosov, realizaciji skupnih izvoznih obveznosti itd. Zato je potrebno vsebinsko doreči obliko delovanja in povezovanja družbenopolitičnih organizacij v sestavljeni organizaciji in v tej smeri pripraviti program aktivnosti.
e Iz razprav in razpoloženja komunistov izhaja, da današnji družbenoekonomski in politični trenutek ni takšen, da bi lahko vzbujal samozadovoljstvo in lagodnost v delu in aktivnostih komunistov. Obveznosti, ki jih moramo izpolniti, zahtevajo izjemne napore od delavcev v proizvodnji in drugih dejavnostih v SOZD.
e Boljša organiziranost, zavzetost za uresničevanje skupnih ciljev in interesov v sestavljeni organizaciji, urejenost družbenoekonomskih odnosov v skladu z ustavnim in družbenoekonomskim sistemom, večja odprtost in povezanost v „reprocelotah" in nenazadnje večja zavzetost za delo in delovna disciplina na vsakem delovnem mestu, nam zagotavlja doseganje večjega skupnega dohodka, s tem pa tudi dolgoročno perspektivo in socialno varnost.
ZAOSTRENI GOSPODARSKI POGOJI
Na akcijski konferenci komunistov sozda Gorenje je trenutni gospodarski položaj sozda Gorenje ocenil predsednik poslovodnega odbora sozda Marko Vraničar. Pogoji gospodarjenja se še vedno spreminjajo in razmere v proizvodnji so še vedno zaostrene, pa tudi položaj na trgu, tako domačem kot tujem, ni rožnat. Največji problem je oskrba z reprodukcijskim materialom in domala v vseh organizacijah združenega dela sozda Gorenje pomeni ta problematika temeljno motnjo pri izpolnjevanju planskih obvez. Uvozne možnosti se zožujejo in tudi nadomeščanje z domačim materialom je večkrat nemogoče. Iz teh razlogov je pri delu članic sozda Gorenje proizvodnja pod načrtovano, kar seveda pomeni slabšo izkoriščenost vgrajenih proizvodnih zmogljivosti in nenazadnje slabši dohodek in v nekaterih delovnih organizacijah tudi negativne vrednosti.
Nadalje predstavlja poseben problem tudi neuresničevanje izvoznih planov. Struktura izvoza v SOZD je sorazmerno neugodna, saj je Gorenje TGO še vedno nosilec izvoza, ostali programi v izvoznih rezultatih pa so še vedno šibko zastopani. Odstotek izvoza v celotnem prihodku članic sozda je v veliki večini bistveno premajhen, da bi lahko predstavljal spodbudo za razvoj in pomenil osnovni pogoj za oskrbo z uvoznimi surovinami. V letu 1982 tudi ne uresničujemo v SISEOT usklajenih planov izvoza zaradi težav v proizvodnji in vpliva gospodarske recesije na naših tradicionalnih trgih.
V nadaljevanju razprave na akcijski konferenci je Marko Vraničar med drugim poudaril:
e Zaradi lanskoletnih negativnih rezultatov v nekaterih članicah SOZD smo letos veliko časa in znanja posvetili pripravi in samoupravnemu sprejemanju sanacijskih programov. Pri tem smo kršili zakonske roke in programe sprejemali kasneje. Res pa je, da je bilo treba v realne sanacijske programe vgrajevati spremenjene okoliščine gospodarjenja in pri tem ostati zvest cilju, da je treba poiskati objektivne in resnične vzroke za motnje v poslovanju in jih odločno in učinkovito odpravljati. Poseben problem je predstavljal sanacijski program GKE.
•	Okoliščine nas ne morejo in ne smejo uspavati, lahko pa vendarle ugotovimo, da se v vseh bistvenih elementih sanacijski program izvaja, to pa terja nadaljnjo odločno in enotno angažiranost vsakega delavca, ki pri izvajanju sanacije lahko po svoje prispeva. Sanacijski programi kljub zahtevnosti in kompleksnosti so vendarle manjši del problema. Bistveno težje jih bo uresničiti, to pa lahko napovedujemo samo s predpostavko, da bomo vsak in vsi opravili tisto, kar nam nalagajo. V spremenjenih okoliščinah gospodarjenja je treba sanacijske programe obravnavati kot živ dokument.
Treba jih je dopolnjevati z novimi pogoji in novimi spoznanji z željo in obvezo, da v najhitrejšem možnem času rdeče številke pretvorimo v dohodek. S to etapo sanacije je bistveno povezano tudi vprašanje akumulacijske sposobnosti za začetek postopnega in skupnega uresničevanja strateških programov prestrukturiranja, saj je vsakomur jasno, da bo bistveni del sredstev za te programe moral zagotoviti s kvalitetnim delom delavec SOZD Gorenje.
•	V prihodnjem letu ne pričakujemo bistvenih sprememb pri objektivnih okoliščinah gospodarjenja. Zavedati se morama, da so obveze države do tujine močno prisotne tudi v prihodnjem letu; energetska uvozna odvisnost ostaja tudi v prihodnje, odvisnosti od uvoznih materialov se preko noči ne da nadomestiti z domačimi enakovred-
nimi materiali. Opozarjam pa, da so okoliščine gospodarjenja za vse združeno delo enake in da nekatere delovne organizacije uspevajo v zaostrenih pogojih poslovati učinkovito. Zaostreni gospodarski pogoji nam ne morejo in ne smejo biti izgovor za podpovprečno učinkovitost, ampak moramo z lastnimi izkušnjami, strokovnimi sposobnostmi in možnostmi tem okoliščinam prilagoditi svoje poslovanje in v teh okoliščinah izboriti bitko za hitrejši razvoj sestavljene organizacije.
•	Če pa to želimo, moramo začeti proces utrjevanja SOZD.
Drugi sklop vprašanj so funkcije skupnega pomena. Tem je posvečen dober del poslanega gradiva in nujno je, da današnja konferenca zelo konkretno in zelo natančno opredeli svoj politični odnos do nekaterih dilem in vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi s transformacijo GRS kot bistvene povezovalne funkcije, pa tudi v zvezi z dopolnjevanjem nekaterih funkcij v interni banki, ki šele z njimi lahko postane skupna finančna institucija SOZD. GRR je kljub kratkemu obstoju dokaz, da znamo, če hočemc, definirati vsebino in zanjo prirediti tudi vpliv na koncept in prispevka za delo.
•	Prepričan sem, da bo današnja konferenca izoblikovala kvalitetno in nedvoumno podlago, na kateri bodo potem strokovne službe pripravile gradiva za začetek aktivnosti, v teku transformacije pa bo potrebno skupno in posamično preverjanje doseženega, dopolnjevanje in konkretizirale koncepta, pa tudi zaostrena politična odgovornost temeljnih nosilcev dogovorjene transformacije.
Na akcijski konferenci je Miro Lešnik, koordinator osnovnih organizacij ZKS v Gorenju TGO, med drugim povedal:
„Nesporno je dejstvo, da je povezanost posameznih članic v SOZD Gorenje preslaba, predvsem zaradi tega, ker je premalo skupnih proizvodov oziroma medsebojnih materialnih tokov. Poleg tega pa tudi obstoječi materialni tokovi niso spremljani z dohodkovnimi odnosi na osnovi skupnega prihodka, temveč še vedno s kupoprodajnimi odnosi. Zaradi tega tudi uresničevanje ciljev SOZD, kot je oblikovanje skupne poslovne politike in skupno planiranje, zapisanih v Samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD Gorenje, nima prave vsebine in bolj predstavlja vsoto parcialnih planov in politike članic kot pa enotno politiko SOZD. Zato ocenjujemo, da je za utrjevanje SOZD Gorenje primarnega pomena poiskati oziroma povečati medsebojne materialne tokove ob proizvodnji skupnih proizvodov kot rezultata skupne razvojno programske politike na bazi skupnega prihodka in skupnih vlaganj v nove programe. Izhajati je treba iz obstoječih materialnih tokov, ki jih je nujno utrditi in vzpostaviti medsebojne dohodkovne odnose, za bodočnost pa začrtati nadaljnje povečevanje teh tokov in uvajanje skupnih proizvodov. Skladno z materialnimi tokovi je treba organizirati tudi opravljanje vseh dejavnosti skupnega pomena kot so izvajanje komercialnih funkcij, servisa, raziskav in razvoja, finančne funkcije (GIB), informatike (IPIS), ki morajo spremljati materialne tokove in so v tem smislu sekundarnega značaja oziroma predstavljajo nekakšen servis članic SOZD.
Mnenja smo, da bo na takšen način bistveno po-rastla tudi zainteresiranost posameznih članic za skupno načrtovanje in skupno poslovno politiko."
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
Na podlagi 200. člena Statuta občine Velenje in 26. člena Poslovnika Skupščine občine Velenje
sklicujem
1. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN SKUPŠČINE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI (kot 4. zbora)
v ponedeljek, 4. oktobra 1982,ob 7. uri,v sejni dvorani Skupščine občine Velenje
Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED:
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov in ugotovitev navzočnosti delegatov.
2.	Problematika vzgoje in izobraževanja v občini Velenje.
Predsednik
Skupščine občine Velenje Janez Bas le, s.r.
DELEGATSKI SISTEM
V	času od 28. 9. do 4. 10. 1982 bodo zasedale tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje, kulturo, otroško varstvo, telesno kulturo, raziskovanje, socialno skrbstvo in izobraževanje. Predsedniki delegacij teh skupnosti so že prejeli gradiva in skl icali tudi že seje konferenc delegacij. Služba za samoupravno pravne zadeve je opozorila na zagotovitev udeležbe na sejah skupščin, hkrati pa tudi na sejah konferenc delegacij.
PROBLEMATIKA GINEKOLOŠKE IN ŠOLSKE AMBULANTE V TITOVEM VELENJU
Zaradi problemov, ki so bili in so še prisotni ob obisku ginekološke in šolske ambulante, smo delegati Občinske zdravstvene skupnosti postavili delegatsko vprašanje na skupščini zdravstvene samoupravne interesne skupnosti, kako namerava Savinjsko-šaleški zdravstveni dom in Zdravstveni center Velenje sanirati omenjeno problematiko.
V	odgovoru, posredovanem vsem delegacijam OZS v občini Velenje, poudarjajo, da bo ta problem prisoten, dokler ne bodo mogli namestiti še enega ginekologa. Da bi vsaj nekoliko omilili ta problem, so že predlagali različne variante, ki pa jih, kot omenja Črt Urbašek, predsednik zbora uporabnikov OZS Velenje, Gorenje TGO ne more sprejeti. Ena varianta je bila, da bi bilo za delavke Gorenja TGO vsak dan rezerviranih nekaj mest, vendar pa bi vpis vršila kadrovska služba v tovarni, ki pa tega ne more prevzeti. Druga varianta je bila stanje, kakršno je sedaj, tretja pa poseben način menjave dela, kar pa bi bilo povezano s precejšnjimi stroški, ki jih Gorenje TGO ne bi moglo kriti.
Po tej varianti bi bili dvakrat tedensko organizirani pregledi samo za naše delavke.
Podobne probleme imajo tudi v šolskem dispanzerju, kjer prav tako potrebujejo vsaj še enega zdravnika. V tem primeru bi lahko imeli ambulanto odprto tudi v popoldanskem času.
Črt Urbanšek zato predlaga, da bi se sestali predstavniki zdravstva, vodstva Gorenja TGO, delegacij zdravstvene skupnosti ter predstavnice žena Gorenja in bi skušali najti primerno rešitev tega perečega problema.
VARSTVO PRI DELU
Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor je priredil posvetovanje o organiziranju in izvajanju varstva pri delu v proizvodnem procesu. Na seminarju, ki je bil 14. septembra v Dobrni, je bilo prisotnih nad 200 udeležencev, med katerim so bili tudi sodelavci iz Gorenja: Alojz Gol-tnik, Marko Magrič, Alojz Esih, Martin Malerič, Anton Golob, Jože Zidarn, Rudi Glinšek, Mihael Fišar, Stjepan Klo-potan, Vlado Borovnik, Vinko Rotovnik, Miro Lešnik, Slavko Aubreht, Alojz Meža, Ivan Logar, Rudi Vodošek, Valentin Brezovnik, Alojz Bačovnik, Alojz Kolenc, Roža Česnik, Franc Mlinar, Albert Dobnik, Ferdo Ernst, Alojz Meterc, Janko Petre, Maks Hojak, Albert Kovač in Albert Tušar.
Namen posveta je bil, informirati udeležence posveta o gibanju nesreč pri delu, o organiziranosti služb, referatov in pooblaščenih oseb za varstvo pri delu, o stanju predpisov s področja varstva pri delu in nalogam strokovnih služb v organizacijah združenega dela oziroma tozdih. Seznanili so se tudi z nekaterimi primeri organiziranosti in razvoja varstva pri delu v drugih republikah in državah (primeri iz Hrvatske, Zahodne Nemčije in Madžarske), dogovarjali pa so se tudi o skupnih akcijah in medsebojno izmenjali izkušnje.
O stanju predpisov iz varstva pri delu v Sloveniji in Jugoslaviji je v svojem referatu udeležence posveta seznanil dr. Marko Vakselj, glavni republiški inšpektor dela, o gibanju nesreč pri delu za leto 1981 in I. polletju 1982 je govoril ing. Jože Holer, o organiziranosti varstva pri delu v Hrvatski, Zahodni Nemčiji in Madžarski pa dipl. oec. Dušan Katic in dipl. ing. Dieter Kronauer iz ZRN.
POSTOPEK PRIJAVLJANJA NESREČ PRI DELU
V eni od prejšnjih številk Informatorja je bil objavljen sesta-veko kolektivnem zavarovanju v primeru katerekoli poškodbe. Tokrat pa bi radi spregovorili o postopku v primeru nesreče pri delu ter na poti na delo ali z dela. Precej delavcev namreč ne pozna postopka prijavljanja teh nesreč.
Ob delovni nesreči ali nesreči na poti na delo in z dela , pa tudi v primeru poškodbe, ki nastane med organizirano rekreacijo, dvignejo poškodovanci pri pooblaščenih osebah za varstvo pri delu v svojem tozdu ali DSSS prijavo nesreče pri delu. To morajo narediti v 24 urah po nastanku poškodbe oziroma takoj po vrnitvi iz zdravstvenega doma, bolnice in podobno. Pooblaščenci za varstvo pri delu obrazec ustrezno izpolnijo v dveh izvodih, podatki pa morajo biti seveda resnični in točni, kar se potrjuje s podpisi ustreznih oseb kot so očividci, neposredni vodja in ponesrečenec. Pripiše se tudi zdravnik, ki zdravi poškodovanega. Tako izpolnjene obrazce ponesrečenci dostavijo službi varstva pri delu, kjer jih predlagajo in podatke prenesejo na obrazce ER-8 Zavoda SRS za zdravstveno varstvo. Več izvodov služba pošlje v zdravstveni dom zdravniku, pri katerem se ponesrečenec zdravi. Zdravnik izpolni rubriko "poročilo zdravnika" in potrdi prijavo nesreče s podpisom in pečatom. Potrjene izvode nato pošlje nazaj v Gorenje, v računovodstvo, oddelek obračuna boleznin, kjer obračunajo bolniške dneve. Od tam pošljejo prijave nesreč pri delu nazaj v SV D, kjer jih arhivirajo. Tu lahko poškodovanci dvignejo prijave nesreč pri delu in v roku treh let uveljavljajo odškodninski zahtevek. Prijavo fotokopirajo in predložijo pravniku v pravni službi DSSS SOZD Gorenje, ki ob sredah popoldne svetuje, kako uveljavljati odškodninski zahtevek.
Služba varstva pri delu
IZ TOZD..
AKCIJA, VREDNA POZORNOSTI IN POSNEMANJA
Vemo, da je veliko povpraševanje po kuhinjah Gorenja. Pisali smo tudi že o tem, kako so delavci iz prodaje kuhinj poprijeli za delo v tozdu, da bi lahko dobava kuhinj stekla nemoteno. Pred kratkim pa so se na delavskem svetu tozda Pohištvo odločili, da bodo vsi delavci v tozdu opravili 4 ure prostovoljnega dela in ta sklep tudi potrdili na zboru delavcev. Tako so se v Pohištvu razdelili po skupinah, ki štejejo deset do dvanajst ljudi. Vsaka skupina pa ima seveda nekoga, ki dela vodi. In kaj delajo ti prostovoljci. Rešujejo "ozka grla" v proizvodnji.
Predsednik delavskega sveta v tozdu Pohištvo Ivan Mencinger pravi, da je takšnih akcij premalo, potrebne pa bi bile tudi v drugih tozdih, kjer imajo podobne težave. "V Pohištvu so delavci prav gotovo pokazali veliko stopnjo zavesti", je še dodal Ivan Mencinger.
Opravili bodo približno 600 ur prostovoljnega dela in tako konkretno prispevali k uresničevanju našega sanacijskega programa.
IZOBRAŽEVANJE
POSTANI VOZNIK VILIČARJA!
V naši delovni organizaciji Gorenje TGO imamo 83 viličarjev, ki vsakodnevno prevažajo, razkladajo in nakladajo vse vrste tovorov, izdelkov in materialov.
Ta vozila se gibljejo v celotnem notranjem prostoru in je tako delovno mesto viličaristov pravzaprav povsod; na poteh med proizvodnimi halami, v skladiščih in v samem proizvodnem procesu, kjer oskrbujejo delavce s potrebnim materialom ter vršijo odvoze končnih izdelkov.
Voznik, ki opravlja to delo, mora biti ustrezno usposobljen. Imeti mora izpit za vožnjo viličarja, seznanjen mora biti z varnim delom z viličarjem, poznati mora prometne predpise v notranjem prometu, vedeti mora vse o vzdrževanju viličarja, spoznati mora osnove motoroznanstva in nenazadnje, imeti mora tudi praktično znanje vožnje in dela z viličarji.
Delo z viličarji je izredno zanimivo in razgibano, pa tudi zelo odgovorno. Veliko voznikov že vrsto let opravlja to delo uspešno in so zadovoljni na svojih delovnih mestih.
Za potrebe v notranjem transportu naše tovarne redno potrebujemo večje število viličaristov, ki morajo imeti izpit za viličariste.
Oktobra se ponovno prične v Titovem Velenju enomesečni tečaj za viličariste, ki ga organizira In izvaja Združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje. Predavanja so v njihovih učilnicah na Efenkovi 61, praktične vožnje pa bodo v naši tovarni. Po končanem tečaju dobijo kandidati spričevalo z ocenami, potrdilo o znanju iz varstva pri delu in izpitno knjižico.
Prijavite se lahko do 12. oktobra na Združenju šoferjev in avtomehanikov! Vse ostale informacije pa lahko kandidati dobijo pri Alojzu Reharju v tozdu Avtopark ali po telefonu, interna 139.
Dopisna delavska univerza Ljubljana, Parmova 39, objavlja vpis v:
—	osnovno šolo za odrasle in začetni tečaj branja in pisanja (brezplačno)
—	I. letnik usmerjenega izobraževanja v usmeritvi kovinsko-predelovalne industrije za smeri: obdelovalec kovin, vzdrževalec in upravljalec strojev (lahko tudi z nedokončano osnovno šolo), oblikovalec kovin, monter in upravljalec energetskih naprav, vzdrževalec vozil in strojev, preoblikovalec in spajalec kovin, finomehanik, strojni tehnik, obratni strojni tehnik: tehnolog, energetik (za absolvente bivše poklicne kovinarske šole)
—	I. letnik usmerjenega izobraževanja v elektrotehniški usmeritvi: elektrikar, elektrotehnik
—	filmsko in televizijsko šolo za mentorje filmske vzgoje
Delo v šolah poteka po dopisno — seminarski metodi.
Nadalje objavlja vpis tudi v tečaje: strojepisja, skladiščnega poslovanja, tehničnega risanja, za delovodje in skupinovo-dje, za varstvo pri delu, za upravljanje klimatskih naprav, za kontrolorje v proizvodnji, elektronike za finomehanike, za vzdrževalce poslovnih zgradb, za preddelavce v kovins-ko-predelovalni industriji, za pleskarje in soboslikarje, začetne in nadaljevalne tečaje slovenskega, nemškega in angleškega jezika.
VPIS JE OD 25. AVGUSTA DALJE VSAK DAN OD 8. -17. URE, RAZEN SOBOTE.
Informacije po telefonu (061) 312-133.
DESETI AVTORALLV INVALIDOV
V nedeljo, 19. septembra, je bil v Titovem Velenju 10. avto-rally invalidov, ki je bil hkrati tudi prvi memorial Ivana Grajžla, na katerem je sodelovalo 36 voznikov. Med tekmovalci je bilo tudi 6 voznikov s sovozniki, Aktiva invalidov Gorenje: Jože Zaplatič s sovoznikom Srečkom, Franc Oštir in Marjan Tregu, Vinko in Slavka Hudej, Drago Urtl in Milena Urnaut, Peter Rebernik in Milan Sinigajda ter Jože Angelo in Slavoljub Mijajlovič. Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno. Ekipni vrstni red je: 1. Društvo Invalidov Titovo Velenje, 2. Aktiv invalidov Gorenje, 3. RŠC Velenje itd. V posamezni uvrstitvi je bil Franc Oštir odličen drugi in s tem tudi veliko prispeval k uspehu naše ekipe. Poudariti velja, da je Franc Oštir, delavec tozda Galvana, imel letos jubilejni deseti nastop in je tudi edini iz Aktiva invalidov Gorenje, ki se je udeležil vseh tekmovanj. Ostali naši sodelavci so se uvrstili takole: 5. Jože Angelo, 7. Peter Rebernik, 11. Jože Zaplatič, 12. Vinko Hudej in 15. Drago Urtl. Zakonca Hudej sta prejela še posebno priznanje. Predstavnik Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije Milan Miršič pa je ob tej priložnosti podelil tudi najvišje priznanje zlato plaketo Društvu invalidov Titovo Velenje za njegovo aktivnost in delo. Jože Angelo pa je za svojo dosedanjo aktivnost na področju invalidskega športa v Jugoslaviji prejel priznanje predsednika osrednje zveze Milana Žež-Ija. Vsem veljajo naše iskrene čestitke.
Edvard Centrih
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Rižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.
IMENOVANJE
Delavski svet Sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, Titovo Velenje, je na svoji prvi izredni seji, dne 10. septembra 1982, za predsednika poslovodnega odbora Gorenje SOZD, n. sub. o., Titovo Velenje, imenoval Marka Vraničarja, dipl. ing. strojništva.
Marko Vraničar je bil 1. marca 1982 imenovan za vršilca dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Gorenje SOZD. Razpisna komisija je ugotovila, da prijavljeni kandidat izpolnjuje vse razpisne pogoje po statutu in samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD Gorenje. Poleg tega je upoštevala mnenja družbenopolitičnih organizacij v SOZD Gorenje, ki so bila enotna pri izreku politične podpore predlaganemu kandidatu. Prav tako je koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Velenje podprl njegovo imenovanje.
Marko Vraničar je dela in naloge predsednika poslovodnega odbora Gorenje SOZD prevzel 11. septembra 1982 za dobo 4 let
NASVIDENJE, MARIJA IN JOŽE
S skromno, a prisrčno slovesnostjo so se delavci v tozdu MGA Nazarje, 17. septembra poslovili od svojih dveh sodelavcev, ki sta odšla v pokoj. Marija UGOVSEK in Jože REBERNIK tako že dobrih štirinajst dni ne vstajata več zgodaj zjutraj, a prepričani smo, da oba že pogrešata svoje delo in prijatelje.
MARIJA ni skrivala solz, ko smo se pogovarjali ob njenem odhodu. O svojem delu ni pripovedovala veliko. Tisto, da je imela opravka tudi z neprijetnimi kemikalijami, so povedali drugi. Povedala pa je, da bo pogrešala službo, čeprav ji dela ob treh vnukih tudi doma ne bo zmanjkalo. Verjetno pa bo tudi njene sodelavke pot večkrat zanesla v Ljubno, saj je bila Marija priljubljena zaradi dobre volje in želje pomagati vsakomur.
JOŽE odhaja po osmih letih dela v tozdu, kamor je prišel potem, ko je postalo zidarsko delo zanj prenaporno. V MGA je delal na avtomatskem stroju, a žal tudi tega ne more več opravljati. Boji se, kako bo doma. Prav gotovo pa si bo, kljub težavam s hrbtenico, le našel kakšno delo, saj ni navajen mirovati.
Slovesnosti ob upokojitvi so v MGA Nazarje redke, saj je to tozd, ki je po letih svojega obstoja še mlad. Prav zato je bil stisk rok Mariji in Jožetu toliko toplejši in tisti nasvidenje, izrečen ob slovesu, je resnično izzvenel kot povabilo k ponovnem nasvidenju.
RAZPIS TRIM KOLESARJENJA
Služba za rekreativno in kulturno dejavnost Gorenje TGO in ZTKO Titovo Velenje, organizirata v soboto, 9. oktobra 1982, TRIM kolesarjenje.
Start bo v Titovem Velenju ob 9. uri, na avtobusni postaji pred tovarno Gorenje.
Cilj je na istem mestu kot štart. Zaključek kolesarjenja je ob 12. uri. Proga poteka od avtobusne postaje Gorenje, po Šaleški magistrali, pred vasjo Gorenje prečka Pako in zavije po stari cesti proti Šoštanju, nadaljuje skozi Metleče, Ravne, Gaberke in dalje do cilja pred tovarno Gorenje. Dolžina proge je 25 km.
Kontrolne točke so v Titovem Velenju na avtobusni postaji pred tovarno Gorenje, v Met lečah in Gaberkah.
Prijavite se na štartnem mestu. Kolesa morajo biti tehnično brezhibna (zavore, luči, zvonec). Otroci do 14. leta starosti lahko vozijo le v spremstvu starejših oziroma z dokazilom o uspešno opravljenem kolesarskem izpitu. Vsak udeleženec vozi na lastno odgovornost. Vsi, ki uspešno opravijo nalogo, prejmejo značko, družine pa še posebno priznanje. Najstarejši in najmlajši udeleženec prejmeta posebno nagrado.
Vabimo vas, da se akcije udeležite v čim večjem številu.
RAZPIS PRVENSTVA GORENJA V LOVU NA VELIKO RIBO ZA LETO 82
Tekmovanje bo v soboto, 2. oktobra 1982, s pričetkom ob 15. uri ob jezeru v Šoštanju. Potekalo bo po pravilih RTKS. Izvedeno bo v ekipni in posamezni konkurenci za ženske in moške.
Ekipa šteje 3 tekmovalce, ne glede na starost. Število prijav je neomejeno. Vsaka ekipa mora prijaviti tudi po enega sodnika. Prijave sprejemamo v pisarni službe in na mestu tekmovanja do 14.30. Ob 14.35 žrebanje startnih mest, ob 14.45 odhod na startna mesta.	od 15. — 18. — dober prijem!
29. SEPTEMBER - DAN PIONIRJEV
Pionirji so v sredo proslavili svoj dan v spomin na 29. september pred 40 leti, ko so začeli ustanavljati prve pionirske partizanske odrede. Pionirjem osnovne šole Miha Pintar—Toledo, nad katero ima pokroviteljstvo naša delovna organizacija, smo ob prazniku poslali iskrene čestitke.