f •fj r - « 1. , Tečaj LX i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. j za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 22. avgusta 1902. IT * on 'i" 'Tn mP • m 1 ' I 1 ' I ' ' | 1 Politični oddelek. i > - » . s , . 3 t i. m m 9 . > 9 . » 9 . - • . * • . - jf . . i fc .. .j* j M a. » y i J" ; > j' / , * ^JLrf •• . wJL. JL *_„ . -A y.jr ■ vJIL- w ■- ._ vJt k^JL^ -l^-^J I 1 v vamo v očigled tej predstoječi spremembi. Zanimivo pa je vedeti, kako se že obnašajo izvestni italijanski življi pred tem dogodkom. Nervozni so kakor ribiči, ko preti vihar. Glavno trobilo teh življev, tržaški Novi tržaški namestnik. židovsko italijanski list D Piccolo", že prinaša glasne Ze nekaj mesecev kroži po listih vest, da se umakne sedanji tržaški namestnik grof Goess, in zlasti zadnji čas se bavi s tem časopisje prav obširno. Kot vzrok se navajajo pred vsem dogodbe meseca februvarja. Krvave dogodbe tistega meseca so res očitni dokaz, da grof Goes ni kos svoji nalogi, a če hoče prav radi teh dogodb odstopiti, se ne da z goto- vostjo reči. Bili so že namestniki, katerim take in jednake dogodbe niso čisto nič škodovale, in po naši sodbi, bi tudi grof Goes še prav lahko vladal na Pri- morskem vzlic temu. da je njegovi nerodnosti in slabi informaciji pripisovati februvarske revolte. Sicer pa so vzroki odstopu kakega funkcijonarja vedno le v toliko zanimivi, v kolikor se da iz njih sklepati, če želi vlada ohraniti sistem, ki ga je zastopal dotični funkcijonar ali če ga želi premeniti. pojave želj, ki jih goje ti življi glede novega namestnika. Ti elementi seveda kar odkrito govorš, da bodi novi namestnik popolnoma „njih mož". Kaj hoče to reči, ni težavno uganiti. Tak njih mož naj bi uresničil vse njihove želje, ugotovil vse njihove aspiracije, pometel čim prej s primorskih zemelj slovansko prebivalstvo in odpravil sploh vse zapreke, ki še zadržujejo te elemente na dosegi njih veleplemenitih in človekoljubnih ciljev. Na tržaškem in goriškem gradu čim prej vihrala italijanska trikolora, a ob naj celi obali Adrijanskega morja naj bi odmeval klic italijanske straže. Po uresničenju teh sanj koprne, za uresničenje teh želj delajo z vsem naporom Zdaj ali nikoli! To se nam zdi parola, ki so jo izdali, in njihova noč in dan Tudi v tem slučaju se motrijo vzroki Goessovemu nestrpnost kaže, da je to njih bojni klic v sili. odstopu samo s tega stališča, zaključki, ki jih delajo baš ta njih nervoznost pove veliko, jako veliko Saj Ali motrilci, pa so jako različni. Jedni menijo, da ostane ne razodeva ista bojazni, da bi utegnilo postati vse pri starem, drugi sodijo, da hoče vlada poslati v jedenkrat vender-le drugače, da bi prišlo nekaj, kar Trst namestnika, ki bo delal še bolj v italijanskem jih hipoma vzdrami iz prijetne domišljije, da so oni smislu, da se s tem dobi italijanske državne poslance res gospodarji te zemlje ? Strah jih morda prevzema, za čim tesnejšo zvezo z Nemci in proti Slovanom, da bi prišel nekdo, ki jih ne bode več negoval kakor tretji pa že vidijo na horicontu znamenja, ki nazna- razvajene sinčke, marveč ki bi utegnil tudi udariti z njajo, da pride končno tudi na Primorskem do zdra- nogo ob primorska tla, ter zagrmeti: „Fantje, do tu vega in že davno potrebnega preobrata. in ne dalje!" Saj mnoga znamenja že danes kažejo, Prav razumno piše o pričakovani premembi pri da Primorje vender niso prava tla za tuje aspiracije, tržaškem namestništvu „Gorica", iz katere posna- ker je to Primorje domovina Slovanov. teh zna memo naslednja razmišljevanja: menjih za danes še nočemo razločno govoriti, resnica Kar se tiče nas primorskih Slovanov, katerih pa je, da je še mogočnejših faktorjev na svetu, nego se to smemo s ponosom izreči v veliki meri so primorski neodrešenci in njih zaščitniki na Monte- tičejo spremembe na tržaškem namestništvu, je naše citoriju ali makar ob Sprevi in da se faktorji stališče jedno in isto, zaradi tega se tudi ne razgre- prav nič ne zlagajo s politiko svoje roke, kakoršna NOVICE Letnik LX Stran 332. gnezdi na tržaškem magistratu in v uredništvu „Pic colau. Zaradi tega in torej v očigled dogodkom, ki se vršijo ob boku trozveze ravno v tej dobi, je dvakrat smešno, ako žido-lahoni povdarjajo, da jih opravičuje do njihove zahteve glede politike novega na-mestništva dejstvo, da imajo po vseh javnih zastopih Primorja večino. Ti ljudje menijo, da je Primorje ograjeno s kitajskim zidom, da se ne izve ničesar o stvareh, ki se dogajajo tu doli; da se torej ne izve, da je ogromna večina prebivalstva v Primorju slovanske narodnosti, a da je njihovo večino v javnih zastopih svarilo le krivično nasilje, brezvestno izrabljanje politične nezavednosti tega prebivalstva, katero nezavednost zdaj, ko so prišli do moči po sleparstvu in prevari, še bolj negujejo in da jim je take večine tudi po precejšnjem delu omogočil sistem, ki se je dozdaj klanjal političnim mafijozom v Rimu in Bero-linu ter podpiral politiko svoje roke na tržaškem magistratu. To vse pa je znano v onih krogih, ki so še mogočneji nego izvestni mafijozi in katerim do ušes so tudi že morali priti obupni vzdihi slovanske raje, trpeče pod pritiskom maloštevilnih, a tem bolj rafiniranih nasilnikov tu doli. In baš zaradi tega smemo reči, da smo mi primorski Slovani v očigled bodoči spremembi na tržaškem namestništvu popolnoma mirni. Pride kar hoče, huje, ko je že bilo, skoro več biti ne more. Mogoče so februvarski dogodki v marsičem zakrivili spremembo v namestništvu. ali če so jo, je to le dobro znamenje. Kajti isti so vkljub prizadevanjem raznih Ellenbognov, Hortisev in drugih pretvarjalcev resnice o razmerah tu doli vender-le razkrili stvari, 0 katerih osrednja vlada prej ni izvedela ali česar ni hotela verjeti. Ti dogodki so odgrnili tajinstveno črno zavezo, za katero v polumraku se bliskajo irre-dentistiška bodala in bombe in se režijo sumljive maske državnih izdajic. Ko je letos po teh dogodkih osrednja vlada imela priliko, pogledati za ta zastor, moralo jo je obiti spoznanje, da je skrajni čas za temeljite spremembe tukaj doli. Ali je predstoječa sprememba na namestništvu tržaškem zares sad takega spoznanja, ne vemo. To pa je gotovo —- in to na Dunaju dobro vedo — da silijo osrednjo vlado domače in vnanje politične razmere do drugih korakov. V interesu države same bilo bi to želeti, ker ako Avstrija noče poznati svoje naloge ob Adriji, zgodi se lahko prej ali slej, da ne bodo odhajali iz Primorja samo avstrijski namestniki, marveč da bo morala „iti" tudi — Avstrija sama. Mi ostanemo mirni, — mi se ne strašimo nobenih sprememb na — zistemih, ker v nas živi le ta zavest: zistemi in države so šle — narodi so 1 stali! Politični pregled. Nagodbena pogajanja. — Minolo soboto so bila končana nagodbena pogajanja obeh ministrskih predsednikov. Kakšen uspeh so imela pogajanja, se ne ve. Listi poročajo tako, kakor da se tudi to pot še ni doseglo popolno porazum-ljenje. Ministrska predsednika Körber in Szell sta bila skupno pri cesarju v avdijenci in povedala ter utemeljila vsak svoje nazore glede tistih točk, o katerih se ne moreta porazumeti. Pri tej avdijenci se je določilo samo to, da se morajo takoj zopet pričeti obravnave z vsemi resortnimi ministri in strokovnimi poročevalci ali na Dunaju ali pa v Budimpešti in sicer se začne to delo dne 22 avgusta. Misliti se sme, da sta oba ministrska predsednika dobila obširnih navodil za naslednja pogajanja. Državni zbor. — Listi poročajo, da namerava vlada sklicati državni zbor tekom meseca septembra in sicer okrog 22 septembra. Socijalno-demokratični strankarski shod. — V Ustju na Labi se je začel 15. t m strankarski shod nemške skupine avstrijske socijalne demokracije. Naša naloga ni, da bi se bavili z razpravami na tem shodu, pač pa si štejemo v dolžnost, zabeležiti dva jako značilna pojava. Pernerstorfer je namreč z veliko vnemo zagovarjal stališče, da morajo biti nemški socijalisti v narodnih zadevah narodnega mišljenja in pobijal nazor, da mora biti socijalist breznaroden. Radovedni smo, kaj poreko na to takozvani slovenski socijalisti. Isti Pernerstorfer je tudi obširno razpravljal o obstrukciji. Zastopal je stališče, da je obstrukcija dopustna le tedaj, kadar se gre za kako kršenje pravice, sicer pa nikdar. Ker je „Slovenec" v št. 188 ta shod omenil, smo radovedni, kaj poreče o tej izjavi Pernerstorterja Cehi in vlada. — Češki listi so začeli zastopati mnenje, da naj vlada sploh ne skliče državnega zbora, dokler nima zagotovila, da bo isti mogel zborovati, ker bi bilo zborovanje le nepotrebno tratenje časa rn denarja, dokler niso Čehi pomirjeni. Italija. — Itatijanska poslanska zbornica dobi v kratkem 40 novih mandatov, 40 starih pa se razveljavi. Zgodi se to vsled prememb v gostosti prebivalstva. Ljudsko štetje je izkazalo, da imajo nekateri okraji razmerno njih prebivalstvu preveč mandatov, drugi pa premalo in to se izravna na rečeni način. Italija ima sedaj nov velik škandal. „Banca di Sconto e Sete" v Turinu je vsled zveze s pariško „Banque Industrielle" zgubila 10 milijonov lir. Stvar ima sleparski značaj in je zapletenih tudi več poslancev. Ti so namreč v tej mešetarili in si napolnili žepe. Francija. — Skoro bi rekli, da se je na Francoskem začel odločilni boj mej republiko in mej monarhisti. Zaključenje redovniških šol je dalo monarhistom in ž njim združenim klerikalcem zunanji povod za ta boj. Zaključenje redovniških šol je na sebi nepopularno in zaradi tega je bilo lahko naščuvati ljudstvo. Zdaj prihajajo skoro dan na dan vesti, nazna-njujoče, da je tod ali tam prišlo do krvavih bojev. Posebno veliki boji so bili v Bretoniji. V raznih krajih so bile cele bitke in so ljudje delali barikade. Vlada je doslej seveda zatrla še vsak upor, ker ima na razpolaganje vojaštvo. Toda — tudi vojaštvo ni preveč zanesljivo. Zgodila sta se Že dva slučaja, da sta dva višja častnika odrekla pokorščino in da nista hotela asistirati s svojimi oddelki pri zatvoritvi redovniških šol, češ, da je to proti njiju prepričanju To so znaki, ki potrjujejo, da so tudi v armadi elementi, ki le čakajo na priliko — prestopijo v tabor onih, ki vodijo boj proti republiki. Z ozirom na vse to je pač naravno, da je vsa pozornost osredotočena na Francijo in da sledi ves svet z velikim zanimanjem dogodbam na Francoskem. Ministrstvo hoče, tako je njega predsednik izjavil šele te dni, z vso odločnostjo uresničiti svoj politični program — če bo to moglo storiti, se kmalu Letnik LX Stran 333 pokaže, če to stori, bo monarhistom zadan smrtni udarec in bo republika za dolgo časa utrjena. Nemčija Nedavno se je zgodila v bavarskem m nistrstvu važna sprememba. Dolgoletni učni minister, pristaš slučaju torej gospodinja služkinja in služkinja gospodinja, smoter je v zvanju „samostojne" gospodinje kakor i „odvisne" služkinje, vender-le delo in o klerikalne stranke, je moral odstopiti. Klerikalna stranka je tem g°vora- Delo specifično delo je, kar pospešuje da vsled tega iz proračuna črtala 100 000 mark ki so bili dolo- socijalni napredek in brez katerega bi ta napredek čeni za umetniške namene. To je bilo občno ogorčenje, kajti zaostal. Služkinja, bodisi da je priprosta dekla na kmetih, sli hišina, kuharica, guvernanta itd. v mestu, mora se v prvi vrsti zavedati svojega važnega poklica, ako hoče, da bode ta svoj poklic tudi vestno Bavarska ima velikansko korist od tega umetnosti. Temu občnemu ogorčenju je dal središče nemške nemški in ponudil bavarskemu princ-regentu tistih 100.000 mark iz svojega Princ-regent je to ponudbo odklonil, ker je že neki bavarski rodoljub daroval onih 100 000 mark iz svojega, izvrševala. Zavedati se mora stališča, katero zavzema Klerikalci so s tem dobili izdatno zaušnico. Cesarj nastop pa je vzbudil tudi v drugih krogih nevolje, ker ima v resnici kakor da se hoče cesar utikati v notranje zadeve po kar seveda nemškim partikula značaj, sameznih nemških držav ristom nikakor ni po volji. v hiši kot samostojni izvršujoči član družine. kinja zna, da brez njenega Služ- ako vestno in razum- nega opravljanega dela družina ne more biti m da bi se podrl ves družinski red, ako bi se to delo ustavilo. Zaradi tega dela je ona, a ne zaradi tega, ženskah v službi. da bi mislila na svojo „podrejenost" v človeški družbi, kar se često dogaja in kar provzročuje največ neprilik. Dasi je službodajalka mnogokrat socijalno, vzgojno in umstveno više stoječa nad služkinjo, vender pa bi v istem trenutku postala služkinja i sama, ako bi Ako bi hoteli razrediti v posamezne kategorije one ženske, ki po svoji zmožnosti koristijo človeški družbi kot samostalice, morali bi naštevati posamezne panoge dela, katere izvršujejo te nositeljice današnjega socijalnega napredka. Ni mi namen razpravljati danes o zvanju žensk, katere služijo splošnemu blagru človeške družbe kot strežnice bolnih, kot učiteljice otrok, kot uradnice, zdravnice, ter razne druge stroke, marveč pečati hočem najprej na kratko z ono kategorijo žensk, katera kot stalna spremljevalka človeške družine igra ne bilo v hiši človeka, ki bi opravljal takozvana „nižja dela". Dejstvo,-da ima službodajalka pravico ukazovati svoji služkinji, ker jo plača, ker stoji soci- jalno in drugače više nad njo to dejstvo ne spre meni ničesar na važnosti vloge, katero igra služkinja kot delo izvršujoči član družine kolikih slučajih jih je mnogo! pa gospodinja niti umstveno in se ne drugače ne stoji više od svoje služkinje in tudi neopravičeno nosi naslov gospodinje. Vender pa je velika napaka, ako služkinja, ob zavesti, da brez njenega dela ne bi mogel obstati dru- v isti tudi najvažnejšo vlogo in to je: ženska v službi, žinski red, nastopa — kar se često dogaja — nasproti službodajalcem surovo, arogantno in kljubovalno, da Ženska v službi tvori stalno število onih samo-stalic, ki so nam koristne v vsakdanjem življenju, ako izvršujejo svoj važni poklic vestno in voljno, če ravno se iste ne morejo prištevati onim samostalicam, ki nikdar ne menjajo svojega samstva, marveč mnogo od njih najde število mož, se omože. Ali tu bodi govorjenja o važnosti „ženske v službi" za človeško družino, katere važnosti pa se žal povprečno ona ne zaveda. Često se smatrajo služkinje za — tovorno žival, za sužnje in to je, kar mnogo ovira socijalen na- predek družine, mesto bi ga pospeševalo Ako bi zanemarja svojo dolžnost in se v splošnem kaže nevarno za izvrševanje svojega važnega poklica v družini. Tako pojavljanje služkinje je le priča njene ne-izobrazbe in nizkega duševnega obzorja, katero potem lahko daje povod nadziranju, da zaničevanju od strani službodajalcev. Jednako neopravičeno je, ako službo-dajalci brez opravičenega povoda sramotijo služkinjo in sicer samo radi tega, ker je služkinja, dasi opravlja svoj poklic še tako vestno in pravilno. Taki pojavi provzročajo potem odtegovanje žensk od službe, ter zahajanje v tovarne, ne glede na to, služkinje" razumele svoj važen poklic, bilo bi mnogo da je tovarna strup ženski v moralnem in fizičnem bilo bi manj nepriličnosti in „poselsko vprašanje davno že rešeno. No, da je temu še vedno tako, krivi so često tudi gospodarji. Čemu pa so posli? pogledu Služkinja se temveč zavedaj svoje važne vloge v družini, a je ne izkoriščaj v to, da bi rekla: „Ha, saj lahko nasprotujem svoji gospodinji kolikor hočem, Že v prejšnjem članku sem dejal, da ne more saj brez mene ne more biti; a tem bolj ko kiju nikdo vsega sam opraviti, drugi potrebuje druzega. bujem in kažem, da mi za njeno službo nič ni Služeča ženska — in o njej je pač le po največ bolj mi streže, več mi podari!" Tako vedenje, taki govora v „poselskem vprašanju" — ima nalogo, izvr- nazori so brezmejna surovost in ker se to dogaja po ševati ona opravila v hiši in izven hiše, katere mora družinah bolj in bolj, sililo bode gospodarje na rešitev opravljati samostojna gospodinja, katera ne razpolaga poselskega vprašanja s posli. Kot izvršujoči član človeške družbe je v tem brez poslov, kar bode v neizmerno škodo onih samostolic, ki so navezane s NOVICE svojimi rokami na tujo pomoč. Odkar si je industrija postavila zadačo, da s pomočjo delavne roke zgradi na zemlji Eldorado za posamezne podjetnike, od teh dob se je poselsko vprašanje opasno pozlelo. Veliko-industrijalci po svoji plačani agenciji socijalno-demo-kratskih vodij zanašajo mej posle nezadovoljnost in jih odtujejo službi v družini, da polnili svoje tovarniške prostore s stroji v človeški podobi. Agitatorji sejejo mej posli nezadovoljnost in prevzetnost, jih hujskajo proti gospodarjem in ustvarjajo s tem v družinah položaj, ki je postal že naravnost neznosen, Da se ustreže posameznim velikošpeku-lantom, rabečim roko ženske, mora razpadati družinski red in zadovoljnost v domovih! Kako lepo bi bilo, ako bi služkinja pojmila važ- nost svojega poklica kot pomočnica na izvršenju družinskih opravil, pa bi s tem omogočala gospodinji, da ona s svoje strani, s svojim razumom, vzgojo in duševnimi zmožnostmi zamore vršiti naloge, ki so po drugi strani velikanskega pomena za človeško družbo, pa ako bi ne bilo druzega, nego dostojna vzgoja otrok. Kako pa naj porabi gospodinja svoje višje zmožnosti v korist družbe, ako jej ne preostaja časa ob neprestani pažnji na lahkomiselno, nezmožno ali celo Razglas o sprejemu g,ojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. . Meseca oktobra se otvori peti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stano- sester iz vati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa po- učuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v zlobno služkinjo? enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Uvažuje vse to in ono, morale bi služkinje kot samostalice v družinah skrbeti za to, da se čim prej razorožijo plačani socijalistični hujskači, ki pod krinko delovanja za blagor služečega stanu razdirajo le družabni red in ovirajo splošni socijalni napredek. Obrtnijske raznoterosti. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 28 kron, ali za ves tečaj 336 kron. Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo za obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji Dobavni razpis za les. Trgovski in obrtniški zbornici krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 12 žepnih v Ljubljani se poroÖa, da bo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku potom ponudb oddalo dobavo naslednjih vrst lesa in lesenih izdelkov za leto 1903: 314.849 m3 lesa za mostove (mecesen), 176.780 m3 posebnega lesa (mecesen), robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu; če ima katera več obleke, jo 1064 m3 trdega rezanega lesa za vozove, 1243 m3 mehkega sme prinesti s seboj). rezanega lesa za vozove, 20.000 mB krajnikov, 22000 hI oglja iz mehkega in 250 hI oglja iz trdega lesa, 5400 kosov različnih ročajev za orodje, 13,720 kosov držajev za sekire, kladiva, krampe in lopate. 18.000 metel iz brezovih Šib in 600 Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; izjemoma, v poseb okovanih samokolnic (šajtrg). Oidala se bo razen tega tudi nega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem dobava gorenjih pragov iz hrastovega, mecesnovega ali borovega lesa. Za to dobavo potrebni ponudbeni vzorci in podrobni izkaz v vrstah, množinah in merah ter občni in posebni dobavni pogoji se lahko pogledajo ali tudi brezplačno dobe proti upošiljatvi poštnine pri imenovanem ravnateljstvu, katero daje mlajših učenk t . znati čitati, pisati in računati; . predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, tudi vsa pojasnila glede dobavnih pogojev. Ponudbe s potreb- da plačajo vse stroške; zavezati se, da bodo natančno in vestno nimi prilogami se morajo najkasneje do 10. sept t. 1. do 12. ure opoldne c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku oddati. Dobavni razpis. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se poroča, da se bo 27. avgusta t. 1. ob 11. uri vršila strogo ravnale po hišnem redu. iz vrše vale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo pri Societe Nationale des Chemins de Fer Vicinaux Rue de Science 14 v Bruslju ponudbena razprava zaradi dobave 150.000 hrastovih pragov 1 m 80 cm dolgih in 15 oddelkov posebnih hrastovih kosov različne mere za podstave in stranske Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do proge. Ponudbe se morajo nasloviti na glavnega ravnatelja in oddati na pošto najkasneje jeden dan pred terminom, določen za submisijo. Dotični Cahier des Charges je na upo-gled pri c. kr. avstrijskem trgovinskem museju na Dunaju. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. NOVICE Stran 335. prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo mi kdo ne zameri, takoj opozorim, da sem to deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; zgolj iz narodopisnih ozirov in da poveličujem storil Boga če pa bo v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi radi krasote njegovih stvari, in to je, upam, od mene prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske Ljubljani dne 15. junija 1902. celo lepo, kaj ne? Bošnjačke imajo mične rudeče kapice na svojih interesantnih glavicah, v kiticah imajo upletene peneze, da zazvenč, kadarkoli stresejo z glavo, in Bošnjačke so mi je jako ugajalo. Pri često stresale z glavo, kar maši pa ljudstvo nima skle- Potovanje v Banjaluko njenih rok, temveč raztegnjene, kakor je to bilo v navadi v prvih kristijanskih časih, ali kakor še zdaj ima duhovnik pri maši raztegnjene roke. Naenkrat Trapisti imajo Anton Zaradil. (Konec.) torej razen uboštva (poedinec baje nima nič, celota pa je bogata; naj si to vsakdo je pozvončkalo k povzdigovanju. Pokleknil sem, trkal zgrevano na svoja prsa, kakor se spodobi vsakemu poštenemu kristijanu, a ko sem bil s trkanjem gotov, sem se vzdignil. Ali zagledal sem, da so okoli mene vsi še sklonjeni, zlasti ženske so se z glavami doti- raztolmači, kakor hoče), devištva in pokorščine du- kale kar tal- Brž sem se Z0Pet pripognil in potem hovnim poglavarjem še četrto obljubo: strogo molčanje. Radi tega molčanja bi utegnil marsikdo misliti, sem iz takega sključenega položaja škilil po okolo da trapistski red ni za ženske sa] klečečih, kedaj se vzdignijo. Zvončkalo pa se med me razumete! Končno je vender trapist ministrant po- glejte čudo! vroči Afriki je tudi red trapistinj, zvončkal in jaz sem se oddahnil. Pri trapistih se ki se tam pečajo z odgojo zamorčkov in potemtakem namreč zvoni samo v začetku in na koncu povzdi-si morejo na dan večkrat razvezati jezičke, sicer ne govanja. vem, če bi ob neprestanem molčanju ravno tako Po maši me je zopet skominalo po trapistskem kmalu ne zblaznele, kakor omenjeni ljubljanski lazarist. siru in pivu, s katerim sem bil koj prvi trenotek Da sem že pri redovnikih, omenim še, da je tako zadovoljen zadnji številki je stavec takih redov več, ki imajo kako posebno četrto ob po- motoma stavil „nezadovoljen"), ali v nedeljo biva ljubo, recimo, benediktinci imajo četrto obljubo tako trapistski hotel zaprt. Obrnil sem se torej proti mestu, imenovano „stabilitas loci", namreč da se tisti, ki da se malo poozrem po Turkih in Turkinjah. Zadnje vstopi v kak benediktinski samostan, sveto zavezuje, pa me niso nič kaj zadovolile s svojo nošo. Srečal da tudi v tisti hiši ostane celo življenje. Usmiljeni sem jih sicer več, a nisem videl druzega, nego neko bratje imajo četrto obljubo » postrežbo bolnikom", črno haljo od vratu do tal, na glavi pa belo ruto, s Neki premeten poznavatelj samostanskega življenja kojo je bila ovita vsa glava in le pod čelom in nad pa se je nekoč izjavil, da nekateri sedanji redovniki nosom je bilo nekaj prostora za oči nezakritega. «■H LXH^BS MO ' .Iff ' * * - t^ r * iE«8i ■ -r*_IIW^i-J imajo to posebno nehvalevredno četrto obljubo, da so Turkinje lepe ali grde, črno- ali belo-laske, rudeče jim teh treh prvih: uboštva, devištva in pokorščine ali blede, tega mi pač ni bilo možno iztuhtati. ni treba izpolnjevati. Jaz seveda o tem nič ne vem. ulici blizu velike mošeje sem sicer zapazil, kako neka Želel sem si biti tudi enkrat pri trapistski maši radovedna Turkinja gleda izza okna v prvem nad- in v nedeljo je njihova prav uborna cerkvica (tukaj izvršujejo obljubo uboštva!) otvorjena tudi za zu nanjč ljudi, seveda le pod korom; dalje je mreža, za katero v vrstah stoje tihi menihi. Tudi nekaj žensk je bilo pri maši, seveda v samostan, Bog varuj, da bi katera vstopila. „Noter ne sme nobena ženska", tako sem čital kakor pest debele črke pri samostanskih vratih. Menihi imajo hude skušnjave in ženska je baje hujša skušnjava kakor sam hudič. Slednjega prepodi trapist z molitvijo, z blagoslovljeno vodo ali makar, če je preveč siten, celo s tintnikom, kakor je to skušnjave ne odženeš baje še s tako močnimi sred stropju na mene in jaz sem se, prišedši k naslednji hiši, nagloma obrnil, ali tudi to mi ni prav nič pomagalo, Turkinja se je takoj skrila. Šel sem hitro dalje, da mi kak Turek „ne zameri" tako nedolžno ogledovanje, kajti Turki so neznansko ljubosumni zavoljo svojih „milostivih", in meni bi bržkone jako malo pomagalo pojasnjevati nevernežu, da si ogledujem Turkinje samo radi „narodopisnih študij". Carigradu so baje Turkinje že bolj emancipirane (!) in mesto goste rute nosijo ondi tenak pajčolan, kateri dovoljuje tujcem prav svobodno občudovati miline turških svoje dni storil menih Martin Luter, a ženske lepotec. Ko sem prišel na trg pred veliko mošejo, ki je stvi ne, kakor nam to zopet izpričuje taisti menih največja in najkrasnejša v Bosni, je ravnokar tulil Martin Luter, ki ga je ženska skušnjava v podobi hodža (turški duhovnik) raz minaret (vitek stolpič), zapeljive Katrice Bora popolnoma premagala. Pod ki opravlja nekam enako službo kakor pri nas zvo korom so torej smele moliti bosenske krasotice in novi, kadar se zvoni k molitvi. Petkrat na dan vpije jaz sem si jih ogledal pri tej priliki bolj natanko. Da v bližnjo okolico, naznanjajoč čas molitve. In Turčini NOVICE Letnik LX. pokleknejo z obrazom proti Mekki in hvalijo svojega Allaha. Sploh pa Turki veliko molijo in razven tega jih diči še marsikatera čednost, ki je pogrešamo pri mnogih kristijanih. Turki so jako zmerni, in te bo začuđeno pogledal, če si pri njem v gostilni naročiš drugi vrček piva. V koranu, v njihovem sv. pismu, se jim strogo zaukazuje razven molitve tudi post, miloščina, zvestoba in te čednosti ima Turek izvrševati ne zavoljo ljudi, ne zavoljo pohvale ali posvetnega dobička, marveč radi Boga in večnega plačila, imajo biti torej dokaz notranjega nravnega mišljenja. Turki verujejo v enega Boga in se kristijanom po-smehujejo, da jih imajo kar tri, verujejo v življenje po smrti, v dan sodbe, v pekel in raj. Seveda si raj prav po svojem slikajo: ondi bo veliko najpikant-nejših jedi, in kar je Turku najljubše, veliko očarljivih, čarokrasnih žensk, ki bodo razveseljevale in kratkočasile duše izveličanih Turkov. Turkom je prepovedano # piti vino, in za to najbrže nimajo Slovenci posebne simpatije do turške vere. Turški pregovor resnično pravi: „Bir eji šarab ve bir dilber avret iki tati zehir dir", kar se reče po naše: Dobro vino in lepa ženska je dvoje sladkih strupov. A dočim se Turk enega strupa, namreč vina, še precej varuje, privošči si tem bolj drugega, katerega sme imeti toliko v zalogi in na razpolago, kolikor mu to dopušča njegova denarnica. Kakor sem že omenil, imajo Turki stroge poste Najhujši post je za Turke v mesecu ramazan, našem decembru. „Sefa geldi, šechri Ramazan" se čuje med Mohamedanci začetkom decembra: pozdravljen bodi sv. mesec postov. Mohamedanci obhajajo ta post celih 28 dni, namreč od mlaja do mlaja. In post se pri Turkih vestno izpolnjuje, celo emancipirani, napredni moslimi, ki se sicer ne drže preveč krčevito predpisov korana, si ne upajo v prisotnosti drugih Turkov kršiti posta. Post ramazan prepoveduje slehernemu Turku po dnevu, t. j. eno uro pred solčnim izhodom do zahoda kaj použiti. Moslim ne sme v tem času vzeti v usta niti najmanjše trohice ne jedi, ne pijače, ne sme kaditi, nosljati, celo cvetlice povohati ne sme in se mora oddaljiti od harema, kar je pravovernemu pobožnemu Turku bržkone najhujši post. V prejšnjih časih so se Turki po noči po solnčnem zahodu, kadar je nehal post, zadovoljili le z najpotrebnejšim za telo, ali dandanes se vidi „napredek". Dandanašnji Turek to, kar mu je po dnevu prepovedano, išče tembolj po noči in potemtakem je mesec ramazan sicer doslej mesec najstrožjega posta, po noči pa mesec najrazuzdanejših veselic in pohotnih izgredov. Takoj po solnčnem zahodu se prirejajo pri imenitnih Turkih razkošne in potratne gostije, if t ar i h katerim se vabijo najizbranejši gostje. Za vsakogar, bodisi tujec ali Turek, je posebno odlikovanje, ako je povabljen k iftaru. Čas, kadar se post konča ob solnčnem zahodu, napove strel iz topa. Čim top zabobni, hitro prime Turek kozarec z vodo, napije se, brž si napravi sval-čico in potem izsreblje čašo črne kave. Šele po teh najvažnejših življenskih turških potrebah sledi gostija. Po jedi odidejo moški v mešite in . . . dalje, Tudi v haremih se razvija ob času ramazana po noči veselo življenje. Pridejo pevke in plesalke, da se pri sorbetu in slaščicah zabavljajo s prebivalkami haremu — do ranega jutra. • Proti jutru se vrača turška gospoda domov, čakajoč iznova na topov strel, a sedaj ne več tako veselo in zaželjivo kakor sinoči. Po noči so prehodili vsa gledališča, kavarne, cirkuse itd., zdaj se je približala peta ura zjutraj, top zadoni, sv, post je zopet nastal, katerega pa pristen pravoverni Turek navadno prespi. Tako torej Turki varajo svojega boga, kar zadeva post, ali uverjen sem, da se pri kristijanih ne dogaja inače. Poznal sem nekega sicer dobrega kristi-jana, ki ga je nekoč v petek našel kaplan v gostilni za mizo, kako se masti z gulažem. „Oprostite, gospod", je dejal lahkoživec na očitajoči pogled kaplanov, „moja duša je sicer katoliška, a želodec imam luteranski". Mohamed (571—632), ustanovitelj turške vere, ki se imenuje islam t. j. udanje v božjo voljo, je to vero pravzaprav skrpal iz treh raznih ver, kristijanske, židovske in paganske, kakor jih je poznal na svojih kupčijskih potovanjih. Priznava staropisemske preroke, priznava Krista, a ne kot boga, marveč le kot znamenitega preroka, časti Marijo kakor mater velikega moža, o sebi pa je trdil, da je zadnji in največji izmed prerokov. Turška vera je utemeljena na tako imenovanem fatum, usodi. Človeku je določeno vse, kaj ga v življenju, že naprej, pred njegovim rojstvom. Kristijani verujejo sicer nekaj sličnega, v previdnost božjo, da namreč še las z glave ne pade brez božje volje, ali to ima čisto drugo pojmovanje. Nekoč je prišel k meni kmečki modrovalec ter me je zaupljivo popraševal o kočljivi stvari: zakaj je Bog, ko je vsevedoč in je torej znal pred milijoni in milijoni leti, ko še ni bilo ne zemlje, ne solnca in drugih stvari, ko še ni bilo ilovke za Adama, zakaj je ustvaril človeka, o katerem je naprej vedel, da ga bo le žalil, zakaj mu je dal prepoved, ne jesti sadja, ko je vender naprej znal pred milijoni leti, da Adam in Eva postavo prelomita? Zakaj Bog stvarja take ljudi, ki pridejo v pekel? Bog bi si lahko prihranil toliko žalitvi j, toliko grehov in človeške bede bi lahko preprečil itd. „Veš kaj, prijatelj", sem dejal vaškemu radovednežu, „o tem ne tuhtaj, rajši veruj, kar ti katekizem pripoveda, in enake skrbi pripusti le z mirnim srcem Bogu". Pomiril ga s tem seveda nisem, ali sem morda imel začeti ž njim kako bogoslovsko ali modroslovsko predavanje? Letnik LX, Toda pustimo za nekaj časa Turke in kmečke modrijane pri miru in poglejmo še dalje po Banjaluki. Mesto šteje kakih 15.000 prebivalcev, izmed katerih je polovica Turčinov, pravoslavne in katoliške vere. Turki imajo ondi 42 mošej, pri veliki mošeji stanuje višji turški duhoven za Bosno. V mestu in okolici so slovite tople kopeli, koje so dale mestu njegov naslov (banjakopelj). Moderne zgradbe so ssmo na izhodni strani mesta, kjer stanujejo uradniki in vojaštvo, zahodni del ima popolnoma orijen-talsko lice. Katoličani imajo v Banjaluki svojega škofa. Sedanji škof, Marijan Marinkovič, je frančiškan in kakor vsi bosenski „Franjevaci", nosi tudi škcf Marinkovič brke, na katere bi smel biti lahko najošab-nejši Madjar ponosen. Sploh pa ni umljivo, zakaj v našem času ne smejo nositi vsi duhovniki brade? Apostole, Izveličarja samega, papeže in škofe iz prvih kristijanskih časov, kakor jih videvate ob altarjih ali naslikane v kaki legendi, krasi častivredna brada, moška resnobnost in dostojnost odseva iz njihovih važnih obrazov. Poglejte le na pr. v Blasnikovi pra- tiki na sv. Hijeronima 30. septembra, takoj se vam prikupi ta svetnik radi svoje zunanjosti in vi se mu blagohotno nasmejete. Vsaka neumna moda ima na Francoskem svojo domovino in tako tudi šega, briti si obraz, se je izlegla v puhlih možganih francoskih dvcrnikov in cerkev se je je oprijela kakor, bogve, kake pametne iznajdbe. Nekoč se je znani šent hipo-litski profesor v duhovščnici, dr. Jos. Scheicher, tako le izjavil o tej zadevi: „Kadar srečam obritega človeka, takoj vem, da je tisti ali far ali kak komedijant (gledališki igralec), večinoma je tak obritec oboje". Pri nas smejo nositi brado le nekateri redovniki, recimo: kapucini, serviti in omenjeni že trapisti, v jutranjih deželah nosijo pa vsi brez razločka brado, kajti tam se smatra za nečastnega mož z obritim obrazom. Zraven stolne cerkve, ki pa skoro ni večja, kakor ljubljanski sv. Krištof, stoji škofova palača, precej pohlevna zgradba. Bolj imenitno imajo zidano svojo hišo neke nemške nune zunaj mesta, ki nosijo rudeči trak okolu pasu. S čem se pravzaprav te pečajo, Bog sam v6; da baje molijo za ljudi. Ali to ni počenega groša vredno, ker imajo dovolj moliti za svoje grehe. Vsakega človeka je Bog ustvaril za delo, nekateri samostani pa niso nič drugega, nego zavetišče lenuhov. Tudi mi nič kaj ne ugajajo stroga pravila trapistov, kajti Kristus je naročil apostolom: „Pojdite po svetu in učite narodea, ne pa: „napravljajte sir, čokolado in likere", kakor to delajo trapisti. Ker mi je ostajalo več dni časa, sem zašel v okolico ogledat si bošnjaške vasi in palače. Posebno prikupljive zunanjosti nimajo. Iz protja spletena baraka, omazana z blatom, dim se je valil iz vseh možnih odprtin in notri vsa bošnjaška rodbina okoli ognjišča — s kozami in drugimi domačimi stvaricami. Sl šal sem večkrat pripovedovati, da se Bošnjak boji Stran 337. dela, tako-le s palicami, pipami in drugim okrasnim drobižem pohajati po mestih in napravljati svalčice, to mu še ugaja, za težko domače delo ima premehke roke. Po potu sem zašel precej daleč, ter sem se vračal po drugem kraju domov. Zašel sem v turško vas, minareti so me preverili o tem. Tudi me mimogredoči niso več pozdravljali s „Hvaljen Izus!" temveč me je neki širokohlačnež pozdravil na prav nenavaden način. Naj poprej se je z roko dotaknil čela, potem prsij, ter končno je sklonil glavo. To je bil torej turški „servus!" ali „sluga ponižni!" Prišedši na veliko cesto sem že srečaval veliko ljudi. Videl sem fante, ki so imeli lase spletene v kite, brez pasa pa ni noben Bošnjak; zanj vtika in shranjuje vse, kar pri nas moški skrivajo in vtikajo v žep. Pred mestom sem srečal neko karavano, ženske s pipami v ustih so jahale mršava kljuseta z okobaljenimi nogami kakor dragonerji, ki jih vidimo prav te dni večkrat po Ljubljani paradirati. Na drugem sličnem izletu, kaki dve uri hoda proti severovzhodu, sem slučajno naletel na naselbino kranjskih Slovencev nekje z Gorenjskega doma. Čudno, da se tam Slovenec, rekel bi, med svojci, udomači tako s težka. Domačini jih ne ločijo od tujcev, ter jih imenujejo s skupnim nazivom „švabe". Nazaj iz Bosne sem jo nameraval kreniti v Dalmacijo, ali pot po neznanih, nehodnih in med Turki celo nevarnih krajih, brez zemljevida, ki sem ga zaman iskal kupiti pri nekem nemškem knjigo-tržcu v mestu, sem si končno izbil iz glave, ko so mi jo odsvetovali znanci, kar sem si jih bil med tem nabral v Banjaluki. „Pojdeš po stari poti domov", sem naposled določil. Dočim pa sem v neki gostilni na voglu ulic čakal nestrpno na popoldanski vlak in brhka, zgovorna in zapeljiva natakarica, kakor so malodane povsod enake, je medtem kaj spretno porabljala trošico svoje ženske modrosti, da se kaže „duhovito", sem zagledal na ulici pri pečenih bučah čepečega Turka. „Ali se to je?" vprašam natakarico. „Kajpada, in kako so dobre!" mi je delala skomine in takoj tekla povedat Turku, da je zanj našla, odjemalca". Seveda mi bolj tekne kranjska klobasa, kakor turška buča, a poskusiti ne škodi, saj tudi drago ni bUo. Za groš mi je prinesel tako porcijo te turške pečenke, da bi je bil imel lahko za dva dni dovolj. „Brado, češ vina?w sem ga skušal. „Ne smem!" — „Češ piva?" — „Ne smem, danes je petek (turška nedelja), moram se do večera postiti". — „Ali češ smodko?" To je vzel in mi je marsikaj pojasnil, s čem ga je nadlegovala moja radovednost. Naenkrat je pogledal na ulico in bliskoma planil skozi vrata. Kokoši in goske, ki se vedo kar prosto po banja-luških ulicah, so ugodno porabile Turkovo odsotnost ter se lotile njegove pečene zaloge, ki je ležala na tleh. Turek se je togotil, jaz pa sem se še v zadnjem NOVICE t Stran 338. Letnik LX. trenotku svojega bivanja v Banjaluki prav od srca občni zbor nasmejal. je soglasno sklenil naslednjo resolucijo: „Občni svoje ogorčenje nad tein, da vsled * * železniškem vozu sem se sešel s zbor mirnske zadruge izraža svoje obstrukcije klerikalnih deželnih poslancev zaključeni deželni ranju uravnave da se izvrševanje zbor ni mogel sklepati o tako važnem nadalje hodžo, Mirne, ker je s tem nastala nevarnost ne turškim duhovnikom, ki sem ga poznal po rudečem, z belo ruto ovitem turbanu, ter sem se ž njim med drugim pogovarjal tudi o tem, čemu Turki ne dovo- tega dela zopet zavleče, temveč tudi ta velika nevarnost, da se že izvršeni deli proge zopet porušijo in zasujejo in s tem stroški končnega dela v novič narastejo Občni lijo tujcem v mešito. Povedal mi je, zakaj. V mešito škodo davkoplačujočih adruge energično protestuje zoper tako početj f zbor mirnske I v veliko pri uravnavi Mirne prizadetih posest mora vsakdo stopiti neobut, in ker tega nečejo rado- nikov in naprosi visoki deželni odbor, naj vse potrebno ukrene vedni tujci izpolniti ter se tudi drugače vedejo nedostojno v pričo turškega boga, se jim je prepovedal vhod v njo. Nakrat je pogledal hodža na uro da se delo vzlic brezbrižnosti in lahkomiselnosti kmetskih po slancev najhitreje izvrši u Kaj bi bili možje šele rekli ko bili vedeli, da je kmetijsko ministrst že reklo naj se snide dež b in potem je razgrnil ruto na tla, pokleknil, molil svo- uravnavo Mirne jega Allaha, s čelom se je dotaknil tal, nič se ne zmeneč za okolo sedeče. Prišel je čas njegove molitve in Turek se ne sramuje svoje vere pred ljudmi. Prijedoru je izstopil, mene pa na izkušnje bogatejšega je odnašal parni konjič proti hrvatski stolici. sicer tud in dovoli deželni prispevek za i državnega prispevka Novice. mm. ne bo! Nova razglednica. Gospod Slatnar v Kamniku je izdal novo lično razglednico, na kateri je v barvah prav fino in ukusno posneta znana slika Jurija Šu bi ca, predstavljajoča slovanska blagovestnika sv. Cirila in Metoda. Nemška ljudska šola v Ljutomeru. Slovenci so tudi pri učnem ministrstvu .propadli s svojo pritožbo, da se trg Ljutomer izloči iz dosedanjega šolskega okoliša in konsti- tuira kot samostojen šolski okoliš. S tem so tržani oproščeni vsacega prispevanja za dvojezično cesarja Franca Jožefa šolo nemško šolo, Slovenci pa imajo svojo Osebne vesti. Za avakultanta sta imenovana sodna praktikanta v i č n i k v Škofjiloki Ivan Bakovnik v Ljubljani in Peter Le- Za pravne praktikante pri politični upravi so imenovani absolvirani juristi gg. Anton Mene ig er, Ivan Lininger in Ivan Böltz. Pomožni uradnik pri v Ljutomeru Nemci dvojezično. Značilno za tržaške razmere. Od Sv. Ivana pri Trstu poročajo: Vsako leto naznanjali so nam Svetoivančanom topiČi godovni dan našega vladarja; letos pa je bilo vse tiho. Tudi ob procesiji sv. Rešnjega Telesa ni bilo letos streljanja. okrajnem glavarstvu v Kranju gosp. Fran Roš je imenovan vladnim kancelistom v Celju. — Gospod Zmag. Andrejka z Livnograda je imenovan poročnikom 97. pešpolka Policijski kancelist pri deželni vladi v Ljubljani gospod Josip Schwaiger je imenovan oficijalom. Ker smo vedeli, da Vatovec, vprašali strelja vsako leto naš poslanec gospod smo se začudeno, kako je to mogoče. In P o n i k Učitejske vesti. Definitivni so postali gosp. Aloj v Trnj gosp. Valentin Mikuš v Podkraju, gdč Terezija Bole v Vrabčah, gdč. Gabrijela Jereb v Crmoš njicah gdč Mihaela Novak v Senožežah in gdč Ana izvedeli smo sledeče: Gosp. Vatovec je napravil letos pismeno prošnjo, v kateri je prosil tukajšnjo policijo, naj mu dovoli tudi letos streljati, kakor je streljal že toliko let ob procesiji in na predvečer godovnega dne našega vladarja. Na slovensko prošnjo prejel je nemški odgovor, v katerem mu je policija prepovedala vsako streljanje s topiči pod kaznijo. Tako goje v Trstu lojalnost. ' Božič v Kamnigorici Na lastno prošnjo so bili premeščeni nadučitelj v Poljanah gosp. Ivan Pipan na Trato, nadučitelj v Banjaloki gosp. Anton Bezeg v Goče in gdč. A. Bela k iz Prema v Gor. Logatec. Na lastno prošnjo so bili upokojeni Umrli. Umrl je v Gorici bivši deželni poslanec dr. Nikolaj T on ki i. Umrla je v Devinu gospa Leopol- dina Ples, rojena Hausner, soproga znanega rodoljuba g03p. Friderika Plesa. Umrla je v Ljubljani Marija Mat a j c, nadučitelj v Ljublja g. Martin Z a r n i k in učitelj v Hrušici Fran Rak t učitelj v Ljublj učitelj v Trnovem Valentin wmmmmm umm Fran K roj. Kušar, mati znane narodne rodbine. Oficial Sorn prijet. Policija v Zagrebu je zasledila in aretovala bivšega ječarja na Žabjeku Vincenca Sorna, krogu si dvoru Janez Mož 5oletnico službovanja je v nedeljo praznoval v ojih sodrugov in prijateljev kovač na južnem kolo- kateri poneveril 11000 kron. Sorna pripeljejo v kratkem v gostilni pri „Novem svetu Navzoč bil tudi gosp. Posch, višji inspektor iz Trsta, kateri je imel primeren nagovor na jubilanta. Možina je bil obdarovan s krasnimi darili. Čestitamo starčku, vzdržal pol stoletja. ' v Ljubljano. Velika nezgoda v Belipeči. V brusilnici tovarne Roberta Lilpopa v Belipeči razletel se je 13. t. m. dva metra v težkem delu Nova ustanova. Vseučiliški gosp. dr Š u b profesor v Gradcu je založil pri deželni vladi svoto 40 000 da se napravi ustanova za revne dijake iz Poljanske doline v premeru imajoči brusilni kamen in pri tem vrgel delavca Ivana Reithoferja z veliko silo v zrak ter pri paicu istemu zdrobil obe nogi v stegnu in levo roko v nadlehti. Poškodbe so smrtno-nevame in se je poškodovanec po zdravniški odredbi prepeljal v beljaško bolnico. Reitbofer je doma iz Lausche, okraja Weitz na Štajerskem. Nesreča. Te dni sta se Karolina Marcina, mesarica iz Gornjega Kašlja, in Jožefa Bitenc v naglem tiru prepeljali - »Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev je imela minoli teden ob ogromni udeležbi svoj občni zbor v B konjenTs Šarabonovega dvorišča na Zaloško cesto. ~V 'istem Trstu. Ta občni zbor se je odločno zavzel v Trstu V za slovensko šolstvo političnem oziru je učiteljstvo izreklo svoje na- trenutku ako predno prepričanje, ker od klerikalne stranke nima ne šolstvo ne učiteljstvo ničesar pričakovati. se voza prišel električni voz in bi bil gotovo podrl voz, ne bil voznik Jeglič naglo ustavil. Vkljub temu pa sta nekoliko zadela. Voz, na katerem sta sedeli nave- deni ženski, se je tako pretresel, da je Bitenc padla na tla Obstrukcija v kranjskem deželnem zboru in in se na glavi težko telesno poškodovala. Prenesli so jo v njene posledice. Te dni je imela mirnska zadruga svoj deželno bolnico. Baje je malo upanja, da okreva. Stran 339. Letnik LX. — Tatvina v uršulinski cerkvi. Te dni je bil v uršulinski cerkvi uKraden iz stranskega oltarja prt, vreden 20 kron. Policija je dognala, da je' tatvino izvršila neka brezposelna dekla Karolina Riedl iz Kranja. Tudi rjuh in kozarcev je pokradla v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah, koder je prenočevala. Prodajala je navedene reči pri starinarjih. — Trgovci s papirjem —■ sovražniki razglednic. Tovarnarji in trgovci papirja pritožili so se na pristoinem mestu proti velikanskemu razširjanju razglednic. Pravijo, da je bilo v prejšnjih Časih, ko so se rabili voščilni listi in pisma, za nje mnogo bolje, ker isto ni bilo v nikaki nevarnosti, da zastara kakor razglednice, ki zahtevajo nebroj vrst in vednih novostij. Tako pa, ako hočejo konkurirati, zalagati morajo vedno z novimi, stare pa jim obležijo kot čora. Njih želja je, da bi se kmalu, kmalu naveličali ljudje razglednic in se skesano vrnili v prejšnje „dobre čase" navadnih voščilnih listov in papirjev. — Tolažba. V letošnjih mnogobrojnih nevihtah je padla iz pročelja neke tvrdke črka D na tla, ter s tem ranila mimo-gredočega človeka. Nekdo, ki je bil priča tega dogodka, je tolažil nesrečneža: „Nič ne marajte, vsaj je bila le mehka Črka D, kaj bi pa bilo ko bi padla trda Črka T na vas. Ubilo bi vas, ubilo". * — Pošten deček. Pri zadnji veliki slavnosti v Gradcu zgubil je nekdo izmed udeležencev angleški bankovec v vrednosti 12 000 kron. Našel jih je nek mali deček ter jih pošteno oddal na policijo, kjer jih je prejel lastnik ter založil v plačilo deSku v hranilnico 1000 kron. — Kača na gostbi z otroci. Od družine Prekup v Szalmonfalvi na Ogrskem je šel oče navadno zgodaj iz hiše na polje, mati mu je sledila, a doma je puščala dvoje svojih majhnih otrok v posteljici, a za zajutrek jima je puščala v skledici mleka. Ko bi se kasneje otroka Peter in Ančika zbudila in ustala, bi povžila od matere jim puščeno mleko. Mati je pa opazila, da so otroci jako slabi in lačni, ko se ona vrne domov, zato je puščala več mleka, a vender sta se otroka zmiraj pritoževala, da sta lačna, to ji je dalo povod, da je pomislila, da mora nekdo otrokom mleko popiti. Nekega jutra pripravi v skledico dovolj mleka in se poleg hiše skrije, da vidi, ako pride kdo v hišo ali ne. Tako čuvajoč je slišala otroka, ko sta se zbudila in šla do okna, da vidi, kaj bo. Otroka sta precej tekla po skledico, se vsedla na tla in začela z žlicama srkati mleko. V istem Času se pa pokaže med njima velika siva kača; mati je strahu skoraj omedlela, ali skrb za otroka ji je dala poguma, da je vstrajala, da vidi, kaj bo. Kača se je mimo približala skledici in začela srkati mleko z otrokoma, a ko je kača le preveč vtaknila glavo v skledico, udaril jo je Peter lahno z žlico, kot bi jo hotel opozoriti, da je to vender preveč, ker hoče vse požreti; kača se je na to nekoliko ustavila in potem v noviČ uteknila glavo v skledo ter poželjivo srkala mleko, kar je bilo otrokoma navadna stvai. Prekupovki je bilo to že preveč. Šla je oprezno v hišo, vzela sekiro in se potihoma približala otrokoma, a ko se je kača nekoliko odstranila od sklede, odsekala ji je glavo. Otroka sta čudno pogledala mater in Peter je dejal hrvaško: „Draga majka, zašto si ubila siroticu". — Uvoz italijanskega vina v našo monarhijo. Iz Bari in okolice v Italiji se je uvozilo k nam meseca junija letos 870.744 kg mimo 339 210 kg lanskega leta. Uvozilo se je 715 878 kg belega vina in 154*868 kg rudečega vina. V prvih šestih mesecih t. 1. je znašal uvoz italijanskega vina v Avstro-Ogrsko 69.306 q in sicer 59.246 q belega in 10.060 q :rudečega vina. — Turin in podgane. Mesto Turin na Laškem mora posebno veliko trpeti pred — podganami. Ta žival se je ondi tako zaredila in pomnožila, da vsa navadna sredstva nič ne pomagajo. Ako se jim da strup, ga niti ne pokusijo ; mačkov se ne boje, ampak jih zložno zapode v beg, in še veseli smejo biti, da kje svoje dlake ne puste. Ako jih ho^eš podušiti z dimom, se ti rogajo. Največ trpi pred njimi poštno poslopje. Nobena reč ni varna pred njimi. Tudi pred pismenimi skrivnostmi nimajo že prav nobenega respekta Vsa pisma so pred njihovimi zobmi v nevarnosti. Poštna uprava že resno premišljuje, ali ne bi kazalo postaviti novo masivno poslopje, kjer bi bili morebiti bolj varni pred temi sovražniki. — Čudak. V Rimu je umrl 91letni starček bogataš imenom Avgust Dutuit rodom Francoz. Bil je vseskozi nabi-ratelj umetnin kakor dragocenih podob, kipov in enakih stvari. Njegova zbirka je cenjena na 20 milijonov kron. Vso to zbirko in več hiš v vrednosti 2 milijona kron je zapustil starec rojstnemu mestu Parizu s pogojem, da so umetnine pristopne občinstvu ter da se ta muzej vzdržuje iz dohodkov ostalih dveh milijonov. Starček je moral dobro poznati počasne navade uradov svoje domovine, ker v svoji oporoki izrecno zahteva, da mora biti zapuščina v teku dveh mesecev urejena in muzej v teku šestih mesecev otvorjen, drugače zgubi oporoka veljavo in vse imetje pripade mestu Rimu. — Nova sladkorna rastlina. V Paraguay je našel učenjak Bertini rastlino, ki bi znala s časoma nadomestiti sladkor. Rastlina ni velika, z malimi peresi in neznatnim cvetjem ter raste na severni strani višav Amanbay. Le nekoliko peres te rastline zadostuje, da se z njimi osladi čašo kave ali vode Ako pa se vzame v usta košček te rastline, čuti se cele ure prijetno sladki okus njen. Bertoni upa, da v splošnem razširjanju te rastline prej ali slej spodrine sladkor, ker ima to prednost, da nima nikakih škodljivih snovij v sebi. Poskusi so se vsekako že začeli. — Vsem možem, ki so se naveličali zakona, namerava neko humoristično društvo v Rimu napraviti velikanski banket. Na stotine udeležencev se je baje že naznanilo, tako, da se odbor boji, da bode prav preveč teh „nesreČnežev", odboru pa so žene dotičnih in druge priskočile na pomoč s tem, da so sklenile odločno protestirati proti prireditvi tacega banketa. — Pruska pravičnost. Pruski uradni list oborniškega okraja na Poznanskem je objavil pred nekoliko leti vladni odlok, ki je naznanjal, da je cesar določil 131etni deklici Pe-lagiji Fromm častno darilo (ker je rešila nekega dečka iz nevarnosti vtopljenja) s tem dodatkom, da se ji ono darilo izplača, kadar doseže 18: leto. Ko je prišel oče deklice pred nekoliko meseci s prošnjo, da bi se hčeri oni častni denar izplačal, kako se je zavzel, ko je dobil na svojo prošnjo ta-le odgovor: „Sami ste vzrok, ako vaša hči ne dobi Častnega darila; slišal sem, da pri volitvah glasuje s Poljaki!" — Prazen strah. Francoski eks minister Valdek Roseau je prišel na svojem potovanju na Norveško. V malem mestu Odee gre s svojimi spremljevalci v neko prodajalno, da si kupi par spominov s potovanja. V odsotnosti trgovca mu je stregla njegova žena. Med tem pa pride v prodajalno priprost kmet, ter videč, da ni gospodarja, položi tnalo škat-ljico na mizo, ter hoče molče oditi. Spremljevalci ministrovi, videči to, menili so takoj, da je to gotovo kak napad na ministra in v škatlji najmanj dinamit. V hipu, ko odide kmetič skozi vrata, vrže eden iz med njih škatljo z vsem strahom za njim ter se je vse vsulo na ubozega kmeta, ki ni vedel, kaj naj vse to pomeni. Tudi žena, ki je stregla kupcem ter poznala kmeta, ni mogla razumeti teh tujcev. Menila je, da ima opraviti z blaznimi ter jela kričati na pomoč, na kar se je nabralo v hipu vse polno ljudi okrog tujcev. S pomočjo edinega policaja pa se je stvar srečno in hitro razjasnila. Kmet, ki je prišel v prodajalno, prinesel je namreč steklenih biserov, katere je po naročilu trgovčevem nakupil po gorah in ker ni bilo Stran 340. i Letnik LX trgovca odšel, meneč, da se potem vrne. Ministrovi spre- mljevalci pa so menili, da je to najet atentat na ministra. Nekoliko osramočena izleta. se je vrnila imenitna družba iz tega Zabava z medvedom. Na Kuskem je precej uko- reninjeno mnenje, da ima medved več ali manj človeškega razuma in da on človeka razume. Nedavno je prišel v dotiko z njim ruski kmet ter pri tem dobil precejšno, dasi nenevarno rano ter vsled tega iskal pomoči v bolnišnici. Zdravnikom je ta slučaj pripovedoval na sledeči način: Nekega dne sem se podal na lov na medveda, ter tudi kmalu zasledil, kjer se je medved ulovil v pasti, sem mu jih nastavil. Sedaj si moj mislil si-ti Mihalovič-potepinovič ter nastavil puško. Toda v prvo ni sprožila, v drugo pa je medveda strel ravno toliko razkačil, da se je z vso silo oprostil pasti. Sedaj pa sva si stala nasproti. Prvo delo tega potepinoviča je bilo, da mi je dal zaušnico, da se mi ulila kri iz ust in ušes. Videč, da to je za danes on zmagal, jamem ga lepo pogovarjati in prositi: „Ti Mihajlo, pusti me za danes, ne bodi neumen in neusmiljen" toda medved pogledal me tako nekako zaničljivo, da sem naenkrat postal jezen. „Pa se dajva — dejal sem ter zopet nameril nanj. Toda medved tudi že ni razumel šale in ko mi je zopet spodletel strel, videl sem, da sem zgubljen, ako se ne omeči medvedje srce. Tn res, prosil in prosil sem ga, da me je nazadnje pustil ter s prav čudnim pogledom obrnil se bilo pred medvedom, pa vesel od mene. Malo sram me sera bil, da me je pustil Tako je pravil ruski mužik dvoboj z medvedom v bolnišnici, kjer si je zdravil od medveda zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn ure pooblastila tako dolgo, zaloge, klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. spomin — zaušnico. Angleško kronanje in obed ljudstva. Za časa napovedanega a potem odpovedanega kronanja dal je angleški kralj napraviti velikansko kosilo, na katerem se je nasitilo do 500.000 ljudi. Povsod, kjerkoli so bili primerni prostori, postavljene so bile mize in kuhinjske priprave, da se in jedlo. Strežajev za kuhanje in postrežbo kuhalo tega kosila bilo ni nič manj kakor 40.000 Da se je porabilo neizmerne množine, se vidi iz sledečih številk. 330.000 kg govejega mesa, 250 000 kg krompirja, 250.000 kruha, 230.000% sira. Koliko pa še ostalega in posebno pijače. Baje jim je največje delalo kuhanje mnogega krompirja, katerega so morali težave gorkega oddajati zastonj gostom in je bilo malokje tako velikih posod in priprav, kakor so jih potrebovali za take množine. No, slednjič so bili vender vsi zadovoljni ter jih naj- brže ni posebno brigalo, ali je kralj kronan ali ne. Zelo dobro sredstvo proti slabokrvnosti je sladkor v kakoršni koli porabi. Jako dobro stori vsaki dan približno vode s sladkorjem in košček kruha. dvakrat kozarec dobre Ako se to vedno uživa dan na dan, uspeh moči in zdravja pri slabokrvnih ne izostane. M j . t i v * * ft t jih v ši jff iih % t 1 Zi u V ')' fS • / -ij /j «• ! » • •» • f i 1 » I II 9 '/i // I 4 »// IJ t U • - /i U > m ♦ nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. prava srebrna remont, ura s posrebr njeno žepno verižico tokom prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom prava I4karat zlata remont, žepna ura v baržunasti škatulji gantno verižico. Za vsako uro se jamči 3 leta. Loterijske srečke. V Brnu dne 20. avgusta t. 1.: 88, 3, 67, 72, 58. Na Dunaji dne 16. avgusta t. L: 25, 55. 43, 86, 45 V Gradci dne 16. avgusta t. 38, 34, 25, 18, Nepovoljne se zamenja torej brez rizike rej ena Pošilja denar nazaj pošlje pona povzetju Tem enaka naznanila proti gotovini Holzer tovarniška zaloga Založnik avstrijske zlatnine uradniške zveze debelo. Tržne cene. Avstrijsko. V Ljubljani dne 22. avgusta 1902. Pšenica K 7*50 h ječmen K 6'40 h, oves K 6 50 h, ajda K 6 50 Ilustrovani ceniki zastonj franko Agentje sprejmejo proso K h. turšica K 6 40 h. leča K fižol K 7 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Odgovorni urednik Hajko Pirkovič Tisk in založba Blasnikovi nasledniki