Zl. Mko.
V UuMjunl, u sredo. 21 januuorjo 1909.
xlii. leto.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: v upravni št v u prejeman:
celo leto.........K 24 —
pol leta.......... 12 —
Četrt leta..........6-
oa mesec.........  2 -
celo leto pol leta
četrt leta. na mesec
K 22 — 11 — 550 190
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. Vredniatvo; Knaflove ulice št 5, (I. nadstropje levo), telefon at 34
Uhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
..Narodna ttskama" teiefon it. 85.
.Slovenski Narod'
za Avstro-Ogrsko:
celo leto......... K 25—
pol leta......... „13 —
četrt leta......... „   6 50
na mesec......... » 2-30
velja po pošti:
za Nemčijo:
celo leto.........K 28 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30,—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon At. 85.
Idrijske razmere.
Govoril deželni poslance E. Gangi v deželnem zboru kranjskem dne 15. t. ni.
(Po stenograf ičnem zapisniku).
Visoka zbornica! Dovolite, da po hudih in ostrih besedah, ki so slikale naš . splošrii položaj na Kranjskem, pridejo iz mojih ust mirne besede, s katerimi govori prebivalstvo idrijskega mjesta, tamkaj globoko v kotlu naše dežele skrito in živeče.
Oglašam se torej k besedi kot poslanec idrijskega mesta in poudarjam takoj v začetku svojega govora, da bom govoril popolnoma mirno in stvarno in naslikal razmere, vladajoče v tem mestu, samo tako, kakor so v resnici.
Da govorim kot poslanec idrijskega mesta, moram posebe naglasiti; zakaj trdno sem prepričan, da ima poslanec mestu Idrije v tej visoki zbornici naj hvaležne j še stališče, ker se le malokateri častitih gospodov tovarišev more in mora po-uašati s tem, da zastopa volilni okraj, ki donaša deželi leto za. letom toliko in toliko dohodkov, ki pa obratno od dežele ne prejema skoro nič. ali pa vsaj malenkostne zneske. To naj izpričajo takoj dokazi!
Mesto Idrija plačuje deželnih doklad k direktnemu davku na leto okroglo 40.000 K, ker znašajo direktni davki na leto okroglo in povprečno 100.000 kron. Tako je plačalo naše mesto od leta 1900. do vštetega leta 1907. državi čistih 1,089.890 K 15 vin. ter v istem času deželnih doklad nič manj nego 435.956 K.
To je naravnost ogromna vsota, ki jo prispeva Idrija in ki jo je morala prispevati do vštetega leta 1907. deželni blagajniei v Ljubljani.
Poglejmo pa nasprotno, kaj dobi mesto Idrija od dežele. Skoraj nič! Za ljudsko šolstvo v Idriji ne prispeva deželna uprava prav čisto nič, ker to ljudsko šolstvo vzdržuje v Idriji rudniški erar.
Rudniški erar vzdržuje vse šolske potrebščine in plačuje tudi učiteljsko: seveda plačuje učitelje tako, da so pazniki idrijskega rudnika boljše plačani kot učitelji, čeprav imajo učitelji pravico nositi uniformo desetega cinovnega   razreda dr
žp-\m;>i   pro^nilrnv,    SoIpIp  slnn"a na
idrijski ljudski šoli je bolje plačan pa ne dasta niti bora v korist samo- j Slabo plačani idrijski rudar, že kakor pa nekateri mlajši učitelji na   posebi u bornemu mestu. To najbolj- ! Ijan dati svojim otrokom zagotovilo
tem zavodu.
Tudi s srednjo šolo idrijsko nima dežela nobenih izdatkov, ker si to srednjo šolo oskrbuje mesto samo in i si jo bo vzdrževalo do septembra le-: tošnjega leta, ko prevzame idrijsko realko država.
Tako si  občina tudi večinoma vzdržuje   ceste;   nekaj   je okrajnih
še kaže ustanovitev mestne realke v Idriji.
Dolgo let so Idrijcani prosili na vseh mogočih mestih, da bi za mesto, ki je za ljubljanskim mestom največje mesto v deželi, izposlovali in
boljše bodočnosti, je bil pripravljen, da žrtvuje zadnji krajcar za to, da obogati svojo deco z duševnim kapitalom.
Kdor pozna življenje idrijskega rudarja, ta ve, kako presrčno, kako
j si priborili srednjo šolo, toda povsod   iskreno visi idrijski rudar na svoji ' so dobili zaprta ušesa za zahteve, ki j družini. Tu um je edini prostor, kjer so za mesto tako važnega kulturnega j se otrese težkih skrbi, pozabi svoje
cest, samo deželno cesto, ki drži iz   kakor tudi gospodarskega pomena. | nadloge, ki ga tarejo,  se nekoliko
Idrije v Logatec, vzdržuje dežela, pa Saj veste, da srednje šole ne služijo
še za to cesto dobiva dežela od dr- i samo  kulturnim   namenom, ampak
zave 4000 K podpore na leto. da služijo tudi v povzdigo socialne-
Dragi stroški, ki jih ima dežela I ga in gospod a rs k ega stališča v vsa-
za  mesto   idrijsko,   so   tako malen- j kem mestu, posebno pa v tako maj-
kostni, da se   najstarejši   prebivalec j hnih mestih kakor je Idrija,
Idrije ne spominja, da bi sploh kako | Naša država je pa za vsa druga
podporo bilo mesto Idrija prejelo od ; manjša, posebno pa nemška mesta,
dežele. Torej smem trditi, da dobiva dežela od idrijskega mesta povprečno na leto okroglih 40.000 K deželnih doklad, dežela pa nasprotno temu Idriji ne da uiti toliko, kolikor je črnega za nohtom.
Upam si trditi, da je Idrija bogat in neizčrpljiv vir stalnih dohodkov deželne blagajnice v Ljubljani, nahaja se pa mesto naravnost v kritičnem, če ne celo obupnem položaju.
Ako zahteva kaj od deželne uprave, pravi dežela: Obrnite se na državo. Ako pa kaj hočemo od državne uprave, nam rečejo: Obrnite se na deželno upravo, dežela vam bode dala. — Državna blagajna je tista, ki ima velik greh na vesti, zakaj država vleče na leto nad en milijon kron čistih dohodkov, (Dr. Žitnik: »Veliko več!«) pravim povprečno en milijon na leto. Bili pa so časi, ko je država vlekla od nas tudi nad tri milijone kron.
Ce pa hočemo v Idriji, ko nas dežela zavrača na državo in obratno država na deželo, iz svojih lastnih sredstev ustanoviti kaj koristnega, pa pride dežela in pravi: »Ne smeš«.
Kadar imata tako dežela kakor država od nas kaj dobiti, takrat nas pa dobro poznata!
Idrijsko mesto je potemtakem popolnoma prepuščeno samo sebi. Izkoriščajo nas do usmiljenja božjega, v ostalem pa je mesto pozabljeno, kakor da bi ležalo za deveto goro.
Da je temu res tako, naj navedem nekatere primere, ki naj potrdijo moje trditve.
Obe, tako dežela kakor država, spravljata v veliki meri redne dohodke iz idrijskega  mesta,  bd sebe
Id ali po svojem obsegu ali po svoji legi in sploh po svojem pomenu niso tako važna kakor je Idrija, takoj pripravljena ustanavljati srednje šole, dasi ravno sodi ustanovitev realk v področje dežele. V našem slučaju pa tega ni storila država in istotako ne dežela, dasiravno, kakor že navedeno, to sodi v njeno področje. In ravno zaradi tega, ker ni bilo misliti na to, da bi v mestu idrijskem kdo drugi ustanovil realko, si jo je moralo ustanoviti mesto samo, in sicer si jo je mesto ustanovilo zaradi tega, da si izboljša svoje mizerno šolsko stanje.
Rudniška idrijska šola nikakor ne odgovarja zahtevam ljudskega šolstva, kakršne so danes, kar takoj raz vidite, če povem, da hodi več nego tisoč otrok pod eno streho. To je kasarna, pa kaj takega ni za šolo. Razmere na tej idrijski šoli so take, da ima prvi razred šolo od 8. do 10. oire; potem gredo ti otroci domov in pride drugi razred v eno in isto sobo od 10. do 12. ure, ker rudniški erar nima toliko denarja, da bi sezidal kako boljše poslopje za svojo rudniško šolo.
Mesto je bilo primorano, da je tem idrijskim delavskim otrokom dalo sredstva, da se nadalje izobrazijo, ker vendar idrijski rudar nima toliko plače, da bi zamogel svojega otroka, dovršivšega ljudsko šolo, poslati v Ljubljano na srednjo šolo.
Tako je prišel občinski odbor idrijski leta 1900. do tega sklepa, da ustanovi in vzdržuje na občinske stroške nižjo realko, ki je bila prva slovenska realka na slovenskem ozemlju in sploh na vsem svetu.
razvedri v krogu svojin otrok ter pride do lepših misli.
Nekateri izmed teh idrijskih sinov, ki so lansko leto napravili maturo na idrijski realki, študirajo danes v Pfibramu, seveda zopet s podporo nikogar drugega, kakor od strani idrijskega mesta. (Dr. Pcgan: »Samo Novaka morate odvaditi, da ne bode več radi malenkosti ovajal rudarjev pri sodišču!«) To ne spada sem.
Treba je bilo zgraditi za realko novo poslopje, ga opremiti tako, kakor to zahteva moderna veda. Kdor si je kdaj ogledal naše realčno poslopje, mora priznati, da je mesto storilo za realko vse, kar mu je bilo največ mogoče storiti- Idrijska realka, oziroma nje _ vzdrževanje stane mestno občino na teto okroglih 60 ti soe kron, Ln čimbolj se je izpopolnjeval ta zavod, tembolj so naravno rasli tudi stroški, in sicer je imela občina do konea leta 1907. stroškov 772.236 K.
Med temi so seveda tudi vraču-njeni stroški za zgradbo realčnega poslopja v znesku 363.769 K.
Med tem pa je padla cena živemu srebru in padla je v zadnjih letih do letos tudi uporaba živega srebra, in tako so padli tudi dohodki občine.
Letos, kakor mi je zadnjič omenil predstojnik idrijskega rudnika, gospod dvorni svetnik Billek, so se tc razmere izboljšale, tako, da je tu di pričakovati, da se bodo zopet dvignili dohodki občine in s tem seveda tudi dohodki, ki jih od nas dobiva dežela.
Občina je bila v zadnjih letih prisiljena zateči se k posojilu, ako Je hotela nadidje vzdrževati svojo srednjo šolo. V tej sili se je že leta 1905. obrnila do deželnega zbora kranjskega s prošnjo, da naj dežela kranjska prispeva k vzdrževanju idrijske realke. Toda ta prošnja ni bila še do-sedaj rešena.
LISTEK.
Slovensko jkdnliSfe.
Werther.
Lirska drama v treh dejanjih in petih slikah. Po W. Goetheju spisali B. Blau, Paul Milliet in Georges Hart-raann. Uglasbil J.  M "a s s en e t.
1. dejanje se vrši julija meseca 1772. v hiši upravnika pri \Vetzlar-ju. Na terasi   uči    vdovec upravnik Svoje otroke prepevati   božično pesem, a so nepazni; upravnik jih opozarja, da čuje njihovo   slabo petje nJih sestra Lota, in otroci po jo takoj resnobno.   Tedaj prideta Schmidt in •Johann, upravu i kova    vesela prijavlja, ki vabita upravnika   saboj v ^stilno »Pri zvezdi«, kjer vsak ve-<4er kartajo. Nocoj bodo imeli rake! govore tudi o inolnnholskem poslanskem    tajniku Wertherju,    ki je Marljiv, učen, vedno tih, no, menda Qe povsem zdrav.    Knez čisla tega mladega diplomata.    Radi ga imajo v^i, zdaj je v tujini, a vrniti se ima Jkoro s potovanja;   a   tudi Albert, j^tirj ženin, se   mora   jutri vrniti, ^ijatelji pojdejo nocoj na   ples v J^aMheim; Lota si še šiva plesno ob-kko. To bo njen   poslednji dekliški Ples, potem se   poroči   z Albertom. ^Pravnik se vrne z otroki v hišo,pri-
Vecerjo z rs
jatelja pa odideta pre< ki še na izprehod.
Tedaj se vrne s jm>Ui Werther in posluša otroško petje. Vidi tudi Loto v novi   plesni  obleki; otroci plešejo okoli nje, ker jo ljubijo, ona pa jim reže kruh. Idila! — Tu pridrči voz z gosti. Prišli so po Loto, da jo odvedejo na   ples.   Upravnik pozdravlja \Vertherja,    Bruhlmanna,    ki ljubi Katico, i. dr. Le Zofija, loletna se striea Lotina, ostane doma z otroki; vsi   drugi   se   hitro  odpravljajo na ples.   Večeri   se.   Očarani Werther spremlja Loto. Upravnik pa odide k »Zvezdi« h kartam in na rake. Ko je Zofija sama z otroki, se vrne Albert.    Nenadoma.    Pol   leta  ga ni bilo doma, hotel je Loto presenetiti, a Lota je odšla na ples. Albert ljubi svojo nevesto in trdno zaupa vanjo. Jedva Albert odide, se vrneta s plesa Werther in Lota.   Werther ljubi Loto strastno, saj ne ve, da je nevesta prijateljeva. Tedaj pride upravnik iz krčme ter jima pove, da se je Albert vrnil. Iz upravnikovih besed izve \Verther,  da je Lota že srečna nevesta,   da ceni Alberta in mu je srčno vdana. \Verther ostane sam na vrtu in obupan plaka.  Lotina rajna mati je na svoji smrtni postelji odločila Alberta Loti za soproga, in ta odločba je neizpremenljiva.
II. dejanje se vrši na trgu v Wahlheimu septembra 1772. pred cerkvijo. V ozadju drevored. Na desni trga je župnišče, na levi gostil -
niča.   Pred   gostilnico   popivata Johann in Schmidt. Po drevoredu prideta Albert in-Lota, ki sta že tri mesece srečno poročena.   Mlada zakonca gresta v cerkev, sledi jima odda-leč nesrečni Wcrther. Zofija, Lotina sestra, ljubi \Vertherja ter ga vabi seboj na ples. Prej pa nese v župnišče šopek. Albert nagovori \Verther-ja, mu pripoveduje o svoji zakonski sreči ob Loti ter mu odkrito pove, da ve za \Vertherjeve simpatije k ženi Loti.    Prijateljsko mu zaupa ter je prepričan, da je zvestoba Lotina neomajna. Albert odide v župnišče, a iz cerkve se vrne Lota,  ki  jo nagovori Werther.    Iznova  ji   govori o svoji ljubezni, a Lota ga zavrne, češ, Albert jo ljubi in ona se zaveda svoje dolžnosti. Vendar ga povabi- naj se kot prijatelj vrne o Božiču ter naj jo pose ti. \Verther ostane sam in si le jrli smrti, da ga odreši bolesti. Tedaj se vrne zaljubljena Zofija ter vabi zopet \Vertherja saboj na ples. Werther pa obupan zbeži, in Zofija joka. Lota se vrne in vidi nesrečno sestro, a tudi Albert spozna, da Wer-ther še vedno strastno ljubi njegovo soprogo.
III. dejanje (1. slika) se vrši na božični večer v Albertovi hiši. Lota misli vedno na Wertherja, ki ji dopisuje iz tujine. Tudi v njej se že bori dolžnost z ljubeznijo in boji se za Wertherjevo zdravje. Iz pisem čita, da mu roje po glavi celo samomorilske misli. Zofija, njena sestri-
ca, vesela prinaša igrače, a vidi, da je Lota jokala. Uganila je, da misli na Wertherja ter jo vabi k očetu. Ko ostane Lota sama, moli k Bogo za pomoč, da ne omahne v bolesti in strastnem hrepenenju. Tedaj se vrne Werther, potrt, dušno in srčne* pobit. Prišel je po slovo, pott^m se usmrti. Dolgo se bori Lota sama s seboj, a končno pade Wertherju okoli vratu. Toda takoj se zopet zave in zbeži. \Verther ve zdaj, da je njego vo življenje brez pomena in gre, da se ustreli. Jedva odide, ko se vrne Albert; ljubosumen je in ostro iz-prašuje Loto, kaj se je zgodilo. Tedaj mu prinese sel \Vertherjevo pismo, v katerem ga prosi »za dolgo potovanje samokresa«. Albert ukaže Loti, naj izroči selu samokrese; Lota sluti, kaj namerava Werther, a izročiti mora moril no orodje, zakaj tudi Albert sluti vse. Ko Albert odide, se Lota hitro obleče ter hiti k We: therju — rešit ga smrti.
2. slika (III. dejanje) je muzi-kalen i n t e r m e z z o: vidi se mesto Wetzlar v sveti noči. Vse leži v snegu in temi, le tupatam se sveti okno. Iz daljave se čuje zvon. Burja brije.
3. slika (III. dejanje) se vrši v Wertherjevi sobi. Werther se je ustrelil in umira. Lota je pritekla prekasno; zadnjič ga poljubi, zadnjič plakata nesrečneža, iz daljave pa se čuje petje Lotinih bratcev in sestric: »Sveta noč...«   Iz sosednje
Pa tudi letos ne kaže proračun-ki provizorij nobene postavke, iz katere bi se dalo sklepati, da se je deželni odbor spomnil na idrijsko realko.
Danes je Idrija primorana v pokritje svojih tekočih izdatkov zvišati občinske doklade na 92%, med tem, ko bi bilo lahko ostalo pri pri starih dokladah ~iW<, ako bi dežela bila v mali meri izpolnila svojo dolžnost napram idrijskemu mestu. Ko je vendar dežela že toliko denarja dobila od idrijskega prebivalstva, storila pa nasproti Idriji še ni ničesar.
Dovolil si bom koncem svojih iz-\ajanj. predlagati, da naj se naknadno prizna idrijskemu mestu iz deželnih sredstev primerna podpora, in sicer za leto"1905. do 1908.
Pa vzemimo drug slučaj! V Idriji se je ustanovila obrtno-nadaljeval-na šola. Ta šola ni samo v korist tistim obrtnim vajencem, ki se vež« bajo >y Idriji. Ti ne ostanejo v domačem mestu, ampak se, ko dovršijo šolo, razkrppe širom slovenskih dežela. Torej je s tem podpirano obrtništvo v slovenskih deželah sploh. Toda ta šola komaj životari, in če bi ne bilo občine, bi morala ta šola že prenehati.
Znano mi jo, da so- je šolski odbor te obrtno-nadaljovalne šole, v katerem iiiiaui jaz čast zastopati visoki deželni odbor kranjski, obrnil že večkrat na deželni odbor s prošnjo, da bi se za to šolo zvišala deželna pod-)>ora, ki je lansko leto znašala 500 K.
Občina prispeva 1000 K na leto, torej da za to šolo še enkrat toliko kakor dežela in tudi več kakor država, ki prispeva tudi samo z 950 K. Toda tudi ta prošnja je bila zaman!
Vzlic temu izrekam iskreno zahvalo vsem onim faktorjem, ki so pomagali k vzdrževanja idrijske obrt-no-nadaljevalne šole in istotako se zahvaljujem vsakomur, ki si je kaj prizadeval, da se Idrijska realka po-državi.
Lahko bi navedel še nekaj drugih slučajev, ampak že ta dva slučaja kažeta, da ni pravega razmerja med idrijsko občino, deželo in državo.
Ne samo, da dežela nasproti idrijskemu mestu do danes ni storila ničesar, ampak zgodilo se je celo, da je dežela mestu idrijskemu nasprotovala in ga ovirala, ko se je hotelo povspeti do višjega kulturnega in gospodarskega staiisča,
hiše se čuje smeh, trkanje čaš in veselo napijanje.
W e r t h e r j a poje gospod A. F i a 1 a , Loto gdč. S i p a n k o v a, Alberta gospod B. pl. V u 1 a k o v i č, Scbmidta in Johanna g. Hess in g. Križaj, Zofijo gdč. Thaler-j e v a in upravnika g. rež. V 1 č e k.
Opera »\Verther« se   je uprizorila leta 1892. prvič v Parizu ter si mahoma osvojila vse prve svetovne odre. Jules Massenet ni imel z nobeno opero toli čistoumetniškega uspeha,   kakor  s  svojim »Wertherjem«. Massenet,   čigar  opera   »Manon« je imela    lani    v    Ljubljani 'najlepši uspeh, je v muzikalni fakturi docela modern in izredno bogat V finih motivih in v ritmiki; zlasti skrbno je v »Wertherju« obdelan   part orkestra, ki  ima  navadno jK>vsem samostojno vlogo.   »Slovenska filharmonija« bo imela v  »\Vertherju« najhvaležnej-80 vlogo in more pokazati vso svojo umetnost. Vloga \Vertherja  je najlepša   naloga   za   lirskoga tenorja-igralca, ter je znano, da je naš Naval prvi mojster te vloge. Vloga Lotina je visoka, jako naporna in tudi v igralskem oziru zelo zanimiva. Takisto je   Albertova   vloga krasna. Ostale vloge so postranske važnosti.
Opera »Werther« se je pripravila v pevskem oziru najskrbneje; poskrbeli so se novi kostumi in za 1. in 4. sliko (hiša upravnikova in mesto Wetzlar za intermezzo) novi de~ koraciji po figurinah in skicah iz Pariza. *   * »J
Prihajam do slučaja, ki je dovolj važen, da govorim o njem tudi v tej visoki zbornici in kar je naravnost moja sveta dolžnost.
V občinski proračun za leto 1908. je postavil občinski odbor men drugim tudi postavko 20.000 K fca prezidavo mestnega poslopja številka 509. Ta zloglasna številka je v zvezi z idrijsko realko, za katero — ko so jo leta 1900. ustanovili — se ni dalo dobiti  primernih prostorov. |
Pfvi razred realke so bili nastanili v rttdniški šoli »potem so pa morali takoj skrbeti, da se za čas, dokler se ne zgradi za mestno realko popolnoma novo poslopje, napravi provizorično poslopje.
Tako so za realko zgradili na mestnem svetu provizorično poslopje in mu dali štev. 509. Ko je bil tretji razred realke otvor j en, se je zgradilo sedanje mestno poslopje in se je realka preselila v to novo poslopje. Prejšnje provizorično poslopje se je izpraznilo in je ostalo last občine. Občina ga je popravila, prenaredila in ga namenila za društvene namene.
Te prostore je vzela v najem »Narodna čitalnica«, in sicer za dobo 25 let.
Nočem trditi, da je bilo to i>o-vsem pravilno in opravičeno, ampak zgodilo se je, da je občina odstopila prostore »Čitalnici« in napravila se je pri notarju potrjena pogodba, s katero se je »Čitalnici« prepustilo poslopje za dobo 25 let z letno na-jemščino 400 K. Med tem časom se je zgodilo nekaj, kar bi se v drugem mestu ne zgodilo, ako v tem ne bi tvorilo večine slovensko prebivalstvo.
V Idriji je obstajalo rudniško gledališče, ki ga je bila zgradila Marija Terezija z namenom, da služi duševnemu razvedrilu idrijskega rudarskega prebivalstva. (Dr. Triller: »To je bila nemška posest!« Dr. Pe-gan: »To je bila kulturna potreba!«) Gospod doktor, hvala lepa za izjavo. Pridem še na to! — Sedaj pa je prišel od rudniškega erar j a ukaz, da se dotično poslopje, ker je bilo slabo, ne sme več rabiti za gledališke namene. Ker rudniški erar ni dobil sredstev, da bi poslopje popravi] ali pa napravil novo gledališče, so dotično c. kr. rudniško gledališče, namenjeno kulturnim potrebam idrijskega prebivalstva, izpremenili v depot gasilnega orodja.
Tako je ostalo idrijsko mesto brez vsakega večjega prostora, kjer naj bi se prirejale gledališke predstave itd., kar naj bi služilo v kulturni napredek idrijskega delavstva.
Idrijsko delavstvo je na javnih shodih, kjer je bilo zbranih po več tisoč glav, odločno prosilo in zahtevalo, naj mestna občina idrijska razveljavi pogodbo z »Narodno čitalnico«, ki naj odstopi od svojih 251etnih najemnih pravic in naj da zopet prostor občini nazaj, ki naj bi z njim razpolagala in ga dajala v društvene namene na razpolago vsakemu in kateremukoli bodi idrijskemu društvu, (Dr. Pegan: »Samo nam ne!«) pridem še na to, garantujem pa, da vsakemu društvu.
Občina idrijska je stopila v dogovor z odborom »Narodne čitalnice«. Ta je sklicala občni zbor in ta občni zbor je enoglasno — če se ne motim, ravno na moj predlog — sklenil, da društvo »Čitalnica« drage volje in z veseljem odstopa od svojih najemnih pravic samo s pogojem, da se prostori prenarede tako, da bodo zadostovali vsem potrebam, stavljenim na tako hišo, če naj v resnici služi svojemu namenu. (Dr. Žitnik: »Kako se more tak sklep izvršiti?«)
D studentovih ulicah.
Ljubljanska povesi. (Dalje.)
Od tega dneva dalje sta. se Helena in Franek najraje pomenkovala o lepi beli gospe. Izvedela sta pač, da je imenitna gospa, a o njenih razmerah in o njenem življenju nista imela pojma. Tudi ju to ni toliko zanimalo, kakor oseba sama. Ne da bi se kaj zmenila, sta bila takorekoč vedno na straži, željno pričakujoč, da se lepa gospa že vendar zopet pojavi. I1 panje, da pride, je Franeka kar požive-lo. ČJez dan je ležal neprestano pri nogah svoje sestre, šivajoče kraj okna, kajti hotel je biti vedno pripravljen, da ga dvigne Melona na okno.
Zgodilo se je kmalu zopet, da je prišla grofica Lici skoro vedno ob isti uri v Študentovske ulice in odšla na Grad ter se zopet čez dobro uro vrnila. Nekako instinktivno se je vselej ozrla na okno, s katerega sta jo gledala Helena in Franek. In temu dnevu je sledilo še več drugih, tako, da so se Helena, Franek in grofica Lici kmalu prav dobro poznali, dasi je grofica vselej le za trenotek pogledala na ono okno.
Franeka je zanimala na grofici vsaka malenkost. Zapomnil si je vsako krilo, vsak trak, vsako cvetko, ki jo je zapazil in pripovedoval o tem cele dni. Pogled na to krasno gosj>o
»Čitalnica« je to sklenila in sporočila svoj sklep idrijskemu mestnemu zastopu. Mesto je xlalo potem mf/ra-viti po arhitektu Holinskem načrt s proračunjenim zneskom nekaj nad 08.OOO K ali okroglo *0.€00 K. Potem je sklenil občinski zasto|> idrijski, da se prezida to inestno poslopje na podlagi načrta"' arhitekta Holin-skega in pa — to je bil prvotni sklep občinskega zastopa! — da pravica do oddaje prostorov ostane županstvu in da imajo do teh prostorov pravico vse stranke in vsak posameznik, ki se oglasi za to in plača določeno pristojbino. Tb je bil prvotni sklep mestnega zastopa idrijskega. (Dr. Pegan: »Torej na prosto voljo županu Šepetavcu, oddajal pa bi bil, komur bi bil hotel!«) To ni napaka sklepa, ampak tistega, ki bi bil oddajal. (Dr. Pegan: »Za vašo osebo vam verjamem, drugemu pa ne!«)
Deželni glavar (pozvoni): Prosim, ne motite govornika!
Poslanec G a n g 1 (nadaljuje): Prosim,  Idrija  plačuje,  gospod dr.
Pegan, vi nič!
Iz besed, ki jih je prej izustil gospod dr. Pegan, posnemam, da on priznava, da je gledališče potrebno v kulturni razvoj idrijskega delavstva. Ali danes nimamo zanje nikjer nobenih večjih prostorov, kakor v tistem hlevu pri »Črnem orlu«.
Idrijsko ljudstvo, po veliki večini delavskega stanu, ni samo za to, da bodi dannadan pod zemljo in črpa iz nje kapital, od katerega imata dobiček dežela in država. Ne zadošča mu samo tista dobroznana jed »pod-metenca«, ampak ima tudi pravico — ki se je tudi zaveda — do hrane za svojo dušo. Dandanes nima nobenega prostora v Idriji, kjer bi se moglo zbirati, da zadosti svoji potrebi IX) duševnem razvedrilu in duševnem napredku. (Dr. Pegan: »To je vaša krivda!«)
Teden za tednom ponavljajo delavci svojo zahtevo in prosijo: »Dajte nam potrebnih prostorov, ker jih nimamo.« Lansko leto smo imeli lokale v prostorih realke, pa ta prostor ni zadoščal, da bi se moglo ljudstvo vse naenkrat zbirati. Prirejali smo v čitalniških prostorih gledališke predstave, in idrijska inteligenca se je z vso ljubeznijo posvečala stvari, da se delavstvo vsaj nekoliko duševno popolni in izobražuje. To je pri uas tem večje važnosti, ker imamo v Idriji sredujo šolo in ker dijakom sicer ni dana nobena prilika, da bi obiskovali kake prireditve, ki jih rabijo za svojo daljno izomiko, oziroma tudi za podpiranje pri svojih študijah.
Tako smo bili z velikim naporom priredili Schillerjeve »Razbojnike«, Gorkega »Na dnu«, pripravljali so se na »Hamleta«,na Schiller-* jevo »Marijo Stuart« itd. Tu smo se pa prepričali, da ti dosedanji prostori nikakor ne zadoščajo potrebam idrijskega ljudstva in zato smo ob glasnem odobravanju vseh navzočih na velikem javnem ljudskem shodu, ki se ga je udeležilo več nego 2000 ljudi, pozdravili sklep idrijskega mesta, da hoče ono prenarediti in pre-zidati mestno poslopje št. 500 tako, da bo za vse čase ustrezalo potrebam idrijskega prebivalstva.
Samo to je bil povod, ki nas je vodil v zahtevah; politišketra momenta in strankarskega namena pa ni bilo nobenega, o tem vas uverjam z vso svojo častjo.
Kdor pa hoče iskati v tem kak strankarski ali politiški namen, temu nasproti bi citiral besede dr. Janeza   Kvangelista  Kreka,   ki  jih je
govoril dne 3. novembra 1908 pri svojem predavanju o socialni sebičnosti in ttethoTogiji mas, ki še natančno ujemajo z našimi idrijskimi razmerami in ki govore, zakaj zgradba ne stoji danes kakor bi morala stati v kulturno in gmotno korist našega mesta.
Dr. Janez Evangelist Krek je govoril sledeče: »Saj nas že natora sama sili, da se bolj potegnemo za družbo kakor zase, da se čutimo bolj junaške in se nam krivica hujša zdi, kakor če se nam osebno kaj zgodi.«
Predvsem pa želim, da bi vsak dobil trdno prepričanje, da ni sam na svetu, ampak da je član družbe in da je individualni egoizem nekaj grdega in da mora to posamezno sebičnost umoriti v topli, gorki zavesti socialni, v zavesti, da pripada družbi, rodbini, narodu, za katerega čast je dolžan, da tvega tudi sam ob danih prilikah več kakor zase — da je član cerkve, države, človeštva. In v vseh teh zvezah, katerim se pridružuje še stanovska, naj bo socialna zavest močnejša, kakor posamezni egoizem.«
In  tukaj,  ko prihajam  do tega
Tj
a
posameznega egoizma, pravim posamezni egoizem je bil kriv, da se je toliko časa pletlo to vprašanje in da še danes ni rešeno.
Takoj po tisti sloveči seji občinskega zastopa idrijskega, pri kateri je bil prisoten tovariš prijatelj Jaklič, sem govoril — to je bilo na trgu
— z najodličnejšim pristašem slovenske ljudske stranke v Idriji, z g. Golijem, in on je rekel: »Jaz sem prepričan o potrebi prezidave mestne hiše in rad bi dal iz svojega žepa 2000 K, ker vem, da nimamo v Idriji nobenega drugega prostora« — za to imam priče — ampak dostavil je: »Će dobim zagotovilo, da bo prostor pristopen tudi pristašem naše stranke.« — Jaz sem mu rekel, da je to čisto jasno, ker je to že mestni zastop sklenil, da bo hiša na razpolago vsemu prebivalstvu in vsakemu posamezniku, ako se pravočasno oglasi in plača dotično pristojbino, ki jo določi občinski zastop.
Iz tega je razvidno, da se je ta mož, ki je trezen in pameten — priznam vsakomur vrline,  ki  jih ima
— javno in odkrito izrekel, da priznava potrebo, da se prezida dotično mestno poslopje. Ce se pa to še ni zgodilo, so krive bile pritožbe, ki so prihajale na deželni odbor od ene same strani.
Ne imenujem nobene osebe, ker mi gre za stvar samo in poudarjam le to, da ni to nasprotovanje izviralo iz skrbi za mestno gospodarstvo, ampak je temeljilo na tem, kar dr. Krek obsoja v omenjenem predavanju.
Da se to ni zgodilo iz skrbi za mestno gospodarstvo, se vidi tudi iz tega, da je deželni tehnik, ki si je stavbo ogledal, sam priznal, da je poslopje absolutno potrebno prezidave, ker se je v njem že pojavila hišna goba. Cenil je popravo — če se ne motim — na 10.000 K. 4V*% obresti od glavnice 10.000 K znašajo 450 K na leto. Ako odštejemo čital-niško najemšeino letnih 400 K, bi imela torej občina 20 let — zakaj toliko časa bi trajala najemna doba
— izgube 50 K na leto, in še vprašanje je, ali nima morebiti »Čitalnica« pravice do tožbe.
4V*% obresti od glavnice 40 tisoč kron, kolikor bi stala prezidava po načrtu arhitekta Holinskega, pa znašajo 1800 K, in teh 1800 K bi se pokrilo tako, da bi občina dobila 1000 K na leto za restavracijo — in mi imamo že restavraterja, dobra restavracija  pa  bi bila potrebna v
Idriji — pristojbine od društvenih prireditev bi znašale 800 K, odškodnina »Čitalnice« bi znašala 200 K, hišnikovo stanovanje pa 60 K in najemnina za dve sobi, ki smo jih namenili za javno knjižnico in čitalnico, 400 K.
Če se pa ne prizna, da ima občina pravico ustanavljati javne knjižnice in čitalnice, bi se ti sobi odmenili za mestno hranilnico in bi nosili tudi 400 K na leto.
Torej v prvem slučaju bi imela občina letnih 50 K izgube, v drugem pa čistih 660 K dobička.
Jaz torej ne nvidevam, zakaj se prezidavi nasprotuje, ko je vendar IX) čisto jasnih številkah dokazano, da bi bila prezidava za idrijsko mesto z gospodarskega stališča ugodna in bi občini nosila dobiček.
Glede javne knjižnice in čitalnice se je reklo, da občina nima pravice ustanavljati takih reči; seveda sem jaz za svojo osebo drugega mnenja.
Sicer nisem jurist in ne poznam teh zakonov, mislim pa vendar, da ima občina tudi pravico, oziroma dolžnost nasproti kulturnim potrebam.
Ce pa pomislimo, da je občina M iren pri Gorici ustanovila na občinske stroške javno knjižnico in čitalnico, in ce tamkaj ni bilo nobenega ugovora od strani deželnega odbora, mislim, da bi tudi Idrija imela pravico ustanoviti javno izobraževal išče.
Ko se je zgodilo, da je idrijski mestni zastop vzlic prepovedi deželnega odbora začel s podiranjem mestne hiše št. 509, se je vse lepo vršilo, dokler se ni začelo šolsko leto. Ko se je pa pričelo šolsko leto, pride nekdo v Idrijo nazaj, in hipoma je bila ovadba v Ljubljani, da se to godi, in hipoma — če se ne motim te-legrafično — je bilo delo ustavljeno, občinski zastop razpuščen in v Idrijo poslanih 30 žandarjev. Deželna vlada je namreč potrdila odlok deželnega odbora, da se občinski zastop razpusti, ker je izvrševal voljo in zahtevo prebivalstva. Za gerenta se je postavil človek, ki ga v Idriji razen tistega, ki je vse to provzročil, nihče ne mara.
Gospod deželni predsednik se spominja, da sem bil takrat pri njem in mu zadevo pojasnil ter rekel: Gospod deželni predsednik, če je že občinski zastop — ker je izvrševal na javnih shodih enoglasno izraženo ljudsko voljo — zaslužil biti kaznovan in se je razpustil, dovolite nam odškodnino vsaj v toliko, da nam pošljete za gerenta moža, ki bo zmožen urediti zavožene občinske razmere. — Jaz sem, če se ne motim, to gospodu deželnemu predsedniku, čisto gotovo pa okrajnemu glavarju v Logatcu rekel in nasvetoval: Pošljite nam neodvisnega i n nevtralnega vladnega komisarja, in on bo videl, na čigavi strani je pravica. Toda to se ni zgodilo, ampak pokazalo se je, da 5999 ljudi v Idriji nima nasproti deželnemu odboru in deželni vladi nobene besede, en človek pa ima vso oblast.
Deželni glavar (pozvoni) : Prosim, jaz opozarjam gospoda govornika, da se sedaj vrši debata o deželnem proračunu in ne o tej stvari in ga prosim, da se omeji na pred-med razprave.
Poslanec G a n g 1 (nadaljuje),: Torej bom kratek! Jaz sem hotel samo povedati, da idrijsko ljudstvo ni
samo za to na svetu, da plačuje deželne doklade in državne davke, ampak če se že njegova volja ne upošteva, mora vendar biti kje kako mesto.
na. katerem se sme govoriti o naših razmerah!
Mestni zastop idrijski je razpu ščen, na shode nam pošiljajo kar po 30 žandarjev  —  kje pa naj poten: govorim? Vprašam vas, ali je Idri j a res popolnoma ločena od kranjske dežele. Resno hi začeli raimišliati o tem, da pride Idrija zopet pod Tol min, kar bi bilo boljše, kakor pa da je pod  kranjsko  deželo.   Pjričeli hi res akcijo in delovali z vsenji močmi na to, da se odcepimo od JCranjsk. in   pridemo  zopet na Goriško, kjer imajo železnice, čitalnice, gledališč;! in vse, kar ljudstvo potrebuje. (Dr. Zaje:    »Rudnika   ne   morete prene sti!«) Tega seveda ne, ker nI mačka, da bi se kar tako dal prenašati.
In sedaj še nekoliko besed v ilu stracijo naših razmer, ker želim, da bi   se   tudi   mnenje   drugih strank upoštevalo.
Gerentu,   ki nam je postavljen, je pred letom dni naš občinski tajnik  očital,   da je ponaredil njegov podpis   in   mistificiral uredništvu »Notranjca« v Postojni. Sedanji go rent je namreč pisal neko pismo un »Notranjea« in  ga podpisal z umnom »Julij Novak«. Seveda je uredništvo res mislilo, da je pismo No vakovo in vsebino priobčilo. (Jaklič: »Ali ste mu to dokazali!«) Zakaj pa ni tožil! Njegov rokopis je bil i*po stavljen v nekem  i zložnem oknu v Idriji, in on je bil pozvan, da naj to ži tistega, ki mu je očitali da je podpis ponaredil.  Ce meni kdo kaj ta kega očita, jaz tožim. On pa tega ni storil, ampak je tajnika spravil ob službo.    Da tak človek, ki ponareja podpise in mistificira uredništva, ae bi mogel in smel  biti gerent, to vendar jasno.   (Dr.   Zaje:   »Je pa<" energičen!«) Ce to ni najhujši tem rizem,  potem sploh ne vem,  kaj }v terorizem!
Naj bi se vendar pomislilo, da nismo v Idriji hudodelci ali ničvrn! ni ljudje, da nam odstavljajo županu in postavljajo gerenta, ki ga noben človek ne mara in da nam ne pustijo zidati niti ne z lastnimi sredstvi te ga, kar je za idrijsko razumništvo in delavstvo v kulturnem in gospodar skem oziru neobhodno potrebno. (Dr. Pegan: »So se občini prihranili stro ški!«)
Vesel sem, da sem vse to pove dal in da bodo ljudje vsaj to brali; če že nič drugega ni doseženo; vsaj povedal sem to!
Vabim   vas,   da   pridete doli r Idrijo ])oslušat naše ljudi. Naredili bomo javen ljudski shod pod milini nebom, kjer se bo zbralo tri do štiri tisoč' ljudi, in povem vam, kdor prt de, ga ne bodo sicer raztrgali z rokami na kosce, ampak udarili ga bodo le z besedami.   Idrijski rudar ne nosi svoje kože   in   svojega uboštva na hrano orožniškim bajonetom, ampak on je v prepričanju  in dejanju tako zrel,   tla takim ljudem, ki nm hočejo škodovati v kulturnem ožim. vrača to slabo namero samo — z za ničevanjem.
Koncem svojih izvajanj imam staviti in pročitati samo Se sledeo1 resolucij*1:
»Deželni zbor skleni:
Deželnemu odboru se nalaga:
1. Da dovoli mestni občini idrij-ski prezidavo mestnega poslopji št. 509 po načrtih arhitekta Holifl skega v proračunjenem znesku 'A8.U\9 K 12 vin.;
2. da razveljavi odlok g. genli ta, ki je z njim odslovil mestni' tajnika, ker ta odlok direktno nasprotuje določilom službene pragma*
I Rali« • »rtl*#ti
je vzbudil v njem smisel za lepoto in finost in stari Martin Knific se ni mogel prečuditi,ko mu je njegov sinko začel pripovedovati, da bi moral Heleni kupiti lepe obleke in solčni-ke in klobuke, da bi bila vsaj podobna tuji gospe.
Nekega dne je bil Franek zaspal na svoji blazini pod oknom in ko je prišla lepa tuja gospa, ga Helena ni vzbudila. Hotela si je enkrat sama in neovirano ogledati to gospo, kar jo je toliko bolj mikalo, ker je ta dan zopet imela spremljevalca, onega, istega gospoda kakor prvi dan. Korakajoč tik lepe gospe, je ta mož neprestano, nekako proseče, hitro in razburjeno govoril. Helena je zapazila, da se vede z nekako spoštljivo familijarnost jo, (ločim je lepa dama očitno slabovoljna. Zmajevala je z glavo, in njene ustnice so bile tako stisnjene, da se je komaj videlo, da so rdeče. Helena se je lepe gospe sporo ustrašila. »Hudobna mora biti,« si je rekla, »in njen izraz je neusmiljen.«
Tuja gospa je nekajkrat tudi s solnčnikom nevoljno sunila ob tla in Helena si je rekla »strastna mora biti.«
Ta dan tuja gospa ni dvignila svojega pogleda na okno,kjer je toli-krat videla Heleno in njenega brata. Pa Helena tega prav ta dan Se zapazila ni. Se bolj kakor lepa gospa je ta dan obračal njeno pozornost nase
vitki, črnopolti spremljevalec, ki SC je gredoč poleg lepe dame, slučajno ozrl, če ga kdo gleda in zapazil za rdeeo preprogo črne oči Knifičeve Helene. Ko je zagledal Heleno, je nehal govoriti in se je za pol koraka oddaljil od svoje spremljevalke. Heleni se je dozdevalo, da se je naglo vzravnal in zadobil nekako jasen izraz.
Prišedši do konca ulic, je tuja gospa dala svojemu kavalir ju roko, naglo in površno jo je stisnil, nakar je dama odšla po cesti, ne da bi o6 ozrla in ne da bi se svojemu spremljevalcu le malo nasmehnila. Njen kavalir je ostal še trenotek v ulici, potem je tudi on odšel na cesto na nasprotno stran.
Helena še dolgo ni mogla zapustiti okna, dasi so jo čakala vsakovrstna opravila. Ce sta prišla po isti poti — zakaj sta se tako sumljivo ločila in nista šla skupaj ven iz fitu-dentovskih ulic. Ničesar ni vedela, ne o tuji dami, niti o njenem spremljevalcu, toda slutila je, da ta spremljevalec ni soprog lepe dame in tudi ne njen brat ali sorodnik. Zdelo se ji je to, kakor bi se samo ob sebi razumelo. Videla je ob nedeljah gospodo in meščanstvo in je vedela, da se vedejo zakonski ljudje pri takih izpro-hodih povsem drugače, kakor ta dvojica Tudi ji je bilo jasno, da se ta dva človeka nista sešla le slučajno in da nista le navadna znanca. Zače-
lo se ji je svitati, da to dvojico vežejo nežnejša čuvstva, začela je uvi-devati, da morata to biti zaljubljenca in kar iznebiti se ni mogla domnevanja, da svoje ljubezni ne smeta javno pokazati. To je v njenem srcu vzbudilo doslej neznana čuvstva in v njeni duši hrepenenja, ki si jih sama ni znala prav tolmačiti, ki pa so bila tako sladka, da se jih ni branila.
Od tega dneva je Helena samo še enkrat, in to šele čez nekaj tednov, videla tujo damo iti na Grad, a se nenavadno hitro zopet vrniti. Zaman sta Helena in Franek čakala na oknu, lepe dame ni bilo več na iz-pregled.
Helena je imela navado,  da je
Iia Obletnico smrti svoje matere nesla IZ preprostih cvetk narejen venec na njen grob. Vsako leto je na primitivnem vozičku peljala seboj pohabljenega brata. To leto pa je deček bil ravno tisti dan posebno slab, zato ga je pustila, doma v varstvu tolste vdove, k i je stanovala v temni kamri poleg Knifičevih in si kot postrežnica pri raznih rodovinah služila vsakdanji kruh.
Najprej je sla Helena z vencem, ki ga je sama spletla, v stolno cerkev in je potem odkorakala na pokopališče. V sredi med grobi ubož-nih, med grobi, na katerih je bilo videti večinoma samo lesene križe, tam je počivala njena mati. Položi-
la je venec na grob, s katerega je jh' pulila ves plevel in ga je z rokaiH! za silo priredila ter potem oŽg&U dve sveči ter jih utaknila v zenil.H1 Potem je pokleknila kraj kriza 111 M' zatopila v  molitve  in misli.
Zganila se je sele, ko je slišali' tanek otroški gas vpiti:
»Do konca me  moraš peljal
prav do konca.«
»Danes je že prekasno,« je pri* pomnil nato blagodoneč ženski gb*
Helena je vstala in se obrnila \ poti, vodeči sredi čez jHikopališčc- ) trenotku se je izza goste ciprese pr> kazal voziček, na katerem je dobr-odet ležal bled, upadel deček. Voz' ček je potiskal mlad sluga in ppW njega je korakala dama, oeivid"0 mati bolnega otroka.
Helena je stopila izmed BT?*r na pot. Zanimal jo je bolni de*** saj se je takoj spomnila svojega br» ta, ki ga je ta dan pustila dou»»-Sele ko je bil voziček prišel mhj* nje, se je ozrla na damo in ostrin««*' videč, da je to ona lepa tuja gospa, ki jo je tol i k rat opazovala s svojaf* okna.
Pa tudi tuja gospa se je str*»A ko je spoznala ono dekle, ki je j* t0 likrat Videla gredoč na Grad in n«' zaj. Z zanimanjem je premotril* revno oblečeno, a vendar tako lsP" dekle, lahen usmev se je prikazal njenih ustnih, potem je nadaljeval* svojo pot.
(Dalje prihodnjih)
Priloga „Slovenstenn Naroda" it 21, dne 27. Jannvarja 1909.
tike za uradnike in sluge občine idrijske;
3. da pospeši napravo načrtov za regulacijo potoka Nikave, ki jo je dal lansko leto po svojih inženirjih premeriti, da se bo moglo s to regulacijo obenem rešiti za Idrijo prepo-trebno kanalizaeno vprašanje;
4. da pošlje ob ugodnem času v Idrijo deželnega strokovnjaka, da izdela regulaeni načrt mesta.
5. Deželni zbor skleni: Prošnja mesta Idrije, vložena
leta 1905. na deželni odbor kranjski za podporo vzdržavanja mestne realke, se reši tako, da se dovoli mestu Idriji naknadno za leto 1905. do 1909. podpora v znesku 40.000 K.
Lahko bi utemeljeval vse te resolucije še obširneje, ker je pa čas pozen, se omejujem le na to, da jih priporočam naj topleje visoki zbornici v sprejem! (Ploskanje in odobravanje) .__
Poslanska zbornica.
Dunaj, 26. januarja. Začetkom seje je interpeliral poslanec Grafenauer o postopanju celovškega okrajnega glavarstva proti slovenskim strankam. Nato se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu poslanca Seligerja glede izvolitve jezikovnega odseka za rešitev narodni sporov na Češkem. K predmetu so govorili predlagatelj Seliger, dr. Soukup, dr. Baxa, kot generalna govornika pa Hubka in dr. Renner. Bazprava se je nato prekinila. Poslanec dr. Rybaf je znova interpeliral ministra notranjih del radi postopanja dunajske policije proti slovenskim dijakom. Nasproti ministru je naglašal, da so izpovedbe dunajskih redarjev neresnične ter izražal svoje obžalovaoije, da ga svoječasno niso zaslišali pri preiskavi o tem vprašanju. Nadalje so interpeliraii še tile poslanci: Klofač rade uporabe »agentov provokaterjev« v službi državne policije, dr. Benkovič radi reforme komunalne policije in Rob-lek radi rabe slovenskega jezika pri sodiščih v Celju, Mariboru in Celovcu ter pri železniškem ravnateljstvu v Beljaku. Prihodnja seja bo v petek ob 11. dopoldne. V tej seji pride v razpravo nujni predlog poslanca Hribarja o ljubljanskih septembrskih dogodkih.
Odgodenje državnega zbora.
Dunaj, 26. januarja. Po včerajšnji avdijenci barona Bienertha pri cesarju se je v parlamentu razširila vest, da namerava vlada zbornico odgoditi in zasedanje zaključiti. V poučenih krogih zatrjujejo, da ta vest ne odgovarja resnici, pač pa bo vlada delala na to, da bo imela zbornica samo dvakrat na teden seje, da bodo na ta način dobili odseki čas za delo. Jezikovno predlogo predloži vlada zbornici prihodnjo sredo. Med tem se bo potrudila, da spravi s pota nujne predloge, s katerimi je zabarikadiran dnevni red.
Odsek za reformo poslovnika.
Dunaj, 26. januarja. Odsek za reformo poslovnika je danes končal generalno razpravo o predlogih referenta dr. Steinwenderja. Govorili so poslanci Choc, Seitz, Stojan, dr. Adler in referent dr. Steinwender. Poslanec Choc je predlagal, da bi odsek prešel preko Steinwenderjevih predlogov na dnevni red. Ta predlog je bil odklonjen. Sklenilo se je, pričeti specialno razpravo na temelju Steinwenderjevih predlogov.
Z Balkana.
Dunaj, 26. januarja. Visoko stoječa diplomatska oseba se je o spomenici srbske vlade izrazila ta-ko-le: Spomenica srbske vlade se do slej sicer še ni vročila signatarnim silam, toliko pa se ve, da srbska vlada vztraja pri svojih zahtevah, ki jih je Avstro - Ogrska proglasila za indiskutabel. Ne more se dvomiti, da položaj, ki je nastal med Avstro-Ogr-sko in Srbijo, ne more več dalje trajati. Absolutno je torej potrebno, da se odnošaji medSrbijoinAvstro-Ogr-sko urede ali brez vojne, kakor to želi Avstro - Ogrska vlada, ali pa z vojno, ki je neizogibna, ako bo Srbija nadalje vztrajala na svojem iu-transingentnem stališču.
B e 1 g r a d , 26. januarja. Vojni cainister Zivkovič zahteva v skupščini kredita v znesku 3 milijonov. Ta kredit se ima porabiti za mobilizacijske priprave. Doslej je skupščina dovolila za vojne svrhe 33 in pol bilijona dinarjev.
B e 1 g r a d , 26. januarja. Vče-^3 je odpotoval Dušan Protič kot specialni odposlanec na Cetinje. Pro-ti<5 ima baje nalogo črnogorski vladi Uročiti 1 milijon dinarjev za nadalj-**o oboroževanje.
Sofija, 26. januarja. Vlada j« danes zastopnikom velesil pojasnila razloge, ki so jo napotili, da je ukazala mobilizacijo 8. divizije. Bolgarsko časopisje naglasa, da je samo
na korist Bolgarije, ako izsili rešitev krize z energičnim svojim nastopom.
Carigrad, 26. januarja. Veliki vezir je izjavil, da turška vlada za sedaj ne bo ukrenila nobenih pro-tiodredb proti Bolgarski.
Sofija, 26. januarja. Vesti, da se je prigodilo že več spopadov na meji in da so dijaki jeli snovati prostovoljske legije, niso resnične.
Dunaj , 26. januarja. Uradni korespondenci!i biro javlja, da ne odgovarja resnici vest, da bi bil veliki vezir od avstro - ogrske vlade izrecno zahteval primerne kompenzacije
za Srbijo in Crno goro.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 27. januarja.
— Ob 12. uri! Veliko ljubljanskih trgovcev in obrtnikov še do te ure ni oddalo svojih glasov za napredne kandidate v »Trgovsko in obrtno zbornico«. Vsak glas je važen in zna biti odločilen. Kličemo tedaj vsakemu naprednjaku, da je njegova dolžnost, da agituje oziroma sam odda svoj glas za naše kandidate. Čujemo, da ima sem in tam kak volilec pomiselke zoper to ali ono osebo g. kandidatov. Pustimo na strani osebnosti, gre se za stvar in za zmago mož, ki hočejo v tej važni korporaciji nastopati v neizprosno odločnem narodnem duhu in delovati, da se reši in osamosvoji naš srednji stan, ki je od nekdaj bil nositelj naprednih in nacijonalnih idej v vseh narodih. Proč z malodušnost jo in malenkost-nostjo, pošljite vsi volilci še danes pravilno podpisane glasovnice na naslov: Josip Lenarčič, predsednik »Trgovske zbornice« v Ljubljani. Tudi zunanji somišljeniki morejo glasove še doposlati na ilti naslov,se-veda ekspresno, ker se jutri, četrtek ob treh popoldne že začne skruti ni j.
— Ljubljanski volilci v »Trgovsko in obrtno zbornico«, ki ne bi mogli pravočasno poslati na naslov »Josip Lenarčič, Ljubljana« svojih glasovnic, naj jih jutri dopoldan osebno prineso v i>osvetovalnico, poleg velike dvorane na magistratu. Vsak, tudi najpazljivejši volilee lahko zanemari kako formalnost in se mu vsled tega lahko zgodi, da je njegov glas radi malenkostnega nedostatka neveljaven. Zato priporočamo, da se vse glasovnice poprej pregledajo po osrednem volilnem odboru, ki posluje v omenjeni dvorani. Nihče naj ne ostane doma!
— Kdo je pozval vojaštvo? Za vsakega razsodnega človeka je jasno kot beli dan, da zadene vsa krivda in vsa odgovornost za dogodke 20. septembra dež. predsednika barona Schwarza. Tudi »Slovenec« ve to prav dobro, ravno tako, kakor mi in vsak drugi, a vendar se zgolj iz poli-tiskega nasprotja do župana Hribarja dela tako, kakor bi ne bil na jasnem, in suka stvar s sebi lastno zvijačnostjo na vse načine tako, da bi predstavil župana Hribarja za krivca, barona Sehwarza pa za nedolžno jagnje. Naposled bo še prišel tako daleč, da bo iztaknil, da ni poročnik Maver, marveč župan Hribar komandiral ono vojaštvo, ki je streljalo. Ker skuša »Slovenec« vzbuditi mnenje, kakor bi tudi »Slov. Narod« bil v nekih dvomih glede korektnosti županovega postopanja, bodi mu povedano, da popolnoma verjamemo pojasnilom župana Hribarja, kakor jim verjamejo vsi razumni ljudje.
— »Velikomestno življenje«. Gradec, to dično mesto, od koder vodijo Nemci smrtni boj zoper Slovence, je zopet zaslovelo na poseben način. Gradec ni samo najbolj nemško mesto v Avstriji, nego tudi najbolj svinjsko mesto. Nravnostni škandali, ki so se že tam zgodili, so pokazali, kaka kloaka izpridenosti je to mesto in kako pokvarjeni so ti ljudje, ki hočejo Slovence kar pohoditi. Pri vsem tem so pa še hinavski kar se da. Lani je neki slučajno talentirani nadporočnik Hans Bartsch izdal knjigo »Zw61f aus der Steiermark«, povest iz graškega življenja. O tej knjigi je graški vseučiliški profesor dvorni svetnik dr. Schonbach spisal v listu »Hochland« oceno in pri ti priliki tudi izrekel, da je graško prebivalstvo v nravnem oziru zelo po kvarjeno. Ta ocena je dala povod, da je v predvčerajšnji seji v občinskem svetu bilo predlagano izreči obžalovanje, ne da vladajo v Gradcu take razmere, marveč obžalovanje, da jih je dvorni svetnik dr. Schonbach podpisal. Zastopnik socijalnih demokratov je ugovarjal predlogu, češ, da je neumesten, zlasti v času, ko ima Gradec nov škandal, a pomagalo ni nič. Predlog je bil sprejet. To so je zgodilo v trenotku, ko ima Gradec, kakor je omenil v obč. svetu socijal-nodemokrationi govornik, nov in to velikanski škandal. Famozni »Gra-zer Tagblatt«, ki se sicer cedi neni-Bke»Gottesfurch1 und fromme Sitte«, je t;i velikanski škandal imenoval »Grossstadtleben«, kakor bi bil Gradec kako milijonsko mesto, nič manj famozna  »Tfig-espoštn« pa je krstila
te svinjske zabave »Šchonheitsaben-de«. Pa to, kar se je zgodilo, ni izro-dek velikomestnega življenja, marveč izraz občne nravne pokvarjenosti. Ne kaki izprideni lahkoživei, marveč visoki ugledni možje in odlične dame so udeležene pri tem škandalu, kakor je razvidno iz sledečega, od dobro poučene strani nam došlega poročila iz Gradca. Poročilo pravi: Graška policija je razkrila velikanski škandal. V kavarni »Sty-ria« so se že dolgo časa godile svinjarije, ki se ne dajo popisati. Shajali so se tam odlični gospodje v visokih službah in shajale so se tam tudi vsakovrstne dame. Te dame so popolnoma nage plesale pred zbranimi gospodi, sestavljale različne skupine in potem so se zgodile tudi še druge stvari. Udeležniki teh orgij spadajo med najuglednejše kroge graškega meščanstva in so njih imena že znana, dasi je očividno, da hočejo stvar potlačiti, kakor so v Gradcu že več stvari potlačili, ki bi bile lahko kakim visokim gospodom škodovale.
— „Ljudski shod v Ribnici". Prejeli smo in priobčujemo ta le popravek : Slavno uredn'Štvo nSlovenskega Naroda" v Ljubljani. Prosim vas, da v smislu § 19. tiskovnega zakona sprejmete z ozirom na notico v Štev. 13. od 18 t m. pod zaglavjem „Ljudski shod v Ribnici" sledeči popravek: Ni res, da sem slaboumnemu starčku izvabil iz Žepa 2400 K. Res pa je, da je duševno popolnoma zdravi mož meni podaril hranilno knjižico v vrednosti 2400 K Odlič nim spoštovanjem  Alojzij Kl a v s.
— Ii železniške službe« Za
uradniške aspirante so imenovani vo-lenterji Ivan Mraz na postaji Sv. Lucij a Tolmin, Viljem Spiga na postaji Split in Albert Rutesa na postaji Pazin. Premeščeni so: Viljem Paravioini, nadzornik in predstojnik sekcije za vzdrževanje železnice I. v Trstu v okrožje belja-ške direkcije; Ivan Skarpil, pristav s postaje Gorica k direkcijskemu oddelku 6; Viljem Spiga, uradniški aspirant, s postaje Split na postajo Lesce; Edvard Harni s c h, asistent, s postaje Pulj na postajo Trst drž. žel. kot skladiščni uradnik. V železniško službo je sprejet kot volonter Karel Kump na postaji Ljubljana (dol. kolodvor).
— Iz šolske službe. Zaradi bolezni je dobil dopust g. Andrej Lah v Nevljah in pride na njegovo mesto za suplentinjo absolvirana učit. kandidatinja gdč. Viktorij a S v e t e k.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v Četrtek, se vprizori prvič na slovenskem odru lirska opera v 3 dejanjih „Werther" francoskega znamenitega skladatelja J. M a s s e -neta. Ta opera je tako v pevskem kakor v igralskem oziru zelo težavna, zato seje Študirala najskrbneje. Glavne vloge pojo g. Fiala ("Werther), gdč. Ši paukova in g. pl V u 1 a k o v i 6 (Albert). — Opera se v soboto ponavlja. — V torek, dne 2. februarja, sta dve predstavi: popoldne drama, zvečer opereta. — Drama pripravlja Stechovo burko „Vroča tla" , operno osobje pa pripravlja Mascagnijevo „Cavallerio rustioano" in Leon-cavallove „Glumac eu.
Slovensko gledališče. Gojenje
slovenske dramatike, torej uprizarjanje izvirnih del in vzpodbujanje slovenskih pisateljev, da se posveti.o dramatiki, spada gotovo med najvažnejše naloge našega gledališča. Prav in hvalevredao je torej, da se je uprizorila izvirna ljudska igra Ksaverija Andrejeva (Kdo je neki to?) z imenom „Zakla d", toda iz plačalo se to ni. Pisatelj mora biti mož, ki o dramatičen tehniki in o gledališču sploh ničesar ne ve in nima nobenega pojma o soenični razvrstitvi dejanj, o logičnem razvoju vseh dogodkov in o karakteriziranju oseb. Dikaz tega je že to, da pošilja na oder vse polno ljudi, ki nimajo tam prav ničesar opraviti in ki prav nič ne posegajo v dramatično dejanje, dokaz tega je tudi popolnoma negledališka čisto novelistična gostobesednost, s katero rasne osebe obsipajo poslušalce s svojimi nepotrebnimi modrovanji. Ko bi bil pisatelj porabil svojo snov za povest is kmetskoga življenja, bi bil bolje opravil. Snov sioer ni nova in tudi tuli j.e izvirna, a porabna je povest in celo dramatično se da obdelati, dr si ji manjka verjetnosti. jKmet Peha?-, je velik goljuf in slepar. Zapeljal je neko dekle, ki se je utopilo, in zatajil njeno hčerko, da so jo vzeli tuji ljudje v skrb. Ogoljufal je kmeta Burnika in tudi neko vdovo, ki ima sina Štefana. Ta Štefan je seveda zaljubljen v Pehačevo nezakonsko hčer. Pehač se boji, da bi Burnik pričal, kako je ogoljufal Štefanovo mater. V tem strahu ga skoro zadavi. Misleč, da je morilec, ga začne vest peči in v svojem obupu se odloČi, da Štefanu vrne dediči no, za katero ga je bil ogoljufal in da prizna Majdo za svojo hčer in za svoj  največji zaklad. Štefan in Majda
se seveda vzameta. Kakor rečeno, bi se dala iz te snovi napraviti tudi drama, dasi malo težko, a Kaaveriju Andrejeva se to ni posrečilo. Kar so mogli igraloi storiti so precej vse storili. G. Dragutin o vic je igral Pebača kakor igra vse slovenske kmete namreč tako, da nobeden teh kmetov ni slovenski kmet. Obupanje nad domnevanim umorom pa je lepo izvedel. G Nučič je igral Štefana z rutino in ljubeznijo. Zelo prikupna je bila gospč. Winterova, prav kre-menit g Toplak. Ga. Dragutinovi će vaje karakteristično izvedla svetohlinski značaj svoje vloge. G. P ovne je napel vse sile, da bi iz Lipeta naredil človeka, a kaj ko je pisatelj napravil mesto značaja uganko. Tudi gg, Molek in Danilo sta v polni mtri storila svojo dolžnost.
Absolvirsnim modroslovcem. Od večin strani se čuje, da prestopajo absolvirani modroslovoi k juridičnim in drugim študijam. Mi to odločno odsvetujemo, ker se tako popolnoma nepotrebno trati čas. Vzemimo juri-didni študij: absolviran modrosloveo mora biti izredno marljiv, da ga dovršiš v 4 letih, potem kamor se obrne brezplačna enoletna praksa in na to par let tudi ne posebno sijajna plača. Ako pa se absolviran modrosloveo posveti svoji stroki, napravi lahko vsaj v 2—3 letih izpit, nato ga Čaka pač sedaj navadno * brezplačno po skušnje leto. Sioer je res sedaj precej modroslovnega naraščaja, toda kljub temu, da nismo ravno največji optimisti, lahko upamo, da bo prišel lahko vsakdo s popolnim izpitom pravo časno do kruha in to preje, kakor pa če se že po dokončanih modroslovnih študijah posveti drugim. Toliko v uvaže van je.
Slovensko planinsko društvo
opozarja svoje člane in prijatelje in vse cenjeno občinstvo na svoj IV. planinski ples, ki se vrši v Ljubljani dne 1. februarja v rNarodnem domu". Društvo izvrši dekoracije za planinski ples kar najskrbnejše, preskrbi 3 godbe, namreč 2 orkestra Slovenske filharmonije in ljubljanski sekstet in bode tudi v lastni režiji skrbelo za vsestransko pogostitev. Ker so torej izdatki jako znatni in ker so dohodki plesa namenjeni za pokritje stroškov, ki jih ima društvo ob izvrševanju svojih tudi v narodnem oziru tako važoih planinskih naprav, posebno za povečanje Triglavske koče na Kredarici, je pričakovati, da bo udeležba pri letošnjem planinskem plesu kaj največja in da se s tem podpira društvo, ki je za slovenske pokrajine in za njih narodni značaj že toliko storilo.
Priprave za IV. planinski ples
so v najlepšem tiru. Obe dvorani, velika zgornja in Sokolska bosta z bohotnim zelenjem preobloženi, iz tega zelenega okvira bodo pozdravljale naše slovenske koče, kjer bodo naše slovenske gospe in gospodične planinke stregle z najraznovrstnejšimi delikatesami in izborno pijačo. V Sokolski dvorani bo planinska veselioa v največjem slogu, plesalo se bo, pelo in vriskalo, vmes pa bodo šumeli prijetni zvoki prvega orkestra „Slovenske Filharmonije". Ob strani pod galerijo bo stal Aljažev dom in ako bodo obiskovalci pogiešali razgleda na mogočno triglavsko steno, jih bodo pa za to bogati odŠkodovali pogledi temnih in globokih oči naj-Ijubkejših prodajalk. Pri vhodu pod galerijo se prireja planinski muzej. O tem niso mogli nič natančnejšega po-izvedeti, gotoTO pa je, da se bo videlo posebnosti, kakršnih povsod dtu god zamanj iščeš. Poleg muzeja se bodo abstinentje in drugi Čemerneži lahko pokrepČali v planinski mlekarni. Najrazličnejše vrste mleka s polno maščobo (tržni komisar torej ne bo imel nobenega posla) bodo spravile tudi najbolj pokvarjeni želodec v zdravo stanje. Pavdj on za buffet in posebni paviljon za viuo (glavni vino-toč) se bosta odlikovala z bogatim sporedom najrazkošnejših jestvin in najboljšega pridelka s ovenskih gorie. Uredbo velike dvorane bomo opisali j atri in npamo, da ne bo Slovenoa in Slovenke, ki bi se ta večer rad ne izpremenil v veselega člana planinske diužbe. — Torej dne 1. februarja zvečer vsi v „Narodni domu na IV. planinski ples.
Ljudsko Izobraževalno dru« Itvo »Akademka" priredi v petek, 29. t. m. ob 8 zvečer v veliki dvo „Mestnega doma" javno predavanje. Predava R Pustoslemšek o temi „Bosansko vprašanje".
Občni zbor „Mueejskega dru-itva za Kranjsko" bo v petek 29. t. m. ob šestih zvečer v deželnem muzeju Rudo finem,
Ornttvo državnih pomožnih gradnikov za okrožje Novo mesto redni občni zbor bo dne 2. februarja ob 2 popoldne v društvenih proste-r h hotela „ Jaka z". Dnevni red, kakor določajo pravila
2460 kron so nabrali ameriški Slovenoi za septembrske žrtve v Ljubljani
f rust7a slovenskih trgovskih
SOtrodnlkOV za Kranjsko s sedežem
v Ljubljani priredi dne 20. februarja svoj zaključni venček plesnih večerov v steklenem salonn hotela „Ilirije". Glede mila goriške tovarno
čujemo pritožbe, da ga v Ljubljani ni mogoče dobiti. Ljudje zahtevajo to milo, ker ga pa ni, pa morajo kupovati nemške izdelke. Naj se saznani, kje se v Ljubljani prodaja to milo, kjer ga pa še ni, naj se pa vpelje. Slovenske gospodinje ljubljanske hočejo rabiti slovensko milo!
Igro o septembrskih dogodkih V Ameriki. [Kakor beremo v slovenskih ameriških listih so igrali 10. januarja v Milovankee, Wis. izvirno žaloigro „Narodni mučeni -ki" t j. sestavo tragičnih dogodkov dne 20. septembra v Ljubljani. I^ra je baje jako obsežna in obstoji iz predigre, treh dejanj ter dogodkov ob grobu naših narodnih mučenikov na pokopališča. — V Clevelandu, Ohio se je pa ustanovilo naredno društvo z imenom „Adamič Lunder." Namen mu je ohraniti večen spomin med ameriškimi Slovenoi na septembrske Žrtve v Ljubljani ter delovati v korist in napredek slovenskega naroda. Društvo priredi februarja narodno dramo v treh dejanjih z naslovom „Krvava noč v Ljubljani." Snov je vzeta iz dogodkov 20. septembra. O tem beremo v „GNasu Naroda": „Igra je zanimiva tudi vsled tega, ker nastopijo v nji dobro poznane osebe, ki stoje v prvih vrstah narodnih boril-cev. Nastopil bo izkušeni politik, prvak in največji pisatelj slovenski dr. Ivan Tavčar, Fran j a dr. Tavčarjeva, dr. Karel Triller, Ivan Hribar, župan ljubljanski, dr. Oražen, dr. Kokalj, potem poročnik Maver in drugi. Igro je spisal očividec dogodkov."
Varnostne razmero na Martinovi cesti Piše se nam: Ko sem se včeraj po 6. uri vračal v mesto, mi pride že v bližini železnice nasproti neznan človek in ko je bil že tik mene, naenkrat sproži tri strele in takoj za hrbtom še nadalnje 3 s samokresom tako, da si imam šteti samo v srečo, da se mi ni pripetila velika nezgoda. Predrzneža seveda nisem mogel spoznati v temi in to v prvi vrsti zaradi tega ne, ker je oe-sta popolnoma brez razsvetljave in je ravno na tej mestni cesti vsak zločin prav lahko mogoč. Na vsak način je nujna potreba, da že vendar enkrat tudi ta proga dobi neobhodno potrebno razsvetljavo in primernega policijskega nadzorstva, kajti takoj po zgoraj navedenem dogodku naletim v bližini Mencingerjeve trgovine poznanega mi naselnika, ki me je s psovkami obgovoril in mi žugal z dejanskim napadom. Ni izključeno, da je bil dotičnik vinjen, pač pa je treba mirne pasante na cesti takih in enakih napadov v polni meri varovati, kajti Če se ne bode nič ukrendo, potem ši bodo taki elementi v bodoče dovoljevali še več. Prosi se torej za nujno odpomoČ, posebno ob večernih urad B.
Zanimiva vojaška vaja 17. pešpolka. Kak r se nam poroča iz Celovca, je te dni 20 mož našega slovenskega pešpolka št. 17 pod vodstvom treh Častnikov na smučeh po-lezlo na Visoki Obir (2141 m). Med potom jih je zalotil velik snežni zamet, tako da so potrebovali trikrat toliko Časa, nego bi ga potrebovali ob lepem vremenu. Prenočili so v Rai-nerjevi koci, naslednji dan pa so se vršile vaje na smučeh po bližnjih vrhovih in strminah. Vaje so bile prav zanimive radi mnogovrstnih težav, ki jih je bilo smučarjem premagati.
Veteransko društvo v Kranju je minulo nedeljo imelo svoj občni zbor, na katerem je sklenilo s 24 proti 18 glasovom, da ostane nemški komando Heil, slovenski Kranj, heil. Slovenija, ki je jako vesela svojih sinov. Nekaj članov je izstopilo in nekaj jih hoče še izstopiti, enega vnetega zagovornika slovenske komande pa so vrgli iz odbora. Pravijo, da bo v kratkem izvanredni občni zbor tega društva, na katerem se odloči nadaljnje postopanje
Občinski odbor v Krtini je sklenil v svoji seji dne 24. t. m. protestno izjavo proti starostni zavarovalnici za kmetsko ljudstvo."
Umrla le v Kostanje vi oi gospa Minka Hudovernik roj. Jelšnik, vdova po o. kr. sodnem pristavu.
Gisi'no drufttfo v Radečah priredi 31. t. m. pri g. Iv. Petriču plesno veselioo.
Petrolej na Gorenjskem Na Trati v Poljanski dolini je zopet pri« čel bljuvati vedno huje petrolej, in sioer na istem mestu kot lani Jarek, po katerem se odteka, je vsak dan večji, kakor se poroča, poln smradu in poln pravega gorljivega petroleja. Kdor se kaj zanima za to stvar, se lahko sam prepriča.
Državna aubvenella« Za razširjenje vodovoda v Vrbici v postojnskem okraju je dovoljene 2800 kron državne podpore.
V Ratečah na Gorenjskem so čutili okolo 11. dopoldne v nedeljo 25 t m. preoej močan potres.
V Ratečah na Gorenjskem si
je napravil ondotni župan g. Jalen
parno žago (Vollgatter) tik postaje Rateče-Bel a peč.
„Sokol1 v Bohinjski Bistrici
Ustanovni občni zbor „ Sokola" v Bohinjski Bistriei bo dne 31. t. m. ob 3. popoldne v gostilniških prostorih g. M. Grobeteka.
Samoslovensko uradovanje je sklenila občina Dol pri Hrastniku. Morala bo seveda hoditi isto trnjevo pot do te svoje narodne pravioe kakor Kokarska občina in zadnji čas Svetina pri Celju.
Na vlili gimnazij v Celin se je prekinil Šolski pouk za 10 dni, ker imajo otroci šolskega sluge škr-latioo.
Vlom. Včeraj opoldue sta v nemški oerkvi v Celju vlomila v cerkveni nabiralnik dva fantiča. Enega so ujeli, drugi je zbežal.
Savinjska podružnica ,,Slov. planinskega društva" ima svoj 15. občni zbor v soboto, dne 30. t. m. v Celju v „Narodnem domuu ob pol 8. oziroma pol 9. zvečer. Pla ninke, planinci pridite na občni zbor! Sploh pa je vsakdo dobrodošel, kdor se zanima za naše planince. Posebna vabila se ne izdajajo.
Čitalnica v Konjicah   Dne 6.
februarja bo v „Narodnem domua kostumni venček.
Pošte na Štajerskem Preteklo
leto je bilo na Štajerskem 25 držav nih, 435 nedržavnih poštnih uradov ter  226  poštnih oddaj. Brzojavnih uradov je bilo 277, poštnih nabiralnikov pa 2492.
Poročnik dobil in — Izgubil glavni dobitek. Poročali smo, da je neki graški poročnik zadel glavn1 dobitek turških srečk v zneska 600 000 K. Poročnik je imel številko svoje srečke zapisano v svoji beležnici. Sedaj je srečko pričel iskati in je spoznal, da jo je zgubil na vojaških vajah ali pri opetovanem preseljevanju. Poročnik je seveda ves opupan, oblasti pa mu ne morejo nič pomagati.
Otroka le umorila takoj po
porodu služkinja Ana Colussi V Trstu.
Zaradi nesrečne ljubezni se
je zastrupila v Trstu 22.etna šivilja Marija Palmin. Niso jo megli več rešiti.
Nogo si le zlomil v Trstu 74-letni Ivan Marc. Moral je v bolnišnico.
Bralno in pevsko druitvO ,,Ladja" v Devinu priredi 31. t. m. v vehki dvorani g. Plesa v Devinu veselico s petjem, dramatično predstavo in plesom.
t Ljudevit Jo St, c. kr. tajnik poštnega ravnateljstva na Dunaju, je umrl po kratki bolezni v Četrtek, 21. januarja na Dunaju. Rojen je bil dne 19. avgusta 1853 v Hotemeža pri Radečah na Dolenjskem; gimnazijo je izvršil v Novem mestu, pravniške Študije pa na dunajski univerzi. Bil je med Študijami odgo itelj v rodbini dr. Rosine odvetnika v Novem mestu in odvetnika dr. J. Gasperini v Kutini na HrvaŠkem. Kot poštni uradnik je služil v Trstu, na Ljubnem in na Dunaju. Bil je skoz in skoz vrl mož, v vseh položajih značajen Slovenec, predobrega srca, pomagal je komur je le mogel. Kako priljubljen je bil v uradu in pri dunajskih Slovencih, pokazal je mnogoštevilen sprevod.  Mirno počivaj, blaga duša!
„Sava11! društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov naznanja, da se vrši HI. redni občni zbor dne 28. februarja v prostorih restavracije „Krautstcflu I. Universitatsstrasse štev. 9 z običajnim sporedom. Začetek ob 7. zvečer. Slovanski svobodomiselni gostje dobrodošli!
Preganjanje srbskih časnikarjev v Bosni. Odgovorni urednik „Srpske RijeČiu v Sarajevu Jugo vid in glavni urednik Šandor Omčikus sta bila obtožena radi doslovno prevedenega Članka iz nPester Lloydau o in-tervievn nLloydovegau dopisnika s Spa-lajkovičem, sekcijskim šefom srbskega ministrstva zunanjih del. Jovanovičje bil obsojen na sedem mesecev, Omčikus pa na eno leto težke ječe.
Slovenei v Ameriki. V Steel-ton, Pa. je nevarno ranilo Martina Bajuka, odpeljali so ga v bolnišnico. — V Superior, Pa. je umrl Št. Stošič. — V Forest Cyti, Pa. seje v premogovniku ponesrečil 311etni Frano Krušnik iz Moravč. Padla je nanj plast kamenja s tako silo, da je bil takoj mrtev.
Prvi „Kinematograf Patbd" prei Edison" na Dunajski cesti nasproti kavarno „Evrope" ima od danes do vštetega petka tade spored: Spreten detektiv. (Komično) HI. se-rja: Strašen potres v Kalabriji in Siciliji. Skioptiške slike. (5 slik) Charlotte Cordav. (Zgodovinska drama) Zaljubljenec v slami. (Komično ) Prihodnjič IV. serija potresa.
Kandelaber le podrl včeraj v Stritarjevih ulicah neki veznik, ki je zadel vanj z vozom ter s tem napravil plinarni 90 K škode.
Nepošten poštni falapec. Ko je dne 23 t. m. poštni hlapec 2 L letni Mihael Paš rojen iz Zagreba, pristojen na Grosuplje, peljal poštni voz iz Horjula na Vrhniko, je preje ukradel
poštarju g. Ivanu Ceponn havelok in 32 K denarja, potem pa popustivši voz neznano kam pobegnil.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame riko 60 Maoedonoev, 38 Hrvatov in 101 Slovenec, nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov.
Izgubljeno ln naldeno. Trgovski sotrudnik Cotman je našel konjsko odejo. — Neki častnik je izgubil zlat obesek. — Učenka Greta Vidičeva je izgubila srebrno žensko uro z ve rižioo. — Neki gospod je izgubil 10 K vredno borovko.
Droone novice.
— Iz države viteštva in svobode.
Sodišče v Rožnovu na Ogrkein je obsodilo slovaškega poslanca Skičaka v 2 mesečno ječo in na globo 400 K, ker je na shodu v Jablonki — skušal ščuvati proti madžarski narodnosti.
— Zadnji Obrenović nastopi v kabaretu. Nezakonski sin kralja Milana Obreu Kristić se je stalno naselil v Peš^i. Sklenil je pogodbo z nekim kabaretom, kjer bo že te dni nastopil kot pevec.
— Spopad na ogrsko - romunski meji? Iz Pešte javljajo, da so romunski vojaki pri Bratoči prekoračili mejo ter streljali na ogTskega delavca Teodora Papa. Pap je težko ranjen.
— Poskusen atentat na srbskega ministra? Te dni sta prišla v ministrstvo notranjih del dva elegantna gospoda, ki sta hotela govoriti z ministrom Milošavljevioem. Ker jih strežaj ni takoj pustil k ministru, sta ga dejansko napadla. Na krik strežajev je prihitelo uradništvo, na kar sta neznanca ubežala. Nemški listi pišejo, da je neznance najel odbor za narodno obrambo, da izvršit;! atentat na ministra, ker ne dovoli nobenih — protiavstrijskih demonstracij.
— Rim v snegu. V ponedeljc^k je padel v Rimu visok sneg-, kar je za Rim nekaj popolnoma nenavadnega. V mestu miruje ves promet. Električna železnica ne vozi. Vse telefonsko omrežje je uničeno.
Nemško imlra - pred sodiščem.
Pod tem naslovom smo svoj čas poročali o obravnavi, ki se je vršila pred tukajšnjim civilnim sodiščem vsled tožbe bivšega tenorista pri ljubljanskem nemškem gledališča Bena Leserja-Lasario proti ravnatelju Bertoldu Wolfu. Obravnava seje taČas prekinila in se je včeraj nadaljevala. Med drugimi zanimivostmi smo tedaj omenili pred vsem pogodbo med tožencem in tožiteljem. Danes nam je ta
pogodba „contra bonos moreš1,
kakor se je o njej izrazil sodnik, na razpolago in priobčujemo iz nje najvažnejše točke, ki se glase:
„Ravnateljstvo Bertold Wolf Deželno gledališče v Ljubljani, zve zano z mestnim gledališčem v Celju. Pogodba, ki seje danes dogovorila in ugotovila med gospodom ravnateljem Bertoldom "VVolfom z ene in gospodom B. M. Leser jem z druge strani.
§ 1. Gospod 6. M. Leser se zaveže, pri vsakem gledališču, naj nosi gledališče katerokoli ime in naj bo kjerkoli, katero je pod ravnateljstvom gospoda Bertolda Wolfa, in pri vseh predstavah in produoijah kot pevec, posebno kot tenor za opero v službovanje po naredbi ravnatelja ali njegovega namestnika, in se zaveže, da bo dodeljene mn vloge in pevske točke brez ugovora prevzemal, jih v predpisanem času v zadovoljstvo ravnatelja izvajal, se vseh sku šenj, kadarkoli se določijo, udeleževal in sodeloval pri njih, se podvrgel brezpogojno vsaki izpremembi vlog in sploh vse storil v dober uspeh celote; če je treba, prevzel pri vseh skušnjah in predstavah neme vloge in pospeševal ensemble; v slučaju ugovora ima ravnateljstvo po svoji prosti volji pravico kršitelja teh določb kaznovati ali z globo do višine eno mesečne plače — ali pa to pogodbo takoj razdreti v vseh njenih delih.
§ 2. Brez ravnateljevega dovoljenja ne sme kontrahent sodelovati pri nobeni produkciji, katere ne priredi gospod Bertold Wolf, ali zapustiti mesta — Ako bi se kršila ta zapoved, ima ravnatelj Berto d "Wolf pravioo, takoj razdreti to pogodbo, ali naložiti globo, kakršno sam hoče.
§ 3. Kontrahent se podvrže vsem specialnim naredbam ravnateljevi m, vsem že obstoječim gledališkim zakonom in tudi tistim, ki se izdajo v bodoče. Nepoznanje zakonov se ne more smatrati za opravičbo.
§ 4 Od si je gospod B M Leser sam nakopal bolezen, upravičuje to ravnatelja, da razdere to pogodbo.   V drugih slučajih bolezni
plača ravnateljstvo prvih 8 dni polno gašo, od 8. do 14 dneva polovico, od 15. naprej po eno četrtino gaze, v vseh slučajih za Čas bolezni odpade zagotovljeni igralni honorar. Končno je ravnateljstvo upravičeno po bolniški blagajni sa čas bolezni izplačani znesek odtegniti od gaze, dokler se plačuje polna gaža. Ako bolezen traja nad 28 dni, odpadejo vsi prejemki in ravnateljsto ima pravioo, pogodbo popolnoma razdreti. (Uboge pare!)
Bolezen se mora takoj naznaniti ravnateljstvu, oziroma se mora poslati ravnateljstvu spričevalo gledali škega zdravnika ali zdravnika bolniške blagajne, pa naj ima dotični k tisti dan kaj posla v gledališču ali pa ne
V javnosti se v takem slučaju do-tičnik ne sme pokazati. Kršitelja te naredbe kaznuje ravnateljstvo po svoji mili volji z izgubo d d enomesečne gaze ali s takojšnjim odpustom. V tozadevnih sporih, ako je potrebno zdravniško spričevalo, se sme prositi zanje edino le gledališkega zdravnika.
§ 5 Za popolno izvrševanje vseh v tej pogodbi sprejetih dolžnosti dobi gospod B. M. Leser v času od 4. novembra 1908 do 1. aprila 1909 mesečno plačo 120 K, stoindvajset kron, plaČujočo v mesečnih obrokih vsakega prvega v mesecu pestnume-rando, poleg tega pa vsak večer, kedar nastopi, pa naj bo to v enem ali več komadih, igralni honorar 10 K, in se mu ta honorar osemkrat v mesecu garantira. Ako se vršite v enem dnevu dve predstavi, in se je kontrahentu sploh priznal igralni ho-nerar, ima pravioo s do honorarja za vsako predstavo. Ce je kontrahent sam povod, da ne nastopi, izgubi za gotovljeni, oziroma igralni honerar sploh, dokler je zadržan, da ne nastopi Ako je zadržan nadaljne 4 dneve, odpade igralni honorar.
§ 8. Ravnateljstvo preskrbuje po svoji naredbi moŠsim Članom potrebne kostume izvzemši moderno francosko garderobo, vse triko, peresa, lišp, obutev in rokavice, kar si mora vsak Član po ravnateljev h predpisih nabaviti sam. Dame si morajo vse razun moških in pažev-skih kostumov nabaviti iz lastnega
§ 10. Gospod B M Leser se zaveže, ako bi nanesel slučaj, potovati vsekamor, kjer bi gospod Bertold Wolf s svojo družbo ali posameznimi člani nameraval prirediti predstave, in ima v takem slučaju samo prosto vožnjo in se tudi tamkaj podvrže vsem točkam te pogodbe. Za pred stave v Celju dobi g B M. Leser poleg proste vožnje v III razredu, stanovanja pri prenočitvi še 2 K dijet.
§ 11. Popolno nezadovo jstvo s članom, kakor tudi nedostojno ponašanj9 v besedi ali korespondenci proti ravnatelju ali njegovemu pooblaščencu ali proti ostalim soČlanom upravičuje ravnatelja, da popolnoma sam po svoji neomejeni mili volji takoj razdere to pogodbo, s čimer je zvezana izguba tekoče plače za tistega, ki se pregreši proti tej točki pogodbe, ne da bi imel pravioo do kake odškodnine. Enako pra vioo ima tudi ravnatelj Bertold TVolf
V slučaju vsakega zoperstavljanja proti naredbam ravnateljstva ali rav nateljstvo zastopajočega režiserja, kapelnika ali uradnika; ali pri raz širjevanju zlobnih vesti, ali če anga-ževani sočlan kjerkoli že ustmeno ali pismeno kritikuje zavod, komad, ki se bo ali se je uprizoril, ali pa delo kakega drugega sočlana.
§ 13, Ako bi gosp. B. M Leser prekršil to pogodbo s tem, da bi svojevoljno pred potekom te pogodbe zapuatd padjetje ravnatelja Bertolda Volta, je kontrahent brez vsakega ugovora dolžan plačati konvenionalno globo v znesku petsto kron. Gosp. Bertold Wolf si pridržuje vsako pravno pristojnost iz te pogodbe, ker plačilo kot konvencionalne kazni določene svote ne razveljavlja tožbe na vzdrževanje pogodbe in povrnitev povzročene škode. — Končno se g B. M. Leser odreka vsakemu kakor-šnemukoli ugovoru proti visokosti te konvencionalne kazni, posebno pa se odpoveduje v § 1336 oiv. zak. namenjenega znižanju te konvencionalne kasni po sodniku
§ 14 določa, da mora biti kontrahent dne 31. oktobra 1908 v Ljubljani in se mora do  prvega nastopa brezplačno   udeležiti   vseh skušenj Ako ravnateljstvo vsled kontrahentove zamude ne razveljavi  pogodbe, ima pravioo zamudnika kaznovati za vsak zamujeni   dan z globo 5 K kot odškodnino.   Ta   svota  se   smatra za predujem  in   se  odtegne  od plače Ravnateljstvu ni treba  dokazati, da je pogo ena odškodnina ekvivalentna z  resnično  škodo,  v prvem slučaju pa  zapade  kontrahent  v  § 13 dolo čeno konvencionalno kasen.
§ 15. določa, da ima ravnatelj ali njegovi dediči pravioo edinole po svojem neomejenem preudarku takoj razveljaviti pogodbo, ako bi ravnatelj umrl, ako bi se gledališče zaprlo   valed   kakoršnihkoli vzrokov
(revolucija, vojska, epidencija in drage kalamttete MI), ali če bi storil
kontrahent kako dejanje, ki bi bilo prod državljanski časti ali pa bi dalo povod za javno pohujšanje, pa naj se zgodi to dejanje v gledališču ali zunaj, če bi slabo memoriral, nemarno izvajal vloge, se opijanil ali hujskal osobje ali občinstvo proti ravnatelju ali njegovim naslednikom. V teh slučajih se izplača do dneva razveljav-ljenja kontrakta zaslužena plača, ne da bi imel kontrahent pravico do pogojene benefioe.
§ 17. Pri izprošenih dopustih se za tisti čas ne plača niti gaža niti igralni honorar; ako bi bil igralni honorar garantiran, olpade garancija za vsak mesec, v katerem si je vzel dopust.
§ 18 Ta p. godba velja za čas od 4. novembra 1908 do 1 aprila 1909 v katerem času se ta pogodba ne more razveljaviti. Ravnatelj Bertold Wolf pa si vendar pridržuje   poleg   dosedanjih določb pravioo, to pogodbo tekom vsakega prvega  angažmajskega meseca tako odpovedati pri  vseh pod ravnatelj stvom Bertolda Wolfa stoječih gle dališčih, da je pogodba po 14 dneh računanih od dneva odpovedi, raz veljavljena v vseh njih delih.
§ 19. določa, da mora kontrahent predložiti seznam naštudiranih vlog in se eventualno podvrže skušnji. § 20 določa enako konvencialco kazen, kakor § 13 za slučaj, ako bi bil kontrahent pri ugo to vijanju pogodbe že kontraktno vezan na kak drug zavod. V § 21 se zavezujeta oba po godnika na strogo izvrševanje pogodb n h določb
§ 22 Kontrahent izjavlja, da jamči za konvenoijonalno kazen, ki je v tej pogodbi določena, kakor tudi za eventualne globe z vsemi svojimi tekočimi prejemki iz gltdaiške blagajne, potem s svojim premoženjem, oz. svojimi nadaljnimi prejemki, in ima ravnateljstvo prav:cj, da si s tem takoj povrne svojo škodo. Kontrahent nadalje izjavlja, da te kazni ne prekoračajo resničnih interesov ravnateljstva ter se vsled tega izrecno odreka vsa kemu znižanju teh kazni sod nim potom
Kolek za originalni izvod pogodbe plača g. B. M Leser ter dobi prepis kontrakta na svojo zahtevo in svoje stroške.
Kontrahent pristaja na to, da se mu gube vsled deloma ali popolnoma zamujenih vaj odtezajo od tekoče plače
Dunaj -Ljubljana, meseca oktobra 1908.
B. M. Leser 1. r. Bertold Wolt 1. r.
ReverZi — Kontrahent se zavezuje, plačati gledališki agenoiji gosp. 6. Lewy ja na Dunaju za posredo vanje tega angažmaja 0% skupnih dohodkov in dovoljuje, da mu to provizijo odtegne gledališka blagajnr.
Tj je torej ta 9lC0fitra bOOOS moreš" — pogodba. Pripomnimo naj še, da ni ta pogodba pisana, temveč je le ime B. Lsserja in tu-patam kaka malenkost, kaka številka vstavljena v tiskan formular. Vse-kako sklepa torej ravnatelj Wolf vse pogodbe na enak contra bonos moreš - oderuški način. Ia na glavi vsake take   pogodbe   se    potem   Čita —
iiLaodestheater ln Laibach".
Naravnost sram o t a z anaše deželno gledališče!
Zadoji čas je pač, da vzame deželni odbor brezovo metlo v roke in temeljito pomede iz. deželnega gledališča oni kup smeti in gooja, ki bo ga nanosili vanje razni \Volfi e tutti -.juanti.
Obravnava je spravila na dan zopet marsikaj niepegau. Zaslišani so bili kot priče celo trije Celjani, urednik rDeutsohe Waohtu Beran, potem oni slavnoenani Balogh in neki strojnik. Navzoče je bilo pri obravnavi menda vse moško osobje nemškega gledališča. O teku in izidu obravnave, ki se zaključi danes popoldne, poročamo jutri.
(Dalje prihodnjič.)
Telefonska m nrzojavnr poročilo.
Jezikovni naert.
Dunaj, 27. januarja. Minister dr. Žaeek je danes sporočil poslancema dr. Kramaru in dr. Paeaku glavne točke zakonskega načrta o ureditvi jezikovnega vprašanja- Minister dr. Schreiner je v tem oziru informiral dr. Pergelta in Urbana. O jezikovnem naČrtn bo razpravljal ministrski svet v svoji seji prihodnjo soboto. Parlamentu se jezikovni načrt predloži prihodnjo sredo ali petek.
Davčna predloga. Praga, 27. januarja. »Narodni Listy« javljajo, da vroči vodja finančnega ministra Jorkasch - Koch parlamentu že v eni prihodnjih sej davčno predlogo, ki temelji na progresivnem sistemu.
Interpelacija radi obsojenih srbi časnikarjev.
Budimpešta,   27. januarja, vatski delegat dr. Šurmin je v našnji seji vložil interpelacijo na m nistrskega predsednika dr. Weker| je, če in u je znano, da sta bila v g rajevu obsojena   urednika Oničilt in Jovanovič na 12, oziroma   8 m sečno ječo, ker sta priobčila prev nekega v »Pester Llovdu« priobče ga članka in če hoče storiti vse trebne korake, da se v bodoče ne do ponavljali taki sramotni dogod v Bosni in Hercegovini.
Angleška kraljevska dvojica na Španskem.
Pariz, 27. januarja. Kralj vard in kraljica Aleksandra pose ta Španski kraljevski par 17. feb arja.
Zopetni potres v Meeini.
Mesina, 27. januarja. Ob 8. zj raj je bilo čutiti močan potresni nek. Sunek je trajal 3 sekunde in povzročil velik strah med prebiv* stvom.
Abesinski cesar na smrtni postel Pariz, 27. januarja.   Listi po rajo, da se je bolezen abesinskega guša Menelika tako shujšala, da pričakovati vsak trenotek katas fe. Za Menelika vlada sedaj kralji V Adiz Abebi se boje, da nastani po Menelikovi smrti v Abesiniji v liki nemiri.
Obscdba srbskih časnikarjev v rajevu.
Belgrad, 27. januarja. (Pose brz „Slov. Nar.u) Iz Sarajeva b. javljajo, da sta obsojena časnik OmČikus in Jovanovič morala t-n as to piti zapor. Ta nečuvena oba je izzvala tukaj silno ogorčenost podvojila sovražno razpoloženje p Avstriji. (Glej notioo „Preganj srbskih Časnikarjev v Bosni" dnevnimi vestmi )
Kritičen položaj na Bolgarskem, SoIi|a, 27. januarja. (Poseb. b nSlov. Nar.u)   Bolgarska se nahaja silno   kritičnem   položaju. Vojna riskantna, ker je  Bolgarska po uoma osamljena.   Ako pa vlada p stane na plačanje odškodnine Tur se je bati, da nastane revolucija.
Stodeset rriiMonov za Bosno.
Carigrad) 27. januarja. (Pose1
brz. nS(ov. Nar.u)   Miadoturški 1 pišejo, da je Avstro Ogrska ra» raznim turškim magnatom 55 mi" nov kron, da s svojim vplivom o gočijo sporazum med Turčijo in A strijo. Ako se torej doseže spoiw. potem bo Avstro Ogrsko veljala Bo 110 milijonov kron.
Darila.
Upravništvn našega lista so poslali:
Za dražbo sv. Cirila in
toda S    .Narodna delavska organizaci v Ljubljani 2 0 K,  kot  del Čistega bitka od predavanja dne 20. januarja N. S v Radomljah nabrala 20 K. — nesrečeni   lovci v gostilni   pri Gru na Jelićnem vrhu S K. — Notranjska sojilnina v Postojni  20  K,   mesto *e na krsto pokojnemu   članu ravnatelju A. Vodopivcu.   —   G, A, Kastec sku plesni veselici nProst. gas. dr,"   v H niku   za   podarjene  šopke 8 K, g. dr Lasič   pa 8-30 K   za na   dražbi p~ šopek, skupaj  16 30 K. — Skupaj 84 30 h. — Srčna hvala! — Živeli!
Društvu   ,,Radogo|" „Na-
delavska   organizacija v Ljubljani 20 kot del   čistega   dobička   od preda dne 20. januarja. - Zirela!
Za slovenske viaokosolce
DlUia|U ■ Gr g Franica Pogačnik v Ribn pri Bledu 7   Kj   kot sodno pričnino. Živela!
Narodovo zdravilo, iako so smo i rat bolesti utedujoce, miaice in Sivce JnjcČe, kot mazilo dobro znano „Molio francosko žganje in sol", katero so spi in uspešno porablja pri trganju po udib pri drugih nasledkih prehlajenja. Geni < klenici K l-OO. Po poštnem povzetji rifl Šilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOi-c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNA.n, Xw lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno t h te vati MOLiL«-ov preparat, zaznamovat varstveno znamko in podpisom. 8
Dr. J. Z., zobozdravnik, Mora* Ostrova. Natančno in temeljito sem P1 kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni pi? ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi j bolniki, zato Vam s veseljem izražam ' mnenje: Ustnih vod iu sobnih praSko nahaja veliko, toda v resnici dobrih je malo. Bolniki naj se torej posluiujej0 onega sredstva, o katerem je pmakuinj* večletna raba izpričala, da je v resnici In to je: „Seydlln'-.
trtu* ceno v Budlmpsitl.
Dao 27. januarja 1909.
P*enfca za apHl 1909 . za 50 kg K 1* 74 Pienica za oktober 19o9 za 60 kg K 1 '86 oj za april , za 50 kg K i 06 Koruza za maj , za 5C kg K 7 o Oves    za april        „      za 50 kg K  8 61
ErVIltIv.
vin ceneje.
neteoraiositno porodio,
nad irorjatr tO«  *rednJJ arseni tlake        86 7
rt T rt -s C rt	Cas opaao-▼anja	Stanj« barometri v mm	it	Vetrovi	Nebo
26	9. zv.	7452	-5-6	brezvetr.	oblačno
27	7 Zj. 2. pop.	7458 7454	6*0 si sv tu od —0*8		* skor. obl.
Srednja včerajšnja temperatura — 6 2°, norm.     2 0   Padavna v 24 urah 00 trm.
t
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodniKom, prijauljcm tn zna'cem bridko vest o smrti naše preljub-Ijene, nepozabne matere, oz. hčere, sestre in svakinje, gos. e
Minlie Hudovernik
roj. jfelšnik
vdove po c. kr sodnem pristavu
ki je po dr Igi, mučni bolezni vče-•aj, dne '6 t m «b 9 zvečer blaženo zasopla v Gos >odu.
Pogreb d age p kojnice bo jutri, v četrt k, .8. t m. ob * uri popoldne iz hi«e žal<sti v Kostanjevici na ondetno pokopališče
Nepozabno iajn co priporočamo v blag spomin. 468
V Kostanjevici, 27 jan 1908
Žalujoči sorodniki.
i
Išče se izvežban 463
občinski tajnik
Kje, pove uprav. „S'ov Naroda".
Učenca
is dobre kiše in nekoliko zmožnega nemškega jezika, 14-15 let starega, Sprejme takoj v trgovino mešanega biaga Leopold Zo e, trgovec na Jatorniau, Gorenjsko. 4 7 1
oravanka
bi jako rada zamenjavala raz* glednice a Kranjskega s kako S o vez ko. DopUi na naslov: Marka Kole dro v a  nčltelka v Niikovlcicb. u Slavkova, Morava. 46
Prodaše takoj
pod jako ugodnimi pogoji
!1 decimalna tehtnica
1200 kg, c montirana,
1 lesen skladiščni voziček
za prevažanje vreč (#rudlu in
1 mreža za čišč.nje fižola.
Vse je že sioer rabljeno,  toda jako dubro c hranjeno. 464—1 Natančni naslov pove iz prijaznosti upravmštvo „Slov. Naroda14.
Vabilo
na
retfnTobčnizbor
Posojilnice ? Žužemberku
registrovane zad uge z neomejtno zavezo
ki se bode vršil
v nedeljo, dne 7. svečano 1909
*4. popoldne, v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1. PcroČilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Predložitev in  potrjenje let-; računa sa upravno leto 1908.
4. V< htev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
*» Kafatatva.
Predelave ah dalavalklhi
ob 4., S.. 6., 9. in • ari
Ob ned.ljab I« pnnUht
ob tO. in 11. uri dopoldne in ob 3 , 4., 5., 6 , *7., 8 in 9. uri popoldne. V tako soboto ln sredo nov orofras*
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres.
Kinematograf Path6
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Ctn prostorom:
L prostor 00 vin. IL prostor 40 vin.: L prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika 00 vin.
lul četrtek in soboto
od S. do 6. ure predstave za uesnes po znižani ceni.  1.  prostor ZO vin II prostor 10 vin. 462
Vposojen oroinJikl nosts|eve*ja
teli vstopiti v kako primerno
kot plsatS
(slovenski sit nemški) ali kaj dragega. Vstop v 2—3 mesecih.
Naslov   in  drnge  podatke daje uprav. nSlov. Naroda". 139—r>
službo
stanovanje
i dvema sobana, »uhlnlo Itd. ao odda la dva meseca, ali pa ao ooda drago enako stanovanle od
1. marca d sile.
Povpraša naj se Sodnljske 01*00 it. 4, dvorišče lavo. 467 -1
Št. 40922.
460 -1
Ust: nove 11 uboge.
so 1Z-
Pri  mestnem magistratu praznjene sledeče u tanove:
1. grof Lsmbergova ustanova po
28 h na dan, do kat« re imajo pra vioo v Ljubljani bivajoči ubc g , ki so leppga vedenja.
2. Jan Jak. Schlllingava v znesku 84 K na leto, do katere imajo pravico uboge vdove ljubljanskih meščanov in
3 Marilo Pavikovo ustanova letnih 40 K, do katere imajo pravico v Ljubljani rojene uboge sirote do dopolnjenega 15 leta.
Prošnje sa podelitev ene ali druge teh ustanov je vltgati
do 20. februarja letos
pri magistrat, vlažnem zapisnika.
Mestni magistrat ijubUnsKI
dne 23. jauuarja 1909.
Prodajalka
ao sprejme sa meSano trgovino ns deželi Nastop takoj, plača po dogo voru teli ao pri p ro it ost 458-1 Ponudbe na prometno pisarno B Kantenftek v Uvaljani.
Zelo oLcnsen
celomastni
(m pol eiaiodolsliO ia
polumastni sir
ima 300-4 po nalnli|lk cenah na prodal
parna mlekarna«Medvodah.
V hotelu pri Maliču
se oddajo v najem
sobe zapisurne
m sa
event tudi krasno veliko
stanovanje
na vogala v II. nadeti*.! obstoječe
0   SOD,  najlepša   in najprometnejsa lega mesta. 459—1
Zahvala..
TiK izraze odkritosrčnega so žal j a ob iegubi na&pga iskreno ljubljenega očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda
Srečko Nollija
sa darovane venoe, za obilno udeležbo pri pogrebu in posebno sa ginljivo petje pevstega sbora „Glasbene Matice" izrekamo našo najglobokejio zahvalo. 466
Ljubljana, 27. januarja 1909.
2252 32
F. JTJST-MASCHKE
M^|smla>ljsssmss9   ^fcteđam vssSaV«
E> VSSteBee»
priporoča po najnižji oeni
elegantne klobuke
za dame in otroke
IfajK s ve, Z'msko perilo, SS
Zunanja naroČila točno in vestno.
Knjigovodja
stenograf, korespond*»nt, liče alttibe. Ponudbe pod |,555" na upravni-
Stvo -Slov Naroda44
432--2
Tapetniški
vajenec
ao sprejme takoj.
Kje, pove upravnistvo „81 oven* skega Naroda1*. 4 0-2
Ženiina ponudba.
Mladenič, s*<*r 25 trni, S* 3*1* fcjnaniti s f^a/^im dekletom, %i bi jo veselilo na Prusko.
Pisma na naslov „/[• und S> Smscher 5». f4, Jjrank. Posi Jorst £mscher. 442
Veliko zalogo
tronofonov m pioft
tudi i slovenskimi komad plošče od 14 ■-»«•
naprej
priporoča
FR. P. £AJbl/, urar
Ljubljana. S ari trg 26. i
ki
Prva Ceika tvornico reklamnih trakov
S. Čamperlik,
Praga VIII.
Najcenejše vezanje In najkoristnejša reklama. 4*57 9
Onfjr nrgo motvoz.
368 3
Vsa
parkelska dela
prevzema ter tudi Baje materijal
Josip puh
gradaške nlice št. 20, Ijubljana.
Ceno I        Solidno!
Frtl kranjsko-sUn
uglaševalec ssr* klavir j 5 v
G. F. Jurasek LJubljana, Sv. p«tra cesta 62 a
I. nadstrople
uglašuje klavirje, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev in preglasuje brezplačno — Uglašuje tudi ,,0 asbeni Matici". 147—4
Ceno posteljno perje. 1
Kilogram sivega, puljenega 2 K, pol-belega 2 80 K belega 4 K, priira kakor puh mehkega 6 K, veleprima pulje-nega, najboljše vrste 8 K. Puh, siv 6 K, bel 10 K, prsni puh 12 K, od 5 kilogramov naprej franko.
Ugot>v1)e*e posteljo
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga) pernica, velikost 170X116 cm, r dvema zglavnikoma, 30 X 58 cm. zadostno napolnjeno z novim, ščiščenim in stanovitnim perjem, 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K, pernica sama 12, 14, 16 K, zglavnik 3, 3*5", 4 K razpošlje po po vzetju, zavoj zastonj od 10 K naprej
franko.        3594 -17
aaeheniti št. 235, Snmava, Češko. Ne ugajaj o če se zamenja ali denar vrne Ceno v ni ki zastonj in franko.
©. kr. avetrljeke
drlavne Železnico
Izvleček ez voznega reda.
Vsllavac o i U •efkoO is Lf-*Blt*ns |«mi. toLi
roe «}utraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žet, Gorica,
1 *„ ičiTrst  ^ kr. dri. žel., Beljak čes Po-droiico, Ce ovac , Prago. 7-07 utraj. Osebni vlak v smeri: Oro-luplje, Rudolf ovo, Straža-Toplicc, Kočevje.
0*2O srespeldne. Osebni vlak v smeri i lassnice, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, Prago.
irse trea-soidna Osebni vlak v smeri: Tržič, zenice, Trbiž, Beljak juž. ieU Gorico iri. žel., Trt dri. ieL Beljak, (čes Ped ožčico) Celovec.
I-OO pep«idno. Osebni vlak v smeri: Gro-»upije, Rudolf ovo, Straža-Top lice, Kočevje.
s-4.o »apaidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, tesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žet, Trst dri. žel„ Beljak, (čez Pod ožćico) Celovec, Praga.
r-io ^veoer Osebni vlak v smeri: Grosuplje, tfadoltovo, Straža-Toplicc, Kočevje.
'•35 iveOer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čes Podrožčico) Celovec, Praga,
o-*o ia«ne>oi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. sel., Gorica dri. ssk. Trst drž. ieL, Beljak juž. žel., (čes Podrožčico).
oktobra 1908 leta.
Prlatul • Mnbltaao |suL soLi
8-56 cjutrsu- Osebni vlak ia Beljaka jui žsk, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
8-34 zjutraj. Osebni vlak Is Kočevja, Stras* Toplic, Rudotfovega, Grosuplje,
n-22 »redpeidne. Osebni vlak  Is Praga Celovca, Beljaka juž. ieL, čes Podroičic in Trbiž, Gorice dri. ieL, Jesenic, Tržiča
asa popoldne. Osebni vlak ia Kočerj«. Straže Toplic, Rudotfovega, Grosuplje«
4*13 aonaidne. Osebni vlak !a Beljaki luž. iei., Trbiža, Celovca, Beljaka (£» Podrožčico) Gorice dri. seL, trsta d/it iei Jesenic, Tržiča.
eoo avećer. Oseo. vlak is Pntge, Celovca Beljaka (čes Podrožčico) jesenie.
8 37 /veoer. Osebni vlak is Kočevja, Straae Toplic, etudoltovega, Grosuplje.
8-46 ivooer. Osebni vlak Is Beljaka Jui žel- Trbiža, Celovca, Beljaka (čes Po* rožčico) Tmta dri. ieL Gorice dri. a*. Jesenic, Tržiča.
ii-oo ponooi. Osebni vlak is Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čes Podrožčico) Trs*: drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
te M*»t|i
r-an gutraj. Osebni vlak v Kamnik, t-oe oapoldno. Osebni vlak v Kamnik MO evaoar. Osebni vlak v Kamnik O-eO panoOI   Osebni vlak V Kamnit f5av sb nadel jas in praanikib do 31. oktobra.)
v a|naHi
0-40 cjutrsvj. Osebni vlak is Kamnika, i o- o 9 »iod»oidno. Osebni vlak is Kamnik* e io cvador. Osebni vlak Is Kamnika. 909 »on »6i. Osebni vlak is Kamnika. ' S «ai. ob nedeljah in praanikib do 3i. oktobra.)
(Odhodi tn prihodi so oansčsni v srsen », svropejskssi časti.)
C. kr. ravsstsiisivs državaib ialssaie v Trsta
Domača elektrotehniška obrt
FR- SAX Cradiiče 17
^lektrotehnl ^ ,
Ijnbljana
SI #11
s JS i
• •«.
•81
Vljudno javljam, da sem ottoiil elektroioita-laoijsko obrt ter se slav. občinstvu v mestu in ns deželi priporočam sa uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hišnih svonoev, budilk, telefonov itd. Vpeljujem in preakuSujem strelovode na njihovo odvoduo možnost ns znanstveni podlagi. Izvršujem tudi druga v mojo stroko spadajoča cenjena naročila. Postregel bodem vestna in točno. Z velespoŠtovanjem
284—8
■
j
7111
8481
Učenec
mešane stroke želi sJuibe.
Ve5 se izve v* npravnidtvu »Slov.
Naroda".
374 -3
Dve gospodični
7ešoi slovenskega in nem^kege jezika, a lepo pisavo in strojepisje m, iščeta alatbe v odvetniško ali kako drugo pisarno. 431—2 Naslov v uprav. rS'ov. Naroda**.
Slovenci!
i i Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah efflnole ivnn Kehrovo
ilOZa Mje in DSHJB a 24 vin,
2951 v prid družbi sv. Cirila in Metoda.
Sprejem« savarovanja Sleveikega atr-Ijenja po asJrunovTfltn^Sih kombinaeJlab pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga lavarovalaiea Zlarti je agodao savarovanje na doživetje in amrt s manjkajočimi ao vplačili.
Vsak člao   ma po preteka petih lat pravieo do dividendo.
12—11
„SLAVNA"
■ ■ ■ - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - • - . Raa.fondi: 41,336.041-01 K. Izplačane odškodnina in kepitallja 97,814 430-07 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ jrsaalfcosl alovsvstastav-aisvroslBio upravo.
Vaa pajaaaila daje:
•aaonlai aaatap v L|aM|aai, iigar pisarno so v lastne j bansuej hiši
aall
Zavaruje poslopja in premičnine pnv. požarnim Škodam po najnižjih oenah Škoda cenluje takoj in najkiuantneje. Ušiva  najboljši   sloves, koder postaj?
Dovoljuje  is Čistega   dobička iadatn« podporo  v   narodno   in občnokoristst namene.
Slovenska tvrdka čevljev
domačega in tvorniškcga izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v Ijubljani
ae slavnemu občinstvu ppporoča.
Po meri naročena Dela se najsoličneje izvršujejo .\  /.  .\    v lastni delavnici.    .\  ,\ /.
347—4
Podjetje betonskih stavb
4518—8
Brotje SerouDlii & Pontello
Slomškove ulice 19 Ijubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov balu-rrad, strešnih plošć, razrv vrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vi dovodnih mušljev, kont za konje in govedo, ornament v, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in stre pe - Zalega kameninastega blaga in Samotne opeke.
Vsa dala so solidno la strokovntaske Uvedena. Gena najnižja. Jssastvo.
————— Zastopnik svodov patent „Tarni". ——————
858 -95
A. KUNC
Ljubljana, Dvorski trg ste*. 3.
Velika zalega in izdelovanje ob...
za gospode in dečke.
Stroga, solidna in strokovnjaška postrežba.
*j4
Največja narodna
KONFEKCIJAM
za Same, deklice. Bečke in novorojenčke
Krištof ič-Bučar
v Ljubljani, »tari trg: št. 28
priporoča
3927—15
krasne
v ItSM
svili, t*!*! in dragem
blagu
----- -
najnovejša modna brila, kostume, deine plašče, otročje oblekice, krstne opravo, predpasnike,  vsevr,tno  perilo in  druga oblačila. N^jfnejše otročje kapice, klobučke, plašcke, pariške modrce, nogavice, rokavice, jopice in druge pletenine - rine savratnice, naramnice, o ratnike, srajce in drago perilo sa gospode.  X \^ Zunanja naročila se izvršujejo takoj In točno. Cene radi male režl.e brez konkurence.
4671—12
aspsjiaae n*ANo*is£ budatok.
Dobiva se povsod.
J. Zamijeti
čevljarski atofster
J v Ljubi aal, Kongresni trg štev. 13
* se priporoča a vsa v svojo stroko j 349      spadajoča dela. 4
l DzSeluje prave gorske in j      telovadske čevlje. *
a
Ipristni kranjski lanenooljnati firnež i Oljnate barve
tr posodicah po
'A.
1 k«
kakor tndl v večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
laki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano tn strokovno preizkušeno na (bolj II.
■ Karbolinej vrste
Jffavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
Čopiči
219-5
domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
jlMj Jfauptmann
v Zjubljani.
Prva kranjska tovarna 0l|oatih kar v, Iirnciev, lokov la steklarskega klela.
Zahtevajte cenike!
3zmed najboljšega najboljše!
Da zadostim tudi ^najrazvajenejšim zahtevam, sem vpeljal vrsto
pražene kave
ki presega v kakovosti, izdatnosti In aromi najboljše.
Ta kava je zmes najizbranejših vrst, najfinejšega prolzvora In nudi ćudovto fino, aromat čno in oživ Jajočo pijačo.
Z mlekom mešana tvori dober zajtrk, in podlago k dobri mali južlnl.
Brez mleka kot ,ćrn ' je prijeten zaključek vsake pojedine a i večerje; Ima moč in oživlja. 4608 —8
Prva ljubljanska velika prozorno 30 kavo Karel Planinšelc
LJubljana, Dunajska testa, vogal Sodnllsklh ulic.
Slovenske gospodinje!
Ako se ravnate po geslu „ S.oJI k svojim",
tedaj ne kupujte več kavne primesi (cikorije) iz nemških tovarn, temveč samo
„Zoezdno" cikorijo
ki jo izđdnje „Prva Jugoslovanska tonama za kavne surogate" u Ljubljani.
Zavrnite odločno podobno nemško Maso in
zahtevajte pri svojem trgovcu, naj se vam da slovenska
..Zvezdno" (H
4323 10
Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD
aa pripore ča slavnemu občinstva 372 3 ----
za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na deželi po jako nizki ceni.
Naročila ae sprejemajo pri _     ...  JOSIP TURK ■-■
FRANC VIDALIJU - lastnik prvega slovenskega
Prešernovo ulice, Liubljana.    mmmmmmmmmmmmm^m^MmammmmmmM pogrebnega zavoda.
Isdajatelj is *ig*T*r*i aratimih B a s t sj £ a s i e s 1 a mi a a.
J+mhnin* in tisk »Narodne iiskarmic