SMT Posamezna številka stane 10 v, '°T3m:
r% d»,# 26o novembra 1917*
^«roiiaJna listu; —
Celo leto , , K io-—
S? lets	.5‘—
<rt. krla .. .	, '2*50
fMNs'sećno, . .	. 1 -
:šmnml Avstrije:' —— Čete leto .	.	. 15’—
’^»ameijrte Številke — ti vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
«e računaj« po 13 «% »d 6 redne petitvnUH
večkratnih oznanilih i
popust
„Straža“ izfcap
ieljek »n petek pi
Rokopisi se iie vračajo
I Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo,
Z uredništvom se more govoriti vsak rtan od 11,-12. ure dopoldne.
i^njnovejft®
ar&dn» ^«iroMIo.
Dunaj, 25. nov.
Italijansko bojišče.
Italijanski napadi na obeh straneh Brente rn na goro Monte Per ti e a, katero je z narokom zavzel dne 22, novembra graški strelski polk At. 2, so se razbili ob naših črtah.
Na vzhodu nobenih posebnih dogodkov.
Iz najnu vej sega nemškega uradnega poročila.
Berolin, 25. nov.
Italijansko bojišče.
Italijanski napadi na obeh straneh doline reke Brente in proti Monte Pertica so se pred našimi črtami razbili.
Francosko bojišče.
V Flandriji hudi artilerijski boji med gozdom Houthoulster in Zandvorde. Angleški sunek ob cesti Ypern—Menim se je izjalovil. Južnoza-hodno od mesta Chambrai hudi boji.
Tudi vojno delovanje Francozov je bilo na celi fronti živahno, zlasti srdit j» bil artilerijski boj na vzhodnem bregu reke Može.
Madžari se pogajajo z Angleži in Francozi.
Budimpeštanski list „Az Estu poroča, da namerava grof Kanoly, ki se mudi v Bernu v Švici, stopiti v stik z Angleži in Francozi.
Premirje z Rusijo?
Nova ruska vlada je že uradno naznanila vladam evropskih vojskujočih se držav, da hoče skleniti takojšnje premirje, ki bi naj bilo podlaga za pričetek mirovnih pogajanj ali je že tudi avstrijska vlada dobila rusko ponudbo, nam še ni znano. Vrhovni poveljnik ruske armade general Duhonin je dobil od vlade uradno navodilo, da se naj obrne na vojskovodje sovražni u armad s predlogom, da se takoj ustavi bojevanje v svrbo pričetka mirovne konference. Duhoninu se naroča, naj ostane v nepretrganem stiku z vlado, katero naj obvešča o poteku pogajanj z zastopniki sovražnih armad, in naj ne sklene prej premirja, dokler ne dobi potrdila vlade, ali kakor se sama imenuje, sveta ljudskih komisarjev. Nekatere vesti pravijo, da se je Duhonin branil vzeti naročilo ruske vi ide na znanje in da ga je vsled tega vlada odstavila. Druga poročila pa zopet zatrjujejo, da je Duhonin ugodil zahtevi ruske vlade. Položaj v Busiji je vsekako nejasen. Kozaški general Kaledin ogroža Petrograd. Govori se tudi, da zbira Kerenskij novo armado s katero hoče udariti proti Petrogradu. Dvomljivo je, ali je vlada boljševikov tudi močna in trdna, da bi smeli pričakovati od nje — miru. Vrhtega pa so mirovni predlogi, ki jih Lenin in Trockij ponujata osrednjim silam takšni, da se ne more trditi, da jih bosta Avstrija in Nemčija kar tako sprejeli. Boljševiki namreč ponujajo de-mokratiški mir, ki je zgrajen na načelo neodvisnosti narodov in na pravico, da si sme vsak narod sam določiti svoj razvoj, mir, ki ne pozna ne aneksij ne vojnih odškodnin. 0 teh pogojih pa nočejo nič slišati vsenemški krogi v Nemčjji in Avstriji.
Vrhovni poveljnik noče skleniti premirja. — General Duhonin odstavljen* — Grylenko imenovan za vrhovnega poveljnika.
Na Dunaj je obšlo dne 23. novembra naslednjo poročilo iz Rusije:
Lenin je poslal vojakom in mornarjem ruske; armade brzojavno naročilo, v katerem jim naznanja, da je svet ljudskih komisarjev poslal' une 20. nov.
ruskomu vrhovnemu poveljniku DuinviHnu povelje, da naj predlaga vsem vojskujočim se d žavam premirje. Vrhovni poveljnik general Duhonin, kateri jo omenjeno brzojavko prejel ponoči dne .21. novembra, do večera istega dne ni poslal nobenega odgovora, Lenin je nato po naročilu sveta ljudskih komisarjev zahteval od Duhonina pojasnila.
Ker je ta izogibajoče se odgovoril, je dobil povelje, naj takoj prične s pogajanji glede premirja. Duhonin se je kategorično brand, se podvreči temu povelju. Svet ljudskih komisarjev je nato ..Duhonina odstavil od njegovega mesta in je menoval Dryloh-ka za vrhovnega poveljnika.
Zdi se,’ da se Duhonin brani oddati vrhovno poveljstvo generalu Ojdenku.
Ruski ultimat četverosporazuinii.
Ruski list „Volja naroda“ poroča:	Minister
Trocki je poslal četverosporaznmu ultimat in jih je pozval, naj revidirajo svoje vojne cilje. .Trocki je zahteval odgovora do dne 23. novembra. Ve ne dobi odgovora, grozi, da bo sklenil poseben mir z osrednjimi državami, in če se bo nadaljevala, vojska, bo proglasil Rusijo za nevtralno državo.
V Budimpešto došla ponudba za premirje?
Iz Budimpešte poročajo dne 23. novembra, da je ministrski ‘predsednik Wekerle podal izjavo, daje že došla -iz "Rusije ponudba za premirje, in sicer s sprejemljivimi pogoji. —. Na dunajskih uradnih me-, stih. še" do večera dne 23. novembra. ni bilo o ponudbi ničesar znanega.
Seidl^rjevi präget ustavne praosMOire«
Seidlerjev govor v avstrijski državni zbornici dne 23. novembra — prinašamo ga v poročilu o državnem zboru r- nam je zopet razkril Seidlerjevo državniško modrost. Mož je pred pol letom obljubil,

LISTEK.
Naša pot — ciljem nasproti

Župančič:
Gosti so mraki,
dolge so ceste v zarjo skoz noč.
Da bi ostali skupaj, vsi skupaj, bratje brez luči v zarjo gredoč.
Bratje brez luči . . . zvezde nam skrite ... če razkropimo pred zarjo se v noč . . .
Kje ste nam pevci?
Dajte, zapojte, skup nas držite,
. * vaša nam pesem v zarjo bo luč.
Že pred desetimi leti je dejal Aškerc, da rabimo mi mladi Slovani in posebej še mi šibki in tlačeni Slovenci pesnikov, ki bi učili množico misliti in bi jo navduševali za najvišje cilje prosvete, napredka in svobode . . . Ce nam je bilo treba takih pesnikov že vedno, treba nam jih je danes še prav posebno., kajti v hudih, mračnih časih smo in gorje nam, Če se pred zarjo razkropimo v noč brez cesti.
Kako lepo in vendar kako mogočno nas poziva pesnik, glasnik in klicar narodov k slogi!
Pa kaj ? Že se oglašajo odpadniki, ljudje, ki jim je osebna korist več nego rešitev vsega naroda. Bridke so take vesti, a obupati nam ni treba. To so le listi, ki odpadajo v jeseni. Nekaj Časa kljubujejo vetrovom, a pride slana . . . Drevo pa ozeleni spomladi tem lease.	—m—.
V kupeju.
Fr. Hr.
(Konec.)
Vlak je hitel dalje in nas neusmiljeno stresava! Ce bi ne vedeli, da je voz tako razklopotan, bi mislili, da se vse okrog nas trese le vsled krohotne-ya smeha onih dveh. Kajti govorila sta o bodočnosti in to je smeha vredno. Obrnil sem se popolnoma proti njima in opazoval njuna obraza. Tistemu, ki m vstopil z nahrbtnikom, se je svetila častitljiva Veljka pleša, lasje so poganjali še le za ušesom, po vrhu glave je bil čisto gol. Dolge rumenkaste obrvi so mu izginjale pod obilno gubo, ki je visela s čela ‘na. nejasne oči. Kakor turška sablja malo zakrivljen bos je izražal veliko energijo. In namesto prave r-dečice na licu so se plazile po njem tenke, v mreže razpletene žilice. V pest stisnjeno roko je naslanjal na nogo svojega prijatelja.
Ta pa je bil ves drugačen. Njegova roka polna prstanov in prstani polni dragih kamenov, je visela na debeli zlati verižici, s katero se ie Igrala. Njegov obr z je bil bolj bled, skoro nasičen vsako-
I vrstnega uživanja. In za mongolsko širokim nosom so se v globoki zarezi svetlikale lokave oči.
Ko sem se jih nagledal, sem se konečno odlo-\ čil. Nagovoril sem- jih slovenski, a ker nista poka-\ zala nobenega zanimanja, da razumeta, sem ponovil j nemški
„Oprostite, bi zaprli vrata,- da odpremo tukaj'• okno!“
Moja opomba je bila kakor otročje ponižna prošnja. A oni, ki je sedel zraven mene, se ni hotel še niti ozreti, kakor da ni čul. Nisem mu zameril: težko mu je bilo zasukati glavo na zalitem vratu. A za pogled njegovega prijatelja nisem bil hvaležen. Da bi pogledi morili, ta bi me bil. Roka mu je za trenutek obstala v igranju z verižico in zacmakal je z ustmi pro i meni:
„AS“
Čehinja je že vstala in Hrvatica je zravnala
glavo.
^Oprostite, pravilno in naravno je, da je okno odprto, vrata pa zaprta. Sicer nas tudi ta soparica i-adiBi! “
„Tako je“, je pritrdila Hrvatica Čehinji, ki je odprla okno in sicer Čisto. Svež zrak nas je hladil-no-prijetno obdal.
„Nesramnost je to“, .je dejal oni s plešo, katero je pogladil in pokril.
„Predrznost“, je skoro, zarohnel drugi, obrnjen čisto proti že jezni Hrvatici.
A ostalo je tako. Prepih je sicer bil, vplival je pa zelo hladilno.
Moja postaja se je že bližala. Rekel sem še v slovo Čehinji, ki je bila Še vedno razburjena:
da bo ustregel želji avstrijskih narodov po samoodločbi in samostojnosti. Do sedaj pa se Se m a ni po svetilo v glavo, kako bi to storil. Po glavi mu vedno le šumi tisto, kar je nemškim strankam obljubil v obrambo nemških zahtev. In to je zopet povedal v petkovi seji državnega zbora.
Notranjepolitična avstrijska preosnova se mora izvršiti pod dvema pogojema: 1. ohraniti se mora avstrijska državna enotnost; 2. ostati morajo sedanje meje vsake kronovine. Oboje zahtevajo, Kakor znano, nemške stranke. Kako pa se je približal dr. Seidler zahtevam slovanskih strank, Cehov, Jugoslovanov, Ukrajincev? Odi teh se oddaljuje vedno f-olj. Tako daleč je že od njih, da jih naravnost odklanja.
Seidlerju so prišla na uho tista stremljenja, ki nameravajo posamezne dele avstrijske države spra-\ iti v rahlejšo zvezo med seboj in z državo. Pa on jim odmika svoje uho, ker niso skladna s programom njegove vlade, katera se dirži mnenja, da bi razlahljanje cele državne sestave ne bilo v blagor države in r jenih del.
Kaj pa odcepitev Galicije in Dalmacije ni razrahljanje zveze teh kronovin z avstrijsko državo ni najtemeljitejša odprava sedanjih kronovin-skih mej?! Ali je tako razrahljanje državne enot nosti skladno z vestjo in s programom Seidler-jeve vlade? Da, tako bi rekel g. Seidler, to je kaj drugega. To je točka nemškonacionalnega programa, ne pa češka in jugoslovanska zahteva.
Kakor se Seidler ni nič naučil iz sedanje vojske, ki je popolnoma preosnovala politično in narodno mišljenje evropskih narodov, tako tudi ne pozna ali noče poznati zgodovine. Historia Vitae magistra. Ta prislovica ne velja za Seidlerja, ker drugače se ne bi mogel toliko braniti proti temu, da bi vojska in vprašanje miru in njegovih po gojev uplivalo na notranje politično državno konstelacijo. Ali ni po bitkah pri Magenti in Solferinu prišel oktobrski diplom (20. oktobra 1861), ki je priznal federalistično načelo proti dosedanjemu načelu nemškega centralizma in ki je bil hud udarec { za dotakrat vsemogočno nemško birokracijo? In j ali ni po avstrijskem porazu proti Prusom 1. 1866 j prišel dualizem, kojega oče je bil tujec, saksonski državnik Beust?
Za Seidlerja pa še obstoja poleg nemško cen trali3tičnega načela o državni enotnosti in o ne dotaknjenosti sedanjih kronovinskih mej še tretji Noli me tangere, in to je integriteta ogrskega državnega ozemlja ali dualizem. Seidler ne čuti protislovja med načelom državne enotnosti, ki ga proglaša kot temeljno načelo, in med dualizmom, ki to, kar je enotno, kala in cepi na dvoje; On je tudi gluh in slep za blagosti dualizma, ki se v avstrijski državni zbornici venomer, zlasti pa med vojsko pojavljajo kot bridke pritožbe ljudskih zastopnikov, da Ogrska ne vrši svojih gospodarskih dolžnosti do Avstrije ter da gotovi ogrski krogi kruto odirajo avstrijsko prebivalstvo. Seidler je tudi brez vsake odporne energije zoper smelo vmešavanje Ogrske v notrauje-politične avstrijske raz mere. Ko se je prvo leto po izbruhu vojske zagi-balo vprašanje dualizma, je Tisza zavestno in e-nergično poudaril, da je Ogrska samostojna država, ter si je prepovedal vsako vtikavanje tuje (avstrijske) države. In kaj dela Weckerle? On zahteva proti avstrijskim Čehom in Jugoslovanom izjemne zakone, zasledovanje, kazen in zapor. Ali ni to vmešavanje v notranje avstrijske zadeve ? In Seidler nima proti temu nobene odporne in obsojevalne besede. On je se celo vdal ogrskemu pritisku ter je dal vprašati najvišje in kasacijsko sodišče, kaj bi se dalo storiti glede na tozadevno ogrsko zahtevo.
Seidler je državniški slabič. Tak mož ne more izvršiti notranje politične preosnove v Avstriji,
„Ne razburjajte se! Saj eden mora prestopiti na Pragarskem, da se pelje tja, kamor spada, drugi pa izstopi najbolj gotovo v Gradcu. Kajti od tam hodijo z nahrbtnikom doli k nam. Tiste grozne, že skoro moreče smrdüjive soparice smo pa le rešeni. In po prepihu zna biti še prijetno v kupeju!“
„fee bo prijetno, ne vem, pa vsaj dihati bo mogoče! Prijetno bo še le tedaj, ko bomo vsak na svojem domu!“
Tudi Hrvatici sem stisnil roko. A ona je le mislila na svojega slepega sina, da bi ga rada Še enkrat rodila v bolečinah, samo da bi videl,
iOb dolgih večerih si take doživljaje pripovedujemo, zdaj. ko je že mra,z okrog nas. A le počakajte, kadar pride pomlad, tedaj bo naš pogovor — pesem!
Dr. Stadler Izdal Slovence.
Sarajevski nadškof dr, Stadler se je od vsega početka do najnovejšega časa zavzemal za sjedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Toda pretekli teden je njegov list naenkrat spremeni! urednika in bar?o. Dosedanja urednika Benkovič in Gavrič sta odstopila, in poveljujoči general Sarkotič je na njih mesto poslal nadporočnika dr. Pilarja iti poročnika dr. Pavičiča. Obenem se je list zavzel samo za združitev onih dežel, v katerih prebivajo Hrvati in Srbi, dočim Slovencem m njihove boje ponuja le blagohotno podporo. Dr, Stadler je torej izdal Slovence in ob usodnem času bo gotovo žrtvoval tadi one Hrvate, ki niso pod ogrsko krono. Stadlerju je postal dualizem nedotakljiv kakor Madžarom in Nemc em Letos je dr. Stadler pro d H vladi svoje hiše in posestva po tako ugodni ceni, da je skoraj pokril svoj približno trimiljonski dolg.
S. L. S. — razpuščena.
Ljubljana, 24. nov.
Ljubljanski knezoškof dr. Jeglič je dne 17. novembra obiskal dr. Šušteršiča ter mu med drugim svetoval, naj odloži načelstvo S. L. S. Toda dr. Šušteršič je v seji izvršilnega odbora dne 22, t, m. raj?i razpustil S. L, S. nego bi se pokoril nasvetu svojega škofa. V odgovor je vrgel še ka men v škofa, ker je v posebni resoluciji predlagal, naj se odgovornost za razpust stranke zavrne »o sobito na tiste faktorje, ki so podpirali razkol v stranki, dajoč razdirajočim elementom pogum in potuho.« V nasprotstvu proti škofu se je ustanovila potem nova stranka, Slovenska kmetska stranka, katere voditelj je šentvitski bogataš Belec.
S. L. S. bo seveda obstajala dalje in bo sporazumno z ljudstvom in svojimi škofi delovala naprej.
Proti brezobzirni rekviziciji krompirja.
Gradec, 23. novembra.
Kakor je že v petkovi „'Straži“ bilo kratko o-menjeno, je šla v četrtek, dne 22. novembra, deputacija ptujskega in ormožkega okraja k cesarskemu namestniku grofu Claryju, sestoioča iz gg.: Ravšl, Kolarič, Strašil, Rudi, Gorup, Kožuh, Habjanič, E-kart, Drevenšek, Toplak, Plohl, KovaČec, Grabar, Sagaj, Cuš i. dr. Vodil je deputacijo g. drž. poslanec Brenčič, ki je na podlagi Statističnih podatkov dokazoval, da je zahtevana množina krompirja za ptujski okraj prevelika, ker je vsled suše, odprodaje ranega krompirja ter tatvine pridelana množina tako majhna, da bo komaj zadostovala za lastne potrebe okraja. Rekvirira se brezobzirno, ne pu-■ sti se niti za živež za ljudi in za krmo živini, zato deputacija prosi, naj se odredi, da se rekvirira n a podlagi n a j d enih zal o g, n e p a na podlagi ključa, ki so ga določili ; p ri zelenih mizah uradniki, ki ne poznajo razmer. To ni pametno in ne pravično ter bi : imelo grozne posledice za kmete ptujskega okraja in za splošnost.
Razvnela se je živahna debata, pri kateri so ; povdarjali gg. Kolarič, Strašil, Rudi, Plohl, Habja-; nič, Kožuh (ki je opszarjal, kako slabo vpliva brezobzirnost pri objemanju krompirja na podpisovanje S 7. vojnega posojila), Gorup i. dr., kako slaba je bi-I la letina ter pobijali ugovore g. namestnika, ki je I trdil, da je moralo toliko zrasti kakor so določili , I kakor so tudii zavrnili njegovo trditev, da se ga je S veliko odprodalo v mesta, celo na Ogrsko in Hrvat-I sko, katera trditev je naravnost'abotna. G. Sagaj in I drugi so zavračali z vso odločnostjo to krivo sodbo, f ter povdarjali, da ljudstvo ne zasluži takega kriviČ-I nega postopanja, ker ni ničesar krivo, je vestno in ; varčno ravnalo s pridelki. Ako se taka brezobzirnost I hoče izvajati kot nekaka kazen za ljudstvo, je to ! brez vsake podlage in zato nad vse krivično in ob-I soje vredno že z moralnega stališča, naravnost po-[ gubno pa bi bilo v gospodarskem oziru, ker bi na-j stala a' okraju lakota, propadla bi svinjereja popol-I noma in prišlo grozno pomanjkanje masti, drugo leto pa bi ne bilo skoro nič krompirja posajenega. C e bi se odvzel tudi semenski krompir, bi to bil vrhunec nespameti in krivičnosti, ker že večletna skušnja kaže, kako se krompir v rokah oblasti pokvari, za seme pošlje (kakor n. pr. letos Že v spomladi pri krompirju in sedaj pri žitu) redno do dva meseca prepozno, od dirugod pripeljan krompir pa v naših krajih ne uspeva, ne obrodi.
Korist okraja in tudi države torej tir j a, da se rekvizicija krompirja in vseh pridelkov napelje v.pa-i meten, pravičen tir, ki odgovarja razmeram in ne
bo mučil prebivalstva in ga tiral v obup, dasiravno z nadčloveško požrtvovalnostjo in skrajnim naporom izvršuje svojo domoljubno dolžnost. Tako ravnanje b: bilo samoumor za državo.
Gospod cesarski namestnik je omenjal, kako silno pritiska prehranjevalno ministrstvo na dežele, ter obljubil, da bo skušal vplivati, da se trdote in krivičnosti pri rekviziciji odpravijo.
Za rudarje.
Govor dr. Benkoviča.	(Kosec.).
Imam tu neko spomenico Zveze avstrijskih in-dustrijalcev, v kateri se med drugim omenja, da z-našajo vojne in dravinjske doklade v industriji poprečno 100 do H50%. Poslušajte pa, gospoda moja, kako tesnosrčno so bile te doklade odštete v trboveljskem rudniku. Vojna doklada znaša za rudokopa pri približni dnevni mezdi K 4.— 20% in druge doklade 40%, skupaj 60 odi sto, torej mnogo manje , nego poprečne doklade, ki se omenjajo v tej spomenici. Zanimivo je, gospoda moja, kako gorostasno so v tem ozemlju poskočile cene posameznih živil. Zra,-čunal sem tu cene različnih živil, ki jih delavec potrebuje za svoje vsakdanje prežtivljenje, v kilogramih. Ista živila, ki so pred vojno stala v Trbovljah 27 K, se danes ne dobe izpod 95 K. Povišanje cen živil torej ne znaša nič manje kakor 350 od sto in vočigled temu povišku se drzne premogovna družba nuditi delavcem 20% vojno in 40% drugo povišanje njih dohodkov.
Gospoda! Razmere so v Trbovljah in sploh v južnih premogovnih ozemljih mnogo slabše, nego v severnih. V tem ozemlju vlada razmeroma mir. Toda ne smemo si predstavljati, da jo ta mir znamenje obilnosti ali splošne zadovoljnosti. Zdi se, da stoji vlada na stališču, da poseže vmes tam, kjer se več kriči. Svarim pa vlado, d!a bi ostala dalje na tem stališču, ker bi utegnila nekega cine doživeti veliko razočaranje in iznenađenje; zakaj, beda je tudi v južnih ozemljih dospela do vrhunca in skrajni Čas je, da se vlada spomni na svojo dolžnost tudi napram premogovnikom na jugu (tako je!), da zboljša tamošnje prehranjevalne razmere, da posebno prisili družne k zvišanju plače in da posebno — kar bi želel poudarjati — ne ovira prostega nakupovanja živil po delavcih v okolici.
Visoka zbornica! S kratkimi besedami moram omeniti to, kar se je govorilo na. zborovanju industrialcev,. ki se je vršila pred dvema dlnevoma na Dunaju, o razmeran v premogokopnih revirjih, zlasti o mezdnih razmerah rudarjev. To je bilo naskakovanje proti § 1154 b splošnega državljanskega zakonika in proti komisijam za pritožbe. No, pa si malo oglejmo ta napadani in razvpiti § 1154 b. Ta paragraf zajamčuje dielavcu nič drugega, nego da dobiva plačo tudi tedaj, če vsled bolezni ali kake nezgode, ali kakih drugih važnih vzrokov ne more o-pravljati dela in sicer samo za en teden. To je torej § 1154 b, kateremu se toliko nasprotuje.
Gospoda moja! Opozoril bi rad, da si je delavstvo priborilo to postavno določilo po težldh bojih in da si tega postavnega določila ne bo pustilo kar tako odvzeti. (Tako je!) Omenja se, če dobi rudar za dan, ob katerem je slučajno bolan, ali je iz kakega drugega vzroka zadržan izvrševati svoje delo, svojo plačo, se bodo pospeševali zaspani pondeljki. Že poprej sem povdarjal, na kateri način je mogoče vzbüditi pri delavcih veselje do dela. Morala bi se, kakor , je minister v svojem zadnjem govoru popolnoma pravilno rekel, zvišati plača, potem bodo delavci imeli veselja več delati, ker bo povišano delo tudi primerno plačano. Kar se splošno dostaje zvišanja, plač, bi rad opozoril na dejstvo, da se zastopniki in-dustrijalcev popolnoma po nepotrebnem pritožujejo , nad dokladami in plačami. Industrijalci imajo v rokah orožje, da si lahko pomagajo, kar so tudi vedno storili, da namreč zvišajo cene svojim izdelkom, če le rabijo; tako se jim vsako zvišanje plač pri zvišanju cen bogato povrne.
Na zborovanju industrialcev se je tudi pritoževalo nad takozvanimi komisijami za pritožbe, katere so bile ustanovljene vsled cesarske naredbe meseca marca letošnjega leta. Na tem zborovanju se je reklo, da so komisije za pritožbe sestavljene krivično. Gospoda moja, kako se more trditi, da bi bile 'komisije za. pritožbe s stališča industrijalce v krivično Sestavljene, ko pa imajo rudarji in delavstvo s-ploh med petimi zastopniki, iz katerih je sestavljena komisija, samo enega samega zastopnika. Nadlalje se je reklo, da je vlada v zadnjem govoru nj, ekscelence zastopala stališče, da nima vlada sedaj, ko so izvedene komisije za pritožbe, nobenega vpliva več na te komisije. To naziranje moram popraviti, zakaj vlada ima. kakor znano, v vsaki komisiji svojega zastopnika, katerega imenuje strokovno ministrstvo in mu more dati navodila, kako naj postopa v komisiji za pritožbe.
Najbolj čudno je pa stališče, katero je nek industrij ale.c" zavzemal na zborovanju industrijajcev , češ. komisije za pritožbe imajo pravzaprav namen , da napravijo mir v obratih, namreč v toliko, da ne nastanejo mezdne diference in da se take izključujejo. Da, rad verjamem, da bi industrijalci radi i-raeli v svojih obratih popolen mir, mir, kakor vlada na kakem pokopališču. Toda komisije za pr.onžhe so
vendar zato tukaj; da se izenačijo diference glede plače.. in te so sedaj samoumevno mnogo večje, kakor v navadnih mirnih časih, ko se delavcu ni bilo treba tako hudih boriti za vsakdanji kruh, kot dandanes.	,
Ravuotako moram* visoka zbornica, sklepčno •odločno zavrniti še eno predbaeivanje,. katero je s-plošno dvignil generalni ravnatelj Günther proti delavstvu, 'dja se delavstvo izpodruje z državi nevarno agitacijo. Gospoda moja, zdi se mi, da ta gospod zamenja državo in industrijske podjetnike. (Tako je!) Zakaj agitacija za zboljšanje življenjskih razmer in za zvišanje mezd vendar ni nobena agitacija proti državi, marveč, je. le boj za vsakdanji kruh. Visoka zbornica bo danes, ko bo rešila ta zakon, le nekoliko povrnila rudarjem velike žrtve, katere so, kakor ir priznano, doprinesli za časa vojske.
Glasovali bomo za zakonsko predlogo v celem obsegu.
Z ozirom na označene razmere v rudniku v .Trbovljah Si še dovoljujem staviti sledečo resolucijo:
„C. kr. vlada se poziva ukreniti potrebno, da se tudi mesečno plačanim podu radii ikom v vseh revirjih plača delo o!) nedeljah in čezurno delo, kar opravljajo v .vojski nemi Času, kot plus prsti mirnemu času,“
Namenite resolucije. je nekaj samoumevnega, toda v premogovniku v Trbovljah ni izpeljano niti to, kar je samoumevno. Ravno vslecl tega sem bil primoran, da sem stavil fo resolucijo. (Pritrjevanje in ploskanje.)
Državni zbor.
¥ petkovi seji državne zbornice se je nadaljevala razprava o raznih vprašanjih Ijndske preklane. V začetku seje je prečital zbornični predsednik dr. Groß vprašanje socialdemokratičnih poslancev dr, Adlerja, Pernerstorferja in tovarišev, kako je z zadevo sklepanja premirja z Rusijo, in ako je avstro-ogrska vlada voljna skleniti premirje k Rosijo za slučaj, ako bi rusko vrhovno armadno poveljstvo nam ponudilo premirje, Po daljši raz pravi o raznih vprašanjih ljudske prehrane, v katero je poseglo več poslancev, je podal ministrski predsednik dr. Seidler v zadevi vprašanja poslancev dr, Adlerja, Pernersttrferja in tovarišev glede premirja z Rusijo sledečo izjavo:
Do sedaj se še ni na vzhodni fronti stavila nobena ponudba, naj se sklene kakšno premirje. Če se bo stavila kakšna tozadevna ponudba, bo vlada tako ponudbo skupno z zavezniki blagohot :no preizkušala in bodo predlogi, ki so sprejemljivi, tudi sprejeti. Grof Czernin je izjavil, da so razmere ruske vlade še nerazjasnjene in da se še ne more spoznati, ali bo mirovna stranka v resnici v stane, da zmaga a svojo voljo.
Nato je ministrski predsednik dr. Seidler odgovoril na interpelacijo čeških poslancev Staneka in tovarišev in nemških poslancev Laagenhahna in tovarišev z ozirom na izjav* ogrskega ministrskega predsednika dr. Wekerle, katero je podal pred kratkim v ogrski državni zbornici. Med drugim je Seidler rekel sledeče:
Brez pomisleka sem označil ogrskemu ministrskemu predsedniki! stališče, kstero zavzema avstrijska vlada glede stavljenih državnopravnih v-prašanj. K temu nisem bil le upravičea, marveč tudi moralično obvezan, ker je nastala v ogrski javnosti bojazen, da bi načrti avstrijske vlade na ta ali oni način utegnili vplivati na ogrske državnopravne razmere. Moja dolžnost je bila storiti to tembolj, ker nekatere avstrijske stranke kakor znano zavzemajo stališče, katero je v istini v nasprotju z integriteto ogrske državne tvorbe in zlasti v nasprotju z dualističnim razmerjem med obema državama v monarhiji. Kar pa dostaja vprašanja u-stave v Avstriji, bo vsak poznavalec naših razmer priznal, da mora biti postopanje vlade v tej zadevi ravnp tako vestno kakor previdno, Ako se pomisli, kliko zelo se razlikujejo mnenja strank o rešitvi tega vprašanja, ne preostaje v istini ničesar dragega, nege da se ustvari — prosim odpuščenja za to obsovraženo besedo — pošteno predpriprav Ijena podlaga za razpravo. Na vsak aačin se pa bo moralo pri tej reformi brezpogojno trdno držati 2 vidikov:	1. Da se varuje enotnost države, 2. da
se varujejo obstoječe meje vsake kronovine. Povem to z razločnim ozirom na vprašanje poslanca dr. pl. LaDgenhahna, kaj drugega pa nisem povedal ogrskemu ministrskemu predsedniku.
Kar se dostaje prve točke, namreč enotnosti avstrijske države, so nam znana vsa tista stremljenja, ki imajo namen, da bi spravila v rahlejšo razmerje, kakor je sedaj, posamezne dele avstrijske države med seboj in z državo. V kolikor za-
slopnike tega naziranja vodi poštena volja, Ua bi s tako preosnovo prispevali k dobrobiti pod habsburško krono še tudi v bodoče se nahajajoče avstrijske državne celote, gre gotovo takemu nabiranju tisto spoštovanje, ki gre vsakemu lojalnemu prepričanju. Povdarjati pa moram, da tako nazi-ranje ne odgovarja načrtu vlade, kor je vlada mnenja, da bi tako zrahlanje celokupne državne tvor be ne moglo biti v prid državi in njenim delom. Na vsak način bi pa bilo popolnoma nemogoče, da bi se sredi med vojsko iskala rešitev lakih v-prašanj.
Ako so pa stremljenja označen# vrste naperjena v to, da bi se to, kar bi moglo nastati samo z voljo cele države iz notranjosti ven, izsililo po naših sovražnikih potom mirovnih pogojev (medklici pri Čehih, odobravanje Nemcev), bi se morali taki nameni zelo odločno obsoditi in zavreči.
Kar se dostaje ohranitve obstoječih kronovin-skih mej, je merodajna ta misel, da tvorijo kronovine, take kakor so, kot zgodovinsko nastale, v ljudskem čustvu živeče tvorbe, in da bi torej noben obligatorični nadaljni razvoj naših ustavnih naprav ne mogel prezirati teh temeljnih elementov državne tvorbe (Živahni medklici pri Čehih)
Ministrski predsednik: O tem borno še govorili. Iz tako označenega stališča avstrijske vlade more tudi ogrsko javno mnenje črpati dvojno po-ruirjeoje, da avstrijska vlada ne namerava ničesar, kar bi moglo kršiti nedotakljivost ogrskega držav nega ozemlja ali pa dualizma, ki je določen v dr žavnih osnovnih zakonih, in da bi morala avstrijska vlada odkloniti stremljenja, ki bi silila k takemu preobratu. Izrecno to še enkrat povdarjam, ker velja, kakor se dozdeva, tudi za avstrijskega ministrskega predsednika to, kar vsebuje stavek v »Faustu«: »Povedati moraš trikrat.« Tozadevno je moj visoko čislani ogrski tovariš dne 21. t. m. zelo pravilno povdarjal, da Ogrska slabija svoje stališče, ako se vselej znova dvigujejo očitanja proti Avstriji. V resnici sem mnenja, da bi naj bila ta zadeva končnoveljavno rešena, (Medklici in ugovor pri Čehih ) Kar se končno dostaje stavljenega vprašanja kraljeve ogrske vlade glede državnopravne zaščite nedotakljivosti Ogrske, si še dovoljujem, do-polnujoč tozadevno od gospoda ogrskega ministrskega predsednika dne 20. t m. podana naznanila, naglašati, da nota, katero je poslal avstrijski justični minister ogrskemu justičnemu ministru, ne vsebuje ničesar dragega kakor obvestilo, da je bil glede vprašanja, ako je to kazenskopravno varstvo dano po veljavnem pravu, najpoprej vprašan za mnenje naj višji sodni in kasacijski dvor. Prosim visoko zbornico, da vzame na znanje moja izva janja.«
Po odgovora ministrskega predsednika je državna zbornica pričela z rešitvijo dnevnega reda. Najprvo se je poročalo o novih zgradbah v področju olomuške trdajave. Nato se je razpravljalo o obnovitvi krajev, ki so bili porušeni v vojni. Minister javnih del dr. vitez pl. Homann je izjavil, da smatra vlada kot svojo sveto dolžnost, da hitro in z vsemi mogočimi sredstvi pospeši zgradbo porušenih krajev na vseh delih naših bojišč.
Predsednik Češkega Svaza poslanec Sta nek je podal nato naslednjo izjavo: »Iz današnjega izvajanja ministrskega predsednika dr. viteza Seidlerja je razvidno, da se ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle ni držal resnice, ko je podal svojo izjavo v ogrskem državnem zboru Vsled tega se odpovedujemo pravici, staviti predlog za otvoritev debate o današnji izjavi avstrijskega ministrskega predsednike « (Živahno pritrjevanje pri Slovanih.)
Prihodnja seja v torek, dne 27. novembra ob 10, uri predpoldne.
Odseki.
V petek, dne 23. t. m. sta zborovala med dragimi tudi brambni in justični odsek. V bramb-nem odseku se je razpravljalo o predlogu za u-: stan ovite v odbora, i ki bi naj preiskoval pritožbe j moštva, razmore o prehrani vojaštva itd. Nemški J poslanec Leutbner je izjavil, da imajo pri naših vojaških uspehih velik del naše čete, a naše ar-I madno vodstvo le manjši del. Minister za dežel-j no hrambo je zavračal Leuthnerjevo trditev in je j izjavil, da ima armadno vodstvo velik delež pri j naših sijajnih vojaških uspehih. Kar se dostaje 1 pritožb, se bodo vse opravičene fpritožbe reševale v primerni obliki.
Justični odsek je istočasno kot brambni od-I sek razpravljal o spremembi zavarovalnega za-; kona.
Odsek za časopisje je razpravljal o predlogu poslanca Zenkerja glede reforme tiskarnega zakona, Predlaga se sprememba pravice popravkov, omejitev administrativne z piembe', pravična razdelitev odgovornosti med različne pri uredništvih sodelujoče osebe in bramba časniške časti proti razžaljenju in osramotenju. Pravosodni minister dr. pi, Schauer je izjavil, da smatra vlada reformo tiskovnega zakona kot času primerno in da bi predlog poslanca Zenkerja bil primerna podla-laga za reformo tiskovnega zakona.
Nikakega omahovanja in nikakega premišljevanja
nesme^bifi! Sedaj velja le delo! Ce vsak posameznik brez izjeme napne vse sile svojih močij, tedaj bo imelo tudi to vojno posojilo veliki uspeh, katerega mora imeti, Kajti z granatami samimi ne moremo doborifi končnega vspeha; šele ponovno znamenje naše nezlomljene gospodarske moči bo odločilo, Tako silimo naše sovražnike k pameti.
Zato podpiši 7. vojno posojilo!
Italijanski bojišče.
Na italijanskem bojišču je položaj nespremenjen. Ob Piavi si stojita dve močni armadi nasproti. Italijani so pričakovali, da bodo naši na kakem mestu skušali prekoračiti reko. V svrho obrambe Benetk je sovražno vrhovno poveljstvo vrglo ob spodnjo Piavo 4 do 5 divizij angleško — francoske pomožne armade. Med Piavo in Brento ter na o z e m 1 j u Sedem občin se sovražnik silno brani. Za vsako posamezno postojanko se vršijo krvavi boji. Cesar je dne 22. t. m. obiskal južnotirolsko bojišče.
Odločilna bitka ob Piavi?
Francoski list „Figaro“ poroča. Ha se pričakuje ob Piavi velike bitke, ki bo. odločilnega pomena.
Razvrstitev italijanskih armad.
List „Neue Züricher Zeitung“ poroča, da so italijanske armade sledeče razdeljene: 4. armada se bori v gorovju med! Piavo in Brento, 1, armada brani gorsko planoto Sedem občin, 3. armada pa stoji ob Piavi.	'!
Vrhovno poveljstvo razdeljeno na (ha dela.
Italijanski vojni minister je imel pogajanja z vrhovnim armadnim poveljstvom radi delitve poveljstva italijanske armade v dva dela. Eno poveljstvo bo bližje fronti in se bo dalo ložje premestiti kot drugo, ki bo dalje v ozadju in bo imelo v rokah le podvzetja čet, ki so v rezervi. Ni še določeno ali bo maršal Diaz prevzel prvo ali drago poveljstvo.
Politične vesti.
Marenberška in vuzeniška dekanija za jugoslo vansko deklaracijo. Obmejni dekaniji Marenberg
in Vuzenica sta 16. novembra L 1. sklenili in odposlali Jugoslovanskemu klubu naslednjo izjavo: »Ko zremo kot dušni pastirji napore in trude, trpljenje in skrbi izročenega ljudstva na bojiščih in v zaledju, se iz celega srca pridružujemo blago-nosnim nasvetom papeža Benedikta XV. in pravičnim načrtom cesarja Karla L, želeč slovenskemu narodu postavno zagotovljen, neoviran razvoj, gospodarski, n s rodni in prosvetni pod žezlom vernih Habsburžanov v smislu majniške izjave vele-čislanega Jugoslovanskega kluba, tu jemu popolnoma zaupamo.» Podpisi vseh duhovnikov obeh de-kanij.	,
Za jugoslovansko deklaracijo. V zadnjem času stjj za majniško deklaracijo poslali svojo izjavo štajerski občini Sv. Martin na Paki in Št. Ilj pri Velenju. Slovenske občine posnemajte! Naj ne bo nobene slovenske občine na Spodnjem Štajerskem, in naj si bo še tako mala, ki bi ne poslala svoje pritrdilne izjave za velevažoo jugoslovansko deklaracijo.
Konferenca klubovih načelnikov. V petek, dne 23. novembra, se je v državni zbornici vršila konferenca klubovih načelnikov, v kateri se je äjueniio., naj se najprvo konča razprava o vloženih nujnih v-prašanjih. Z ozirom, na to, da delegacije pričnejo s svojimi fOo.wtovanji že dne rf. decembra, se je sklenilo, da se bodo prihodnji teden vršile seje državne zbornice vsak dan, da bo tako mogoče obilno gradivo, ki se je nagromadilo, izdelati še pred zasedanjem delegacij. Plenarne seje se bodo vršile vsak dan od 10. do 2. ure, dočim bodo zborovali odseki po popoldnevih. Ce bo nastala potreba, bo imela zbornica svoje seje tudi ob sobotah. Naglašalo se je, da mora biti nagodbena predloga končana do dne 29. decembra 1917. Ce pa bi nakupičeno gradivo ne bilo gladko rešeno, se bodo tudi med zasedanjem delegacij vršile plenarne seje državnega zbora in sicer ob dnevih, ob katerih ne bodo zborovale delegacije.
Pruska volilna reforma. Kralj je odobril predloge glede spremembe volilne pravice v pruski de želni zbor in glede spremembe sestave gosposke zbornice! Pruski deželni zbor bo v kratkem razpravljal o teh predlogah.
Tedenske novice.
Cesarski namestnik grof Clary — in slovensko zastopstvo. Po odločnem koraku, ki so ga bili primorani na Dunaju storiti slov. štajerski poslanci nasproti namestniku Clarvju, je povabil namestnik deželnega odbornika g. dr. Verstovgeka k sebi ter mu predlagal sestanek, katerega bi se udeležil tudi voditelj Jug. kluba dr. Korošec v svrhp poravnave perečih političnih Zadev in vprašanj na Slov. Štajerskem. Poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek sta na povabilo dne 25. t. m. ekscel. grofu Claryju odgovorila sledeče: »Vaša ekscelenca! Z o-zirom na pogovor, ki se je nedavno vršil radi na-daljnih pogajanj, si usojava V. ekscelenci javiti, da hvaležno odklanjava vsak razgovor, ker se itak ne izvrše nikdar razne obljube in pogodbe, Z izrazom odličnega spoštovanja: dr. Korošec 1. r., dr. Verstovšek 1. r.
Nemški mazači. V noči od sobote na nedeljo so gotovi nemški elementi, ki se prištevajo med cvet mariborskega nemštva, s črno barvo pomazali sid venske napiše na hiši Cirilove tiskarne n slovenski napis Ljudske posojilnice in tudi dr- '' *.• sini. -Jo- so nemški kultoronosci, vzgojeni v ozračju spodnještajerske nemške kulture, katero srkajo in črpajo iz spodnještajerskih nemških in nemškutar-skih listov.
Razmere na Koroškem. Iz Pliberka se nam poroča: Dne 15. vinotoka so šli fantje iz štebna k vojakom in vaška dekleta so jim okinčale voz s zelenjem in raznobarvnimi trakovi. Bile so rdeča, zelena, rumena, modra in bela barva, kakor-šne so se pač slučajno dobile v trgovini. Ker so imeli še dosti časa do vlaka, so se peljali v mesto v nato ino gostilno. Na trgu pa zagleda okin-čam voz c. kr. straž mojster Drobež ter plane kakor po rdeči barvi razjarjena, žival med fante in iztrga med tuleojem cel okrasek. Kričal je: »Das sind nationale Farben!« (»To so narodne barve!«) fa popolno neopravičeni čin je vzbudil med fanti, pa tudi med gledalci nevoljo in ogorčenje. Od keel aj imajo ti ljudje pravico se polastiti voza in uničiti okras, ki so ga kupili naši ljudje za naš lasten denar? Vprašamo dalje, ali se tako goji patriotizem med mladino, ki je poklicana k vojakom v brambo domovine? Kje stoji zapisano, da mora biti c kr, organ izvršitelj nakan nemških volks-
ralov« ? Vedite neprijatelji naši, da se ljudstvo, ki ga tlačijo ogromni davki in razne dajatve na krvi in blagu, ne da trpinčiti in žaliti. Dan obračuna še pride — pride kmalu in sigurno.
Zadružništvo. Na Kranjskem je več denarnih zavodov, ki so svoj čas javili svoj izstop iz »Zadružne Zveze« in so pristopili »Zadružni centrali«, zopet pristopilo Zadružni Zvezi. Med temi sta tudi Hranilnica in posojilnica v Komendi in Hranilnica in posojinica v Št. Vidu nad Ljubljano.	j
Za blažeuega se bo v kratkem proglasil Don j Boško, duhovnik in ustanovitelj Salezijanske druž- i be. Umri je dne 31. jan. 1888.	j
Zveza jugosiovdhskih železničarjev izredni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 9. decembra ob 2. uri popoldne v Narodnem domu v Mariboru. Ob 4. uri popoldne pa se sklicuje občni zbor mariborske podružnice Dnevni red: L Poročilo odbora; 2. volitev odbora; 3, slučajnosti. Na predvečer, dne 8. dec. ob 8. uri zvečer ravno tam posvetovanje delegatov. Kdor rabi prenočišča, naj to do dne 6. dec. javi na naslov Franc Jarh, pristav Maribor, Artur Mallystraße 45. Odbor.
Bolnišnice na otajerskem. Deželni odbor je sklenil v zadnji seji, da takoj zapre vsako bolnišnico, katera ne bo dobila pravočasno ptemoga. Vse prošnje za premog niso do sedaj ničesar pomagale. Deželni odbor pa neče nositi odgovornosti za to, da bi bolniki ležali po zimi v nezakurjenih sobah.
Umobolnico Feldhof bodo zaprli. Iz Gradca poročajo, da bodo v kratkem zaprli deželno umobolnico Feldhof, ker manjka premoga. V -zavodu 'je sedaj čez 1200 bolnikov. Od dne 4. novembra ni nabil zavod nobenega premoga več. — Ista nevarnost grozi graški deželni bolnišnici.
Iz pravne službe.. Avskultant dr. Alojzij šumenj ak, sedaj črnovojniški-vojaiški pravni praktikant v Gradcu, je imenovan :za zapriseženega tolmača pri sodnijah v Gradiču.
Deželna kmetijska šola v Št. Juriju ob južni žel. bo začela po dveh dovršenih gospodlinj»kih tečajih zopet s kmetijskim tečajem za mladeniče in sicer takoj po Novem letu. Opozarja se na dotični razglas.
Z ozirom na veliko važnost kmetijskega poduka za kmetski naraščaj se upa na primerno udeležbo. Je kratka sicer devetmesečna učna doba:	pouk v ma-
ternem jeziku, primerna prikrojitev tvarine dejanskim potrebam . in pa med, učnimi sredstvi zlasti v-zorno gospodarstvo omogočijo tudi v tako kratkem času predelati potrebno; tvarino teoretično in praktično primerno temeljito»-: Učenci še vabijo na strokovno šolo, ki ima stroko za glavni cilj, katerega zasleduje na podlagi znanstvenih in praktičnih načel. Kako bogato se plačuje kmetijska strokovna izobrazba, dokazujejo veliki ;gospodarski uspehi izšolanih kmetovalcev in sicer na lastnem gospodarstvu, šč bolj nego v službah. Kmetijska šola naj služi sploh bolj bodočim lastnim gospodar om nego uslužbencu, ker prvim je v prvi vrsti namenjena. - Ravnateljstvo. .
Sprejem v mornariško službo. Mariborsko okr. glavarstvo nam poroča, da se zadnji čas množijo prošnje mladih ljudi za sprejem v trgovsko mornariško službo v Nemčiji. Okrajno glavarstvo opozarja javnost, da se sMaj mladi Avstrijci pod nobenim pogojem ne njorejo sprejemati v nemško mornariško službo.
■■', Gotpod&rtk« iiOTlee. .
1 ■ ; ... .. -• . , £ ..... .... . . ~ ... - ..... - :
Koruza in proso . za krmo. Deželni gospodar-: ski svet ;jc odredil, da ' smejo poljedelci' pokrntitl od I pžidielane koruze eno četrtino, od prosa pa eno pe-1 tino, odradunivši poprej množino za seme. Proso se sme krmiti samo perutnini. — Ce si pridelal 1000 kg ; koruze, in je boš potreboval .00 kg za seme, smeš ; pokrmiti eno četrtino od 1000 kg, t.. .j. 250 kg. Ce si : pridelal n. pr. 440 kg prosa in ga boš rabil 40 kg žii seme, ga smeš pokrmiti end petino od' 400 kg, it.
I j. 80 kg. «	'	:: ;
l Rekviriranje krompirja. Pretekli teden je dež,
{ odbornik dr; Verstovšek v Gradcu opetovano po-1 sredoval radi hudega rekviriranja krompirja na j Slovenskem Štajerskem. Pojasnil je pritožbe iz vseh okrajev in posebno ožigosal rekvizicijo v slovenjegraškem okraju, V deželni komisiji je prišlo do burnih prizorov, ker je zlasti vodja žitnopro-metnega zavoda trdil, da kmetje Slovenskega Šta-jerja nečejo ničesar dati. Dr» Verstovšek je odločno grajal tako splošno sumničenje slovenskega prebivalstva.
ice. .
Meseca novembra zmrznil. Kleklove »Novine« poročajo, da je v Ritkarovcih zmrznil 7iefni deček Franček Vindiš. Zablodil se je v gozdu, kjer ga - je dobila noč in je zmrznil ,r^.,
. Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.
Odgovorni urednik: .Vekoslav Stup an,
Častnik obsojen radi trpinčenja vojakov. Poročnik Jožef Geissler od‘ 7. pešpolka je zelo trpinčil vojake, jim dajal zaušnice in jih suval z nogami.
' Vojaško divizijsko sodišče v Gradcu je obsodilo poročnika, ki je tako surovo postopal z 'moštvom, na deset tednov poostrene profoske ječe.
Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) sprejema prijave za sedmo a v s t rij s k o v o ) n o 'posojilo.
Dopisi.
Maribor. Občine našega političnega okraja, kjer prebivalstvo ni preskrbljeno s kurivom naj naznanijo prehranjevalnemu uradu okrajnega glavarstva imenik dražb, ki nimajo ne drv in ne premoga za zimo. Kakor slišimo, se je prehranjevalnemu uradu posrečilo dobiti za kmeteke in okoliške občine precej drv in premoga. — V mestu pa zaman čakamo na obljubljeni premog. Kaj nam pomagajo karte, ko pa ni kuriva !
Maribor. Brodar Temmerl je pri pobreškem brodu potegnil iz Drave usnjarskega pomočnika Janeza Kores, rojenega leta 1851 pri Sv. Roku ob Sotli. Kores je v pijanosti zabredel v Dravo.
Maribor. Spodnještajerska ljudska ppsojitoica v Stolni ulici sprejema prijave za 7. vojno posojilo.
Hoče. Kmetska hranilnica in posojilnica sprejema prijave za 7. vojno posojilo.
Ptnj. Kmetska hranilnica in posojilnica v Ptuju (minoritski samostan) naznanja, da so uradni dnevi odslej vsak Četrtek in nedeljo predpoldan. Sprejema tudi podpisovanja za 7. vojno posojilo.
Raše. Občni zbor Podravske podružnic« Slov. planinskega druš va se vrši v nedeljo, dne 2. decembra, v gostilni g. Frica Glaser v Smolniku ob
2.,	oziroma 3. uri popoldne, po običajnem dnevnem redu. — Predsedništvo.
Slov. Bistrica. Tukaj je dne 20. novembra u« mrl hišni posestnik Franc Omerzo.
sami© i»end»Qk9v«r
••Strada“-- Kdor hoče smeti „Stražo" samo »• pondeljek, si isto kakor d ozda j, lahko narodi pc sebe). . Naročn> ha se pošlje po poštni rsakazBlfi. na naslov: U p t a v n i š t v o P o n d e! j k o v e St r a £Qm v Mariboru Ob strani naj napiše,' ali je ali slH naročnik, da ne bo pomot Sama .Ponedeljkova Straža stane za. celo leto it	; »*
ppl leta K 'T$0 I za' četrt, leta SCI vin.
dežeine kmetijske šole v Št. Jurjn ob jušni železnici
Devetmesečni kmetijski tečaj za mladeniče se začne dne 2. januarja 1918 in bode trajal do konca septembra istega leta.
Sprejme se 25 učencev in sicer; 1:0: brezplačno,, drugi morajo plačati za celi tečaj 400 K in sicer v dveh polletnih obrokih naprej. Za jo bpde..;#đi \ nekaj štipendij na razpolago.	Z/';'
Lastnoročno pisane prošnje za vsprejeir daj i se pošljejo najkasneje do 15, decembra L L wpa-j teljstvu te šole, ki daje tudi potrebna pojasnila.
' Prošnjam naj se priloži: krstni list, domovnic ! odpustnica, oziroma druga šolska spričevala,, zdrav-• niško spričevalo glede telesne sposobnosti. Za de-; želno prosto mesto je treba tudi še- spričevadaiAo-j premoženjskih razmerah. 'j"j j,/;■ j Neobhodni pogoji za Sprejem so :s ^ristdjiost l na Štajessko, starost nad 16 let in dovršena ljudska šola.
Sv. Jorij ob juž. žel., dne 21. .nov., 1917. '

Veliki Ham (Willkommhoi) pri Maribora, postaja Pesnica,, se proda na prostovoljni dražbi.
Posestvo obsega 46 ha njiv, travnikov, vinogradov in gozdov ter je popolnoma arondirano. Gradič je dobro novo-zidan poleg so hlevi za govejo živino konje in svšnjereje ter drega gospodarska poslopja. Od Maribora je posestvo oddaljeno po! ure z vozom, od postaje Pesnicah mi nat peš.
Dražba se vTli dne 4. .^v.eetn))ita..l91,?-Ijp'ri nem sodišča v Maribora db J O ^ri dopoldne. fzlsiierift epa* je K IlOOrO-— ter more po ;ogovoru. .pr^eejšen dčl Mp--
nine ostati ris pfšestvn vk.rijiv	.,A	: j j
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.