PdStnhui platem v gotovini Leto LXXTV., št. 48 Ljubljana, četrtek 27« februarja I941 Gena Din 1.*- Izhaja vsaAt dan popoldne izvzemal nedelj]« ta praznike. — Inseratl do 80 peUi rrst a Din 2. do 100 vrst 4 Din 2 50. od 100 do 300 vrst 4 Din 3» veda tnserat) pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, sa Inozemstvo Din 2fl Rokopisi se m UREDNIŠTVO tS UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva olica st. i Telefon: 21-23, 21-23. 51-24, 21-25 in 21-« Podružnice: MARIBOR, Grajski trs; st_ T — IfOVO MESTO, Ljubljanska cesta« telefon It 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. PSSSfOB *t_ 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg & — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351, iiišnji časi so usodni za Bolgarijo in ves svet Izjava bivšega kmetijskega ministra Bagrjanova - Vladni list komentira govor ministra Kuševa o bolgarski politiki — Nemčija nima namena kršiti neodvisnosti katerekoli balkanske države Sofija, 27- febr. AA- Bivši kmetijski minister in predsednik zveze kmetijskih zadrug Ivan Bagrjanov je odstopil s položaja predsednika zveze kmetijskih zadrug. V svojem govoru na zasedanju plenuma splošne zveze kmetijskih zadrug je Ivan Bagrjanov utemeljil svoj odstop in naštel zakonske predloge, ki jih je kot kmetijski minister predlagal v zvezi s svojim načrtom za dvig kmetijstva v Bolgariji. Med drugim je rekel: Ta načrt so vsi sprejeli. Dejansko se pro ti njemu ni izjavil nihče. Rečeno je bilo samo, da nastaja vprašanje forme in odnosov. Ker sem jaz nosilec forme in odnosov, in ker ne bi rad ,da bi s čimerkoli oviral splošno zvezo kmetijskih zadrug pri sodelovanju z državo za izvedbo teg3 načrta, prosim. da sprejmete moj odstop. Današnji časi so usodni za Bolgarijo in ves svet. V svetovni zgodovini nas spominjajo na propad rimskega imperija in na prihod Turkov v Carigrad. Po krajšem posvetu so Člani splošne zveze kmetijskih zadrug sprejeli odstop v^na Bagrjanova in ga izvolili za častnega pred sednika, na njegovo mesto pa je bil izvoljen za predsednika inž. Bankov, bivši kme tijski minister v vladi Kjoseivanova in bivši predsednik zveze kmetijskih zadrug. Sofja. 27. februarja. Povodom govora, Id ga je imel te dni novi minister za kmetijstvo Dimitrije Kušev v Orehovici, je vladni lisi D ne v na uvodnem mestu objavil komentar, v katerem med drugim naglasa: Današnje iiiku.^nje se ne tičejo samo držav, ki so že neposredno v vojni, temveč tudi onih, ki so iz enih ali drugih razlogov izven nje in zeradi tega je Bolgariji potrebno. da podvzame najstrožje mere opreznosti in da stori vse. da pričaka vse mogoče komplikacije, ki bi lahko nastale zunaj. Nnčin, kako se Bolgarija vede nasproti dogodkom, ne sme nikogar čuditi Stališča Bolgarije je popolnoma pravilno. Bolgarija sledi politiki, katere pota so popolnoma premišljena na trezen način in s pozitivnim stališčem do dogodkov. Bolgarska zunanja politika je začrtana v ostrih linijah. Ne da se voditi od slučajev momentov ali po temu, kar bi sIučtjho bilo pametno- V naši zunanji politiki so bili vsi dosedanji cilji, ki smo jih zasledovali, ustvarjeni pod vodstvom modrega državnega poglavarja, ki vodi *x>lgarski narod v teh za vse narode težkih časih. Izredna sefa bolgarske vlade Sofija. 27. febr s fAss Press.) Pod predsedstvom ministrskega predsednika Filova je bila »noči izredna »eJa bolgarske vlade Pred se jo sta ministrski nrf»d sed^ik Filov in zunanji minister P po v konferirala z načelnikom generalnega štaba bolgarske vojske Nemška izjava Berlin, 27 febr. AA Nemški ooroč urad ie objavil naslednjo informacijo: Bolgarija ie država, ki živi z Nemčijo v tesnem prijateljstvu. Nemčija ne bo nikdar storila nobenega deiania k: bi utegnilo skaliti to prijateljstvo. S to ugotovitvijo ie zavzelo zunanje ministrstvo stališče do poročil, ki jih sovražnikova propaganda širi o neki dozdevni nemški infiltraciji v Bo7gariio. da bi odvrnila pozornost javnosti od aretacije britanskih tajnih agentov v Bolgariji. Ta ooro'ila imajo edino namen skalit cdn^se med Nemca j o in Bolgarijo. Na W:lhelmstr?sse istočasno iziavljaio. da ne m^re biti govora o vkrrakanju nemških čet na bolgarsko ozemlje. Berlin, 27. febr. e Vprašanje evropskega jugovzhoda zavzema v berlinskih krogih snet prvo mesto pri razmotri van j u splošnega političnega pololaja. V Berlinu so z velikimi simoatiiami sprejeli vest o odhodu dr Cincar-M^rko-viča v Budimpešto. Na merrdajnem mestu poudarjajo, da ie Nemčiia vedno z zadovoljstvom zasledovala vsa orzadevania narodov in državnikov iužnovzhcdne Ev-roDe za konsolidacijo tesa orostora ki ie gospodarsko za Nemčijo največje važnosti. Med tujimi novi nar i i ie bila prav posebno opažena izjava uradnega prrdstav-nika Wilhelmstrasse da Nemčiia tako v preteklosti kakor tudi v bodočnosti iima namena kršiti suverenosti in samostojnosti katerekoli balkanske države, temveč nasorotno želi da vse odnoraie z državami tesa Dodročia uredi na prijateljski na- čin, da niti neodvisnost, niti suverenost teh držav ne bosta ogrožena. Isto velia tudi za Bolgarijo, ki se v zadnjem času mnoeo omenja, ker do mnenju nemških odgovornih činiteliev Berlin nikdar ne bo pričel akcije, ki bi bila v nasprotju s prisrčnimi in Driiae' iskimi odnošaji ki vladajo med obema državama. To bo lahko hkrati služilo kot demanti vseh tistih vesti, ki so se zadnie čase razširjale o konti gen tih nemških čet v Bolgariji. Po mneniu tuka:šni'h nevtralnih krofov oa to vsekako ne pomeni da nemške čete ne bi bile oripravliene odbiti vsak poizkus, da se ruši mir na Balkanu. Eden in Dili v Ankari Zveza med Anglijo in Turčijo je nerazdružljiva in vsebuje klavzulo v korist Sovjetske zveze — Turčija bi posegla v vojno samo v primeru napada Ankara, 27. febr. s. (Reuter) Angleški zunanji minister Eden je včeraj kmalu po svcjera prihodu v Ankaro pcsetil ministrskega predsednika Saidama in zunanjega minstra Sanudzogila. Ti obiski pa so bili samo vljudnostnega značaja in se prično angleško turška posvetovanja šele danes. Pač pa je že včeraj minister Eden kcnferi-ral z ameriškim in grškim poslanikom v Ankari. Sef imperialnega generalnega štaba general Dill, v čigar spremstvu sta tudi maršal Cornv.aH in letalski podmaršal Elm-hurst, 9C je že včeraj sestal s predstavniki turškega generalnega štaba, piedvsem z maršalom Čakmakom. Ankara, 27. febr. s. (Reuter) Neki član spremstva zunanjega ministra Edena je podal naslednjo izjavo Reuterjevemu dopisniku : V sedanjem trenutku, ko je ogrožen mir na Balkanu, je obisk ministra Edena v Turčiji posebno pomemben. Anglija m Turčija sta združeni v medsebojnem zaupanju in njuna zveza je nerazdružna. Obe sta si prizadevali za ohranitev miru na Balkanu. Sedaj ima minister Eden priliko, da se neposredno posvetuje s turško vlado o položaju. To bo tem Laže, ker govori minister Eden sam turški ter je vedno s prepričanjem verjel v angleško turško sodelovanje. Ankara, 27. febr. e. V turških političnih krogih smatrajo, da bo skušati Eden vplivati na nadaljnje stališče Turčije. To» potrjuje dejstvo, da je prišlo do Edenove-ga obiska nekaj dni po podpisu turško bolgarske deklaracije. V zvezi s tem opozarjajo na vesti egiptskega tiska v katerh se poudarja, da je smoter Edenovega potovanja odsrr niti angleško arabska nesoglasja. Egiptivki listi so namreč pisali, da angleška vlada smatra za zelo važno razči-ščenje končnega položaji v arabskem svetu glede na nadaljnje strateške načrte. Eden in Din tudi na Cipru Kaira, 27. febr. si (Reuter) Uradno poročajo, da sta zunanji minister Eden in načelnik genera'nega štaba Dill na poti * Turčijo posetila tudi Ciper. Ob tej priliki je objavil zunanji minister Eden posebno poslanico prebivalstvu Cipra, v kateri izraža zlasti priznanje vojakom s Cipra, ki služijo v angleški vojski. Turški varnostni pas Carigrad, 27. februarja A A. (DNB) Turški tisk še naprej razpravlja o tur:ko bolgarski deklaraciji. Poslanec Junus Nadi objavlja v »Džunhurieju« članek v katerem poudarja, da temelji turška politika na klavzuli v korist So\'jetske zvere. katero predvideva turska pogodba z Anglijo. Ta kla\'zula poudarja, da nobena stvar ne bo smela pripeljati Turčijo v spopad s Sox*-jetsko zvezo. Zato Turčija ne bo posegla v dosedanjo vojno, dokler ne bo izveden neposreden napad nanjo. Članek dalje pravi, da ni potrebno se naprej tolmačiti veliko zanimanje Turčije za njen varnostni pas in pristavlja, da jo turško bolgarska deklaracija najboljši dokaz, da Turčija posveča temu vprašanju največjo pozornost. Madžarska ceni Jugoslavilo, r eno politiko in njeno vojsko Glasilo madžarskega ministrskega predsed nika o naši državi, ki je vodilna na Tudi ostali madžarski tisk pozdravlja pred stavnika hrabrega naroda — Danes izmenjane potrdilne listine medsebojne po godbe Balkanu so bile Dr. AL. CINCAR-MARKOVIC jugoslov. zunanji minister Budimpešta, 27. febr. AA. (MTI) »Ma-gyar Orszag« posveča uvodnik zgodovinski preteklosti Srbov in med drugim piše, da Srbi navzlic neštevilnim težkim preizkušnjam niso nikdar dvomili o svoji lastni bodočnosti. List opisuje nato junaške borbe Ka Tari jord j cvičev in poudarja, da so se med zasedbo Bosne edino v madžarskem parlamentu slišali glasovi, ki tega dejanja niso odobravali. Ko je bila Bosna priključena, so se nekateri madžarski krogi še naprej zavedali, da napori za ustanovitev močne jugoslavenske države žive podta'no še naprej. V svetovni vojni so se Madžari in Srbi borili drug proti drugemu, toda njihovo orožje je ostalo neomadeževano. Po končani vojni so se jadranska plemena jugo&lovenskega naroda združila in si ustanovila lastno državo, ki predstavlja vodilno držo\'o na Balkanu. Med komunistično diktaturo na Madžarskem je pomenila Jugoslavija najmočnejšo oporo za zmago Madžarske proti tej diktaturi. V Beogradu so bili že tedaj nekateri ljudje, ki sr bili pripravljeni skleniti pogodbo z Madžarsko. Morebiti pa je le bolje, da je bi-ls pogodba sklenjena fele danes, ker se bc JugosVnija lahko prepričal, da je Madžarska 5pov"bna prenašati težave zaradi tistih držav, katere smatra za sveje prijatelje, Madžarska /e imela priložnost spoznati in ceniti svojega južnega soseda, njegovo dosledno in stvarno politiko kakor tudi njegovo vojsko. Budimpešta, 27. febr. AA. (MTT) Listi objavljajo obširna poročil« o svečanem sprejemu ministra Markovića. List »Pes*« se spominja zmage Beograda t vojni proti Turkom, ko so čete Hunja-dija rešile to mesto pred Turki. V znak spomina na to zmago zvone vsak dan zvonovi na Madžarskem. Ta bitka pomeni najlepši spomin na skupno zgodovinsko usodo, ki je zapustila mnogo sorodnosti pri obeh narodih. V preteklih štafet i ih sta oba naroda neštetokrat poka^a-la, da se znata boriti drug ob drugem. Beograjska pogodba predstavlja začetek prijateljstva, ki je staro več stoletij. Govor madžarskega regenta v Mohaču leta 1926 je odprl pot za poglobitev prijateljstva med obema naro-drma. Morda ni samo zgolj slučaj, da Je bil tedaj Markovi«« odoravnik noskov ju-go»1oven$keva poslaništva v Budimoe^i. NVegov obisk, ki pa vsa država veselr> pozdravlja, pomeni nov korak Ta poeJobHev madžarsko jugoslo\>enfkei*a priiatelistva. Na ta način se bodo lepše razvile plodne gospodarske in kulturne zveze, ki že od davna? obstoje med obema narodoma. List »Njolz Orai Ujszak« pravi, da je ob'sk zgodovinskega značaja m bo nritisnil pečat na prijateffs+vo obeh hrab-ih narodov, ki imata preteklost več stc'ctti in katerih usoda se je razv iaila v turškem času Samo na ta način je bilo mecoče, da je namestnik Horthv kmalu po trianooski pogodbi ponudil ori jate! ideo miroljubno delnico jugosJovens^ci kraljevini, zavedajoč se dejstva, da smo drug za drugega v skupni usodi navezani. Tn zares sta si oba naroda stisnila močno in polteno desnico in danes ju veže že dolgo prijateljstvo Jugo-slovenski in madžarski narod korakata ramo ob rami k skupnemu cilju, ki vodi k zgraditvi nove miroljubne in srečne Evrope. NackmaJnosocialisrtični list »Pesti Uj-szak« piše: Madžarska prestolnica že davno ni s takšno radostjo sprriefla tujega državnika kakor Markovića. Madžarska javnost gleda v njem predstavntks hrabrega naroda, s katerim veže Madžarsko ne samo dobro sosedstvo, temveč rudi vzaiemno spoštovanje it.* prijateljstvo. Madžarska javnost gleda v Markoviću starega prijatelja iu JLASZLO BARDOSZT madžarski zunanji minister znanca, ki je prišel poglobit madžarsko ju-goslovenaiso prijateljstvo in razumevanje. Svečanosti v Budimpešti Budimpešta, 27. februarja. i. Včeraj dopoldne se je jugtsl o venski zunanji minister dr. Cincar-Markovič s soprogo in spremstvom pripeljal v Budimpešto. Ko ie vlak za vozil na poetaio. ie godba zaigrala madžarsko in iusosloven^co h mn x nato Da ie našega ministra pr srčno pozdravil madžarski zunanji minister Laszlo Bardoszv. njegova sooror-a oa je izroči a ge. Markovićevi krasen šopek rož. Dr. Cincar-Marke vic se ie nato s soprogo odpeljal v hotel »Duna Pa'ota«. Po odmoru v hotelu se ie odoelial na dvor. kjer se ie vpijal v dvorno knjigo admirala Horthva. Nato ie na grob neznanega vojaka položil jugos'ovensko tro-bojko. prav tako na grob umrlega ministra C?*kyja. Ob 12.30 ie obiskal ministrskega predsednka Teleksa Ob 13. 1e bil v avdijenci pri regentu Horthvu ki ga ie odlikoval z velikim kržsm ma^žarske-£a?a reda ob 14 os ie b^ na sv^a^e.n kosilu ori Telekiju Ob 1« 30 ie mad*°r ki zunanji minister vrnil obisk dr. Cincar Markoviću. ob 17. pa je b;ia slavnostna seja obeh zbornic, na kateri so predstavniki obeh domov prisrčno Dordravili iu-go*lovenskega zu^an1e«»a ministra Snoci je priredil madžarski regent Hor- fhy s soprogo na dvorcu večerjo v čast jugoalovenskega zunanjega ministra Cin-car-Markovića in njegove gospe. Potrdilne listine pogodbe o večnem prijateljstvu so bile izmenjane danes dopoldne na Svečan način ob navzočnosti za- atopniko-v Jugoslovenskesa *n madžarskega tiska. Budimpešta, 27. febr. p. Na povabilo ma džarskega prosvetneg aministra dr. Romana bo ostal jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar-Markovič po končanem oficieL-nem obisku še dva dni na Madžarskem. Tepeleni v središču bojev Italijani se močno upirajo in sproti dobivajo nova ojaŽenja Atene, 27. febr. e NaJhuJši boji s0 bfli včeraj okro* TepelenUa, toda bili so le krajevnega značaja in njih namen je bil proučavanje terena ter ugotavljanje nasprotne moči. Vsi grški napori, da bi napredovali okrog TepelenUa, so bili zaman, ker *e Italijani močno upirajo in sproti dobivaj« nova oJačenJa. Topniški ogenj ie bil močan okrog Te-peleruja, na osrednji fronti in ob izviru reke Skumbe. Več pehotnih edinic se jo spopadlo, toda ti boji so imeli znala j majhnih prask. Večji boii so bili na severni fronti nad vasjo Malina, kjer so Italijani zadržali napredujoče Grke. Kljub slabemu vremenu ie bilo letalstvo zelo aktivno. Na obeh straneh so bila v akciji izvidnislca letala pa tudi bombniki, ki so bombardirali koncentracijo čet na frcati in v ozadju. Grško vojno poročilo Atene. 27. febr. s. (At. *ag.) GrSci generalni 5tab javlja v svojem snečnjem 113. vojnem poročilu: Živahna aktivnost topništva na raznih delih bojišča Dve so^.n-ažni letali ie v teku dneva sestrelilo protiletalsko topništvo, dve drugi pa sta bili poškodovani. Ameriška poročila Atene. 27. febr. s. (Ass. Press.) Po poročilih z bojišča v Albaniji ovirata še vedno dež in snes vojaške operacij2 večieea obsega. Na neliaterih sektorjih bojišča so Grki zopet prevzeli iniciativo. Zajeli so nekai italijanskih uielnikov v Dredniih postojankah. Uradna grška poročila navajajo, đa je bilo v zadnjih 11 dneh nad bojiščem sestreljenih 41 ital? jansikih letal, in sicer so iih 24 sestrelili Ang'eža. 17 oa Grki. Po izpovedih italijanskih v^jn:h ujetnikov sta bila dva ita'i'anska narnika. ki sta vozila voiaštvo v Albanija torpedirana in potopljena. Zaplenjen vojni material Atene. 27. febr. s. (Reuter). Po uradnih podatkih, ki so bili sinoS objavlieil so Grki v dosedanjem poteku vojne zaplenili 130 italijan?k;h poliskih topov 109 težkih topov in 1500 havbic, d leg velikih količin drugesa vojnega materiala in municije. Ranjeni ujetniki se vrnejo v Italijo Atene, 27. febr. e. Na Dodlasi sror^zu-ma po posredovan i u mednarodnega Rd?-če^a križa, bo 250 ranjenih italijan kih ujetnikov prepeljanih v Italijo Posebni italijanski v]ak bo prišel preko Jugoslavije v Solun, odkeder bo odoelial ujetnike v domovino. Skoraj 80 mil rabljev za rusko obrambo Moskva, 27. febr. AA. CTass). arud je bila druga seja sovjeta narodnosti. Na dnevnem redu je bilo poročilo proračunskega odbora in razprava o državnem proračunu za leto 1941. Poročevalec narodni poslanec Koklov, predsednik proračunskega odbora, je predlagal, naj se sprejme poročilo s podatki o proračunu za leto 1939. V proračunu za leto 1941 pa naj se vnesejo nekatere spremembe. Tako je bilo predlagano, naj se dohodki povečajo približno 909 milijonov 100.000 r jv, izdatki pa za 272 milijonov 500/ rubljev. Nato se je . izvila razprava, med katero so govorniki zlasti poudarjali, da je popolnoma upravičen predlog osrednje vlade, naj se v proračun v letu 19-11 vnese vsota v višini 70 milijard )00 milijonov rabljev za narodno obrambo, ker se bo na ta način precej okrepila obrambna sila So^"-' zveze. Nezadovoljstvo z novo Petainovo vlado Pariz, 27- febr. s. (Ass. Press.). Pariški listi, ki so pod nemško kontrolo, tudi z novo francosko vlado v Vichvju niso zadovoljni. »L'Oeuvre« piše, di predstavlja nova vlada samo kompromisno rešitev ter pripominja, da niso vsi novi mmistri primerne osebe za izvajinje politike francoskega sodelovanja z Nemčijo. Narod brez otrob je narod brez bodočnosti 8tran 2 »SLOVENSKI NAROD«, astrtek, 17. Stcr. 48 IHogadiscio u angleški posesti ZapadnoafrišJce čete zavzele upravni sedež v Itall|anski Somaliji — Anglojki vojaHd strokovn Jalti o nastalem polotaju — Napredovanje a besi žam — Angleški pritisk na Keren v vstašev v Eritreji Kairo, 27. febr. s. (Reuter). Vest kenijskega vojnega poveljstva o zavzetju glavnega mesta Italijanske Somalije M ogadi-scia Je »noči v posebnem komunikeju po. trdilo tudi poveljstvo angleške vojake na Bližnjem vihodu. Ki je javilo, da »o mesto zavzele v torek zvečer lapauno.afriike Čete. Kakor sedaj poročajo, so v operacijah proti Mogadisciu zopet uspešno sodelovali letalstvo, kopna vojska in angleška vojna mornarica. Južnoafriški bombniki so neprestano napadali sovražne postojanke, proti katerim je prodirala kopna vojska, vojna mornarica pa je obstreljevala skladišča in sovražne postojanke ob obali. Ste vilo ujetnikov, ki so bili zajeti o priliki zavzetja Mogadscia, še ni točno ugotovljeno. 2e doslej pa so nalteli 1500 ujetih italijanskih vojaltov, pa se vedno prihajajo nove skupine ujetnikov. Predstavnik angleškega vojaškega poveljstva v Kairu je pripomnil snočd k zavzetja Mogadisda, ^e ni točno ugotovijo v Italijanski Somaliji v izredno težavnem položaju ter da je sovražni odpor tam ta-k ore koč končan. S padcem obeh najvažnejših pristanišč Kismaje in Mogadiscia, so izgubili Italijani edini uporabni luki v deželi, tako da so sedaj dejansko popolnoma odrezani od obale ter se kvečemu lahko poslužujejo ob severni obali Somalije še malih obalnih ladjic. Prav tako sta z zavzetjem Mogadiscia presekani dve najvažnejši cestni zvezi, ki vodita od obale v južno Abeslnijo, in sicer ena čez Lugo v Addis A bebo. druga pa skozi Harar proti železniški progi iz Dži- butiia v Addis Abebo. V angleških voia-ških krogih pripominjajo, da je ves severni del Italijanske Somalije, ki 1e trenutno še v italijanskih rokah, skoraj neobljuden in povsem nevažen. Angleški vojaški kro£i pravijo, da je edina obramba, ki so jo Italijani organizirali v Somaliji, tekla ob bregu reke Džu be. Tam so nudili Italijani več tednov res vztrajen odpor. Cim pa so Angleži Džubo prekoračili, so Italijani opustili skoraj vsa ko nadaljnjo obrambo- Glede položaja na drugih bojiščih v Afrik/1 so omenili snoči v angleških vojaških krogih ,da se zlasti v Abesiniji razvijajo operacije nadvse zadovoljivo. V God-žamu so abesinske čete s podporo angleške vojake znova napredovale ter se operacije razvijajo tam sedaj tako. da bodo najbrže že v kratkem zavzele prav velik obseg. Iz Eritreje je javljalo včeraj službeno poročilo, da severna angleška kolona še dalje uspešno prodira proti Kerenu, med tem ko se pred Kerenom vrfie operacije krajevnega značaja. Dodatno k temu še javljajo .da je angleška kolona, ki napreduje južno od Agordata od B aren ta v sme ri proti Aresi, znova dosegla uspehe in prodrla dalje v notranjost Eritreje. Glede položaja pred Kerenom pripominjajo v me rodajnih krogih, da hitrega odločilnega angleškega uspeha tam še vedno ni pričakovati, ker imajo Italijani zelo močne obrambne postojanke. Kairo. 27. febr s. (Reuter) Nad bojišči v Eritreji. Abesiniii in Somaliji ie sedaj na aneleški strani v akrlii mnoeo novih ameriških letal, ki so se doslei siialno obnesla. Angleži zasedli strateški otok Castellorizzo London. 27. febr. e. A A. (Reuter). V torek so angleške čete zasedle majhen italijanski otok Castellorizzo. ki Je služil kot oporišče za hidroplane. Ta otok v vzhodnem Sredozemlju se je poprej e Imenoval Megište in je pet milj oddaljen od Kagila na južno vzhodni obadi Ana to lije, 60 milj vzhodno od Rod osa in 170 milj severnoza-padno od Cipra, Na njem živi okrog 20.000 prebivalcev, ki so vsi Grki. Močan letalski napad na Malte angleško in nemško poročilo La Valetta. 27. febr. s. (Reuter). Uradno poroča io. da so včerai okrog poldneva izvedla sovražna letala zelo močan natsed na letališča na Malti Sovražna letala *o priletela v več skupinah, v katerih je bilo mnogo strmoglavce^- kakor tudi lovskih letal Protiletalsko topništvo in lovska letala so takoi stooi'a v akcijo Dve sovražni letali so v teku letalske bitke sestrelili angleški lovci, šest drugih oa ie bilo tako poškodovanih, da sq verjetno prav tako izgubljena. Angleško protileta'sko topništvo ie sestrelilo najmanj 5 sovražnih letal, tako da ie bilo o priliki napada uručenih skupno 7 sovražnih letal. Nekaj časa oo napadu se je pojavilo nad Malto sovražno vodno letalo, opremljeno z Rdečim križem Letalo ie spremljalo več lovsk:h letal. Verjetno so letala iskala ponesrečene nerrške letalce Berlin. 27 febr. AA CDNB). Nemška vojna letala, in strmoglave! so včeraj napadla pod zaščito nemških in Italijanskih lovskih letal letališče Lucca na Malti Imela so velik uspeh 10 ansle^kih ^etal ki so bila na tleh. je zgorelo Pri «t> padu v zraku so nemSki letalci zbil; na tla 4 angleška lovske letala vrste »Hurrican' dve nadaljnji letali oa so sestrelili italijanski lovci. Zelo so ooškodovane tudi naprave na letališču. Letalska aktivnost na zapadu Znaten obseg nemških napadov na Anglifo v pretekli noči — Angleški bombniki nad Kolnom in invazijskim! lokami London. 27 febr s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražna letalska aktivnost nad Anglijo je imela pretekle noč znaten obseg, zlasti nad južnim delom države. Napadi so se pričeti kmalu po nastopu mraka 'n so trajali do polnoči Bombe so bile vržene na več točk v vzhodni južno/vzhodni, južni in zapadni Angliji ter na južni \Vales. Nikjer pa niso napadi zavzeh hujše oblike. Na več točkah je bila povzročena skeda na hišah in zažigalne bo«mbe &c po\-zrcčile več požarov, ki pa st- bili hitre pogaženi. Človečkih žrtev je zelo malo. London, 27. febr. a (Reuter) Po poročilih novinskih agencij so bili sovražni letalski napadi preteklo noč usmer;.eni pred-\-5jem na južno Anglijo. Glavni nanad je bil izvršen na neko mesto v južnem VValesoi. Tam so metala sovražna letala najprej rakete na padalih in večje število zazidalnih bomb, nato pa j? s-lcdil še kratek napad z eksplozivnimi bombami. Več hiš m trgovin je bilo razdejanih aV poškodovanih, človeških žrtev pa ni mnogo. Tudi v Londonu je bil peneči dvakrat letalski alarm, toda tudi drugi alarm je bil že pred polnočjo končan. Na nekaj zunanjih londonskih okrajev je bilo vrženih več bomb. Nekaj hiš je bilo pri tem uničenih, toda škoda v splošnem ni velika. Včeraj podnevi so večje formacije sovražnih letal ponovno skušale prodreti do Londona. Bile pa so vselej zavrnjene, še preden so dospele do mesta. lA)ndon, 27. iebr. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da 30 letata, bombnega poveljstva preteklo noč napadla industrijske objekte v Kolnu. Zasebna poročila pravijo, da so anglc:ki bombniki preteklo noč izvedli zelo močne napade tudi na invazijske luke ob Kanalu, zlasti na Bouiogne. Z angleške obale s* se videli v tej smeri eksplozije in požari. Nemško protiletalsko topništvo in žarometi so bili več ur v akciji. Dodatni krediti za ameriško mornarico VFashington, 27. febr. s. (As&. Press) Reprezentančna zbornica je pričeila včeraj z razpravo o novih dodatnih kreditih v zn&-sku [533 milijonov dolarjev za ameriško vojno mernurico. Znesek je določen za. zgraditev 55 novih rušilcev, 40 minonoscev ter mnogo manjših vojnih ladij, kakor tudi za 189 letal za vojno mornarico. \Vashington. 27. februarja s. (As&. Press) Ameriška vlada je včeraj objavila del farja v, ki so jih podali v teku nazprave o zakonskem osnutku za posojanje vojnega materiala odgovora! funkcionarji ameriške vojske in mornarice na tajnih sejah kongresnih odborov. Poročilo šefa mornar i škeca generalnega štabni Starka pravi, da no njegovem mnenju v nasprotju z \Villkiejevim predlogom ameriška vojna mornarica trenutno ne more posoditi Angliji nobenega rušilca več. Stark pa je izrazil mnenje, naj bi kongres glede poznejših ukrepov ne vezal vladi rok. Dejal je. da bi lahko nastale take izredne razmere, da bi morala ameriška vojna mornarica vendarle §e posoditi Angliji nadaljnje rušilce. Sef štaba ameriške kopne vojske general Marshall je izrazil mnenje, da je sedaj nevarnost sovražnega vpada v Ameriko manjša nego pred letom dni. Japonski očitki Ameriki in Angliji Tokio, 27. febr. 9. (A**. Presa) Današnji japonski !;sti zopet ostro napadajo tako Zed:nrene države kakor rudi Anglijo ter j!m očitajo, da se vmešavajo v siamsico in-dokitajsiki spor. Listi pravijo, da mora Japonska izločiti take tuje vplive iz vzhodne Azije. »Niči-Niči« oč'ta Angliji rudi, da hr.če kršiti siamsko nevtralnost, ko zbira čete ob siamski meji. V zvezi z znano noto zunanjega ministra Macuoke angleškemu zunanjemu ministru Edenu pi*e »Niči-Niči«, da je Macuoka govoril samo o japonskem r^osiredovanju v sdamsko i nd oki tajskem sporu ter da je angleška propaganda besedilo note potvorila in zlorabila v svoje namene. — V angleških krogih te trditve japonskega lista odločno odklanjajo. Rusko mmtinsVa trgovinska pogodba Moskva, 27. febr, e. AA. (Tass). Včeraj j* bil v Moskvi podpisan trgovinski in plovni sporazum, kakor tudi plačilni sporazum med SSSR in Rum unij o. V trgovinskem sporazumu je bilo za obe podpisnici sprejeti načelo največjih poobla stiL Sporazum o trgovinski izmeni med SSSR in Rumunijo v prvem letu je določen za znesek 8 milijonov dolarjev, to je 4 milijone dolarjev za vsako stran, Romunija bo v glavnem izvažala bencin, SSSR pa bombaž in cink. V imenu SSSR sta podpisala ta sporazum narodni komisar za zunanjo trgovino Nikojan in njegov pomočnik Lebedev, za Rumunijo pa njen poslanik Gafencu in Nemoianu, predsednik rximunske trgovinske delegacije. Prvi stiki med Moskvo in Slamom Moskva, 27. februarja, AA. (DNB). Izredni siamski poslanik Montrv, ki se mudi te dni v Moskvi, je novinarjem dejal, da je imel razgovore z zastopniki komisaria-ta za zunanje zadeve ter z zastopniki ko-misariata za zunanjo trgovino o vprašanju vzpostavitve diplomatskih in trgovinskih stikov med Sovjetsko zvezo in Siamom. Dejal je tudi, da so mu pri tej priliki pristojni činitelji Sovjetske zveze priredili prisrčen sprejem. S prihodom izrednega siamskega poslanka Montrva je vzpostavljen stik med vla do Sovjetske zveze in siamsko vlado. Montrv je sinoči zapustil Moskvo in odpotoval v Berlin, odkoder bo nadaljeval svojo pot v Rangkok Blagemu prijatelju v spomin Ljubljana, 27. februarja »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi!« To jc bilo Tvoje geslo, drag: Ante! In ob obletnici Tvoje prerane smrti. Ti želimo, da bi Tvoja blaga duša vsaj v onostranstvu našla ono želene srečo in blaženstvo, ki si je med spačenim. zahrbtnim in zloba tako polnim svetem zaman iskal. Kako bkig, plemenit In v&clej nesebičen si bil Sam vedno pripravljen deliti dobroto in usmiljenje — si užil bore male teh dobrin. Nisi tožil ne preklinjal krivične usede, ki ti jc tako mačehovske delila sonca, pač pa Te je za Tvoja dobra, cdkntcsrčna dela obsipala s hinavščino, zahrbtnostjo in zlobo — ki je bila Tebi, dragi Ante. tako tuja in odvratna. Karkcli si zanočel v naj-idealnejši namen, se Ti jc cb krutem razočaranju razblinilo v nič — ali pa jc na Tvoje delo pljunila izdajalčeva zlobi, da Te je zazeblo v Tvoji topli, mehki duši —« in si trudni korak zopet usmeril luči naproti. A kjor sri slutil največ srvetlebe. tam te je spet zagrnila mrzla tema, dokler ni tonil ves Tvoj pogum — klonil sn ter pričel hirati. Trpka je resnica, da te ni več med nami, ki sme Te vsaj deloma nazumeili — pomagati Ti pa nismo mogli. Uteha pa je v tem. da spiš pokojno. Ti blaga duša — spiš v domači zemlji, ki Ti je bila dražja kot lastno srce... Boril sd se vse življenje za pravico — dala Ti jo je Sele večnost. .. Tvoji iskreni prijatelji Iz Kranja Promet skozi Birmo Rangoon, 27. febr. s. tReuter,. Posebni Reuterjev dopisnik je v desetdnevnem potovanju prepotoval cesto iz Birme na Kitajsko. Pravi, da so Japonci z bombnimi napadi svojih letal sicer reo poškodovali nekaj mostov preko reke Mekong, da pa to ni preprečilo prometa na cesti in da je z letalskimi napadi ta premet sploh nemogoče ustaviti. Kitajci so na mestih, kjer so bili mostovi porušeni aH poškodovani, uspešno organizirali promet preko reke s splavi, ki jih na kablih vleiejo avtomobili. Taki spla vi prepeljejo po l'.iO tovornih avtomobilov S vsem tovorom vsak dan Promet čez reko se vrši zaradi nevarnosti letalskih napadov samo ponoči V zadnjih mesecih se je promet še celo znatno deigniL D očim je bilo ob zopelni otvoritvi ceste prepeljanih po 100 tor blaga na dan, je sredi januarja promet narasel na *;"*) ton dnevno. Reuferjev dopisnik pravi, da predstavljajo večjo nevarnost nego letalski napadi za cesto poplave in plazovi v gorovju. — Dežurna služba zdravnikov OUZD v Kranju bo v mesecu marcu t~ 1. razdeljena takole: Dne 2. marca dr. Joža Herfort. 9. marca dr. Pavel Pance, 16. marca dr. Vinko Vrbiijalc, 19. marca dr. Josip Bezič, 23. marca dr. Josip Bežek in 30. marca dr. Joža Herfort. Zavarovance OUZD opozarjamo, naj Iščejo zdravniško pomoč ob nedeljah in praznikih pri dežurnem zdravniku samo v neodložljivih primerih. Smrt vrlega moža Škof j a Loka, 26. februarja Vso Škofjo Loko je davi presenetila vest, da je nepričakovano umrl v svoji hiši na Mestnem trgu obče priljubljeni posestnik in mesar g. Karei Rcttenbucher Vrlega moža je zadela možganska kap. Rottenbucher je odšel včeraj Dopoldne v prvo nadstropje svoje hiše. na povratku v gostilno, ki io ima njegova soproga Fra-nja. pa mu 1e pri vratih postalo slabo. Prenesli so ga v kuhinjo, poslali so takoj po zdravnika, med tem pa je živi i eni e v krepkem možu ugašalo in davi v prvih jutranjih urah ie izdihnil. Pokojnik ie bil doma iz Devečerja na Slovaškem, med svetovno vojno pa ga 1e zaneslo k nam in v Kranju se ie kot pod-ča57tnik spoznal s svo^o bodočo soprogo gospo Franjo. Kranjčanko. Pred 20 leti so se doselili Rottonbachlerjevi v Skofjo Loko in so imeli nrvotno svojo m^~ariio v Nunski ulici, v Ogorevčevih lokalih, no sedmih letih so pa kupili staroznano Ce-netovo domačijo, hišo. kier ie potekala zibelka zdra\miku dr. Jamarju. Po^stvo so lei:p;li od Jamarjeve sestre ge. Minke Leitnerieve. V zgledni in marljivi gospo-darslri delavnosti so potekala leto novemu lastniku vse do smrti. R ttenbu^her je vodil skrbno in vešče mesariirt z gostilno vred in prvi so bili Rottenbucherjevi. ki so dali Škof j: Loki s svojim saldom lep gostinski prostor. Pokoin5 Rorter.buch r je bil star šele 53 let. Cenili smo g*L zlasti zaradi izredno blagega in rndme~a. ljubeznivega značaja. Od svojega prihoda v Skofjo Loko ie bil pokojnik zvest Član Sokola, zelo rad le posegel po kraljevski igri. kot napredno misleč mož pa ie bil vsa leta naročnik naših listov, ki jih ie redno prebiral. Vrlega pokojnika, katerega smrt objokujeta soproga Fran i a in sin Tone. mg. pharrn. na Jesenicah, bomo poreci1 li na zadnji poti v petek ob 16 na domočo no-koofilfsce. Blaeemu pokojniku bomo ohranili časten spomin, preostalim po izrekamo globoko sožalje! »Nemško jugoslovanski vodič« Ljubljana. 27. februarja S pomočjo Nemške trgovske spornlce z« Jugoslavijo v Berlinu je sestavil g. Karel Truokaaess obširen, pregleden, z mnogimi slikami opremljen »Nemsko-ju^osio-vooaki vodic za industrijo in trgovino. 735 strani obsega ta knjiga, v kateri je zbrano vse, kar more zaniniati gospodarske kroge obeh držav in doprinesti k poglobitvi medsebojnih gospodarskih stikov. V uvodu pravi izdajatelj med drugim, ć«, bo ena najvažnejših gospodarskih nalog prihodnjih let povečanje blagovne izmenjave med evropskimi narodi. Pogoj za to je pa medsebojno spoznavanje narodnih gospodarstev evropskih držav, njihovih sistemov in možnosti razvoja, da se bodo lahko na podlagi tega določile možnosti kupovanja blaga za potreba lastne države in prodaja lastnih proizvodov. Vodič je razdeljen v dva dela v prvem obravnava temelje trgovinskega prometa med Nemčijo in Jugoslavijo, v drugem pa nemško industrije In trgovine, nemJtae pt dovode in uspehe. Uvodne besede je napisal predsednik Nemške trgovinske zbornice za Jugoslavijo ravnatelj C. Muller. Zaninuve gospodarske tn kulturne članka prlobču-jejo v Vodiču ugledni nernSki gospodarski strokovnjaki, med njimi preaedirik Nemško- ju goslovenskega društva v Bari in u prof. dr. Meyer o sodelovanju Nemčije in Jugoslavije na kulturnem po1!11, upravitelj Nemške trgovske zbronice za Jugoslavijo dr. Fritz BerthoJd o temeljih nemško ju-goaloveivskega trgovinskega prometa, dr. F. Falk o Nemčiji in strukturni spremembi jugoslavenskoga gospodarstva, Richsrd Weigner o pomenu nemškega trga za ju-goslovensko gospodarstvo itd. Knjiga je izšla približno v 5.000 izvodih in razpošilja »e brezplačno uradom in gr»-spodai-tstvenikom Jugoslavije. Izdana Js »i-la na zasebno pobudo podjetij nemškega izvoznega gospodarstva, ki jim je Icžeoc na tem, da poglcbe svoje dolgoletne stiko z našim gospodarstvom in navežejo Še BO-ve. Temu namenu bo nemSko-jueos!ovenski vedir za industrijo in trgovino v polni meri služil. Trboveljski rudarji zahtevajo razsodišče Se vedno ni prišlo do sporazuma med rudarji tat OD Ljubljana, 27. februarja Med delavskimi organizacijami In TPF» ie prišlo do nesoglasja glede določitve pravilnega, dejanskemu porastu drnginje ustre-zajocega odstotka poviška plač in akordov, glede določitve katcgorijskth mezd, ki naj služIjo kakor doklej tudi v prihodnje kot osnova za odmer jen je draginjskih povlš-kov glede dneva, s katerim naj stopi v veljavo novi draginjski povišeK, ki sloni na porastu draginje novembra in decembra lani; glede priznanja 50Tr poviškn. za nadurno delo nočnih čuvajev in glede v letu 1939 odpuščenih rudarjev. To so pa le sporne točke, ki spadajo v okvir sedanje kolektivne pogodbe. Organizacije so zahtevale poravnalno postopanje v smislu uredbe o sklepanju kolektivnih pogodb. 20. t. m. je bila druga poravnalna razprava konč~-neuspešno in zdaj rudarji zahtevajo sesta- vo razsodi.*čnrgr odbora, ki hI naj r«zso .1 j o sporu, kakor doloea uredba o sklepan/u kolektivnih pogodb. Nekateri zr.aki kftiv; da se je spor zadnje čase med rudarji m tpd poostrit Delavske organizacije so iadale 1» ■ letak in v njem upraviftujejo svoje z-ahtevt'. Dokazujejo, da j.» di:iuinja narasla za. 54.7rr. akoi(kuiti pa bo prejeli le 44rJ po«. viSka in se to vselej naknadno kar potRtnl za delavstvo izgubo 6 do 7 milijona dinarjev. Izguba delavca prve kategorije s tako ivano gosposko dnino znaša K"-i>6 din. i£g«i* ba druge kategorije 1335 in tretje kategorije, 1003 din. Zahtevali so, da jim to u . -renco na kakršenkoli način tioplnčajo, toda TPD je njihovo zahtevo < ^3 gezdnen ihir-stvu agrarnih skupnosti in dr. FdvarJ Po-§§čnik iz Brezna nad Mdnhororn o BOfO čanju donosa kmečkih goadov Jutri popOJ* dne bo poročal viš. gozd. svetmk pri banski upravi ing. Alojzij SfoSJaOfll O ure-diMi hudooirnikov. nj'honrem izvoru ni de'■ \ .1 nju na vodni režim poto mednarodni trgovini, ravnati-li k t posestev v Mozirjti log. Alojzij žur^cr '» organizaciji lesne trgovine, bibliotekar tali Rus o lesni domači obrti, :i- -*i r * lozofsiki fakulteti dr (Gabrijel Tomaži o našoro obrtnem drevju. OTeda za kontrolo cen F;!:p 1'rcitnik o gozdnih m |eM) h delavcih v kmečkih in druffih gozdovih n viš. pristav pri banski unrr.\ 1 Hrwj ster o nacionalnem domralcu gozdno 1 go-spodarst^. PoIlcl|s^?» fefofiika Ljubljana, 27. februarja. V zadnjem času so vzeli vlomilci na piko trgovine Pred Škofijo. Kar zaporedoma Je bilo tam več dnmih vlomov. Ni dolgo te^a, ko so med opoldanskimi urami odprli izložbeno okno trgovine Ine Strojanskove, ker so ukradli za okrog 2000 din manu-fakturnega blaga, potem so vdrli med opoldanskim odmorom v sosedno trgovino 3 čevlji, iz katere so odnesli za okrog 2000 din copat in otroških čevljev, v noči na nedeljo pa sta vdrla dva vlomilca v hišo št. 15, kjer sta nameravala lzropatl Logarjevo zlatarsko trgovino. Vlomilca sta bila prepodena, ker ju je še pravočasno zalotil nočni čuvaj Ignac Mihevc, vendar sta že pričela razkopavati zid, v katerega sta kopala luknjo, da bi prišla v trgovino. Vlomilca sta na begu pustila na dvorišču omenjene hiše klobuk, nekaj vlomilskega orodja ln žepno svetilko. Klobuk Je bil kupljen v Zagrebu fn zato sklepa policija, da sta prišla vlomilca v Ljubljano lz Zagreba. Včeraj je prijavil vlom tudi kros-njar Josip Koritnik ki mu je vlomilec izpraznil izložbeno omarico v veži hiše št. 16 Pred škofijo. Ukradel mu je za 100 din galanterijskega blaga. Trgovki Emi Svetetovi je Zepar ukradel v neki trgovini na Cesti 29. oktobra denarnico s 500 din. V Šolsko garderobo na ženski realni gimnaziji se je v torek dopoldne vtihotap'1 tat. ki je ukradel dijakinji Neli Majdičevi iz plašča črno us-niato denarnico in več drugih predmetov v skupni vrednosti 300 din. Ključavničarski vajenec Ciril Istenič je hranil v omarici v Gajerjevi delavnici 900 din. V delavnico pa je včeraj ponoči vlomil tat, ki je ukradel denar iz omarice. Tatovi so te dni obiskali tudi novo stavbo Slovenskega doma v Kolodvorski ulici, od koder so odnesli razno orodje in nekaj ključev v vrednosti 500 din. kareSta 212.50. Hel«ingfors 875.—, Buenos Alres 101.75. š£e( etni ca KOLEDAR Danes: Četrtek. 27. februarja: Baldomir, Gabrijel od Žalostne Matere Božje DANAŠNJE P K 1 H E D I t V t Kino Moste: Vesela ločitev in Madžarska rapsodija ob 20 Pododbor društva Rdečega križa ob:ni zbor ob 18.30 v dvorani Delavske zbornice* Klub Izložbenih aranžerjev občni zbor ob 19.30 v sejni dvorani Trgovskega doma Udruženje diplomiranih tehnikov cm zbor ob 20. v salonu restavracije pri s;o-stici«, na Tvrsevi cesti 6 Razstava slikarjev Godca, Kralja in La-koviča v Obersnelovi galerfji na Cr6spo-svetski cesti Razstava karikaturista Kondorja v palači Bate DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. TvrSeva rrista 43, Tm-koczy ded.. Mestni trg 4, Ustar. ft >nbnr-crova ulica 7. Sorzna ooročifa Curih, 27. februarja. Beograd 10.«—, Pa-rta 7.476, London 16.60, New York 431.—, Bruselj 69.—, Milan 21.70, Madrid 40.—. Amsterdam 229.—, Berlin 172.50, Stock-holm 102.60, Oslo 98.50, Kopenhagen 83.50, Sofija 425.—, Lrsabona 17.26, Budimpešta 85.—, Atene 300.—, Carigrad 337.50, Bu- Tudi pri nas imamo viemcnovlovce, samo aparatov nimamo dobrih, da bi nam pomagali kolikor toliko zanesljivo napovedovati vreme, vsaj za en dan vnaprej. Di*-kler smo dobivali vremenske napovedi a Dunaia, smo se lahke zanašali na nje. ker so bile v splošnem precej zanesliive. Zdal je pa križ z njimi. Nikar nam ne zamerite, da smo primorani Govoriti slabo o domačem blagu Pri najboljši vo//i namteč ne j moremo pohvaliti domačih vremenskih napovedi, ker hvale ne zaslužijo. Kaj vse nam povedo naši vremeno-^oiri iz ust naše kuka\nce! Včeraj opoJdne smo slišali, da bo po vsej držam oblačno in pretežno jasno Kar dvakrat smo slišali to sijajno vremensko napoved in obakrat je bilo jasno, razločno povedano, da bo danes po vsej državi oblačno in pretežno jasno. Če je zmešane in zbegano vse na svetu 7dkaj bi ne hib tudi naši vremeno-slovci?* Privoščimo jim to zaha\o in zane-simo se na njihove vremenske napovedi. »8LOTENSK1 NAROD«, detrtek, 17 februarja 1041. Stran S DNEVNE VESTI • Ban druv»ke banovine g. dr. Marka Vatpeen v petek dne 23. februarja ne bo sprejemaj strank, ker bo službeno odsoten. — Dvojni tir od Dugega S#»»a do Z&g-reba la od Zagreba do Zidanega rao&ta. Na progi Zagreb—Dugo selo so bile v zadnjih letih izmenjane tirnice, obenem pa razširjeni kolodvori v Dugem selu, Sesvet-skem Kraljevcu in črulincu. Zdaj grade novo kolodvorsko poslopje v Sesvetih. Med EHigim selom tn sesveti so načeli jeseni graditi drugi Ur. ki bo ^THjen od Sesvet rto Zagreba. Zelo pereče je pa tudi vprašanje »graditve drugega tira od Zgrebu, do Zidanega mosta, kajti na tem delu železniške proge le promet zelo živahen. Pro_ metno ministrstvo je nedavno cd-brilo kredit za dela na drugem tiru na progi Zidani most—Sevnica tn Zapres-ič Zagreb. Delo je v toliko olajšano, ker je glavni del proge Zagreb- Zidani most že tako grajen, da se lahko brez večjih stro&kov dogradi se drugI tir. — Razpisana zdravniška služba. Banska uprava dravske banovine razpisuje v banovinski bolnici v Celju službo zdravnika uradniškega pripravnika. Prošnje je treba vložiti do 12. marca pri banski upravi. — Kako je bil torpediran parnik »Boka«. L*ani v septembru je bil potopljen naš trgovski parnik *Boka«. last Zetske plovidbe. Posadka j« preživela nafeaj mesecev v Angliji. Te d:.: sta se pa vrnila med drugimi tudi dva naša mornarja, ki sta služila na parniku »Bokac. Prvi častnik Vlaho Rizzi s Korčule se je vrnil v domovino s strojnikom in pripovedov.il je. da je plul parnik Boka« iz Anglije, na-tovorjen s premogom, v Jul. Afriko" Blizu irske obale ga je pa torpedirala neznana podmornica. Parnik je plul z 19 drugimi parniki. Razen Boke« sta bila potopljena. Se dva angleška parnika. »Boka* je plula pod panonsko zastavo, ker je bila že prej prodana. Izmed 34 članov posadke jih je Utonilo 8. med njimi dva naša, poveljnik psrnika Albert Man iz Boke Kotorske in pni sobar Ante Veršić" iz Hrvatskega Primorca. Parnik je bil torpediran 20 septembra ob 20. in se le potopil poldrugo uro po torpediranju. Posadka je prispela 1z Anglije s pa mikom na Portugalsko, potem na z letalom v Nemčijo. — Planica v ljubljanskom radiu. V okviru tedenskega tuiističnega pregleda Tui-skoprometne zveze bo govoril v petek 2?. t m. ob 14.10 v ljubljanskem radiu tajnik Udruženja smučarjev Planica g. Joso Goreč o Planici. — Pokojninski zavod za nametiocnoe v Ljubljani namerava izdati knjižico »Zavodi za socialno zavarovanje — javna oblasta. Obnova postopka in spreminjanje njihovih orilof-b«. ki jo je, spisa! njegov direktor dr. Vrančić in jo v skrajšani Obliki rr občil v »Slovenskem pravniku«, št 5 do 10. letnika 1940. Ta razprava je izpopolnjena s koristnimi podatki za prakso in s pravnimi mnenji uglednih pr?.vn!kov. Pisec razlaga, zakaj so Pokojninski zavodi za name^Oenoe. Osrednji urad za zavarovanje delavcev in njegovi krajevni organi ter Bratovske skladnice v mejah svoje pristojnosti javna oblast va. ki vrše v pre-nesenera delokrogu del državne socialne polit-ke, zakaj so njihovi uradniki javni ui Infki, ravarovaini prispevki javno davnine, spreminjanje njihovih odločb — kadar je potrebno — pa v javno korist in ne v korist teh zavodov kot zasebne strank^. Toj] kdaj in kako je mogoče obnoviti postopek, končan že s pravomoćno odločbo, pr| zavodu samem, pri upravnih oblsst-vfli, državnem svetu in razsodiščih, kako spreminja lahko odločbe brez obnove postopka zavod sam ali državno oblastvo. kako jih spreminja Ip.hko nadzorno oblastvo. kako se spreminjajo odločbe, ki jih nj podpisal pristojni organ zavoda, ali ki h je podpisal, čeprav so bile protizako-rire. itd. Razprava pojasnjuje mnogo zamotanih in še nerazčiščenih vprašanj in premalo jasnih pojmov v socialnem zava-I ''.ar.iu, javnem in zasebnem pravu in je potrebna ne le za uradnike nosilcev sodnega zavarovanja, nego tudi za upravne in druge urade, sodišča, razsodišča, odvetnike, delavske zbornice, zavarovance in shiibodajaV.e. Knjižica bo obsegala okoli 45 strani v ok t a vnem formatu in bo stala okoli 15 din. Ker bo izšla razen za notranjo uporabo uradništva Pokojninskega zavoda 1° v tolikem številu, kolikor bo vn a prejšnjih naročnikov, naj vsakdo, ki JO namerava naročiti, to sporoči Pokoj-n nakf mu zavodu za nameščence v Ljub-Ijani, Gaievs ulica 5. do 10. marca t. 1. — Madžarski književniki v Beogradu. N)a povabilo J u s: o slovensko - madžarskega r : poseti skupina uglednih madžar- skih književnikov Beograd, da vrne poset naših književnikov v Budimpešti leta 1936. Madžarski književniki se udeleže km'ižev-nega literarnega večera, ki ga priredi Jug .-.sko-madžarsko združenje v so- boto 8. marca zvečer. — Unija za zaščito d*ee tu zimsko pomoč. Po vseh občinah so bili lani v jeseni, delo.na tudi že prej ustanovljeni posebni odbori, vsaj pa poverjeniStva Unij« za zaščito dece- Kvečjemu v večjih ozir. gospodarsko bolje situiranih krajih se te ustanove še bolj uspešno razvijajo, dočim v velikem številu ostalih krajev vegetirajo le na papirju. Tudi tU se zal uveljavlja resnica: »Brez denarja ni muzike!. Unija naj bi prvenstveno skrb posvečala deci v obmejnih krajih! Zelo teZkr so razmere v katere je vedno, zlasti pa Se v teh časih pahnjena naia obmejna deca! Kasneje so bili po oblastvenem naročilu po občinah osnovani odbori za zimsko pomoč. Go~i ae jim «lično kakor Uniji sa zaščito de os! In spet: prva zimska pomoč pripada revni obmejni deci! Nedelavnost plemenitih akcij mora izginiti! V sleherno, osobito obmejno občin« je treba postavil poverjenika, Id bo moralno in intelektualno kos tej nalogi tn ki bo užival vsestransko podporo obla«ti! — Velike zaloge skrite pšenice in koruze, v gubotici ja jelo primanjkovati kruha. Peki «e pritožujejo, da nimajo moke tn da je sploh ne morejo dobiti, ker niti su-botiski mlinarji nimajo pšenice in koruze. Pri poedinih kmet:h in drugih zasebnikih je pa skrite mnogo pšenice in koruze, ki je nočejo prijaviti oblastem Okolica Subo-tice je izrazito poljedelska, in vendar ji preti nevarnost, da ostane brez kruha. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno, zmerno hladno in stalno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Kumboru 11. v Dubrovniku 10, v Splitu 9. v Z3grebu, Sarajevu in na Rabu 7, v Beogradu 6, v Ljubljani 5.8 na Visu 5, v Mariboru —1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.4, temperatura je znašala —2, na aerodromu —7, v Mariboru —6. v Zagrebu —3 v Sarajevu —1. v Beogradu 0.0, na Visu 2, v Dubrovniku 3, v Splitu 5, v Kumboru in na Rabu 6. Iz Ljubljane —ij Smrt ugledne gospe. Davi je umrla g*ipa Marija Fettichova roj. Fabian, soproga znanega ljubljanskega odvetnika, na cionalnega delavca in predsednika RK v Ljubljani g. dr. Otona Fetticha. Pokojna gospa je vso svojo življenjiiko skrb posvetila svoji rodbini in bila je svojim otro kom vzorna mati. Za njo žalujejo poleg soproga hčerke Milena. Majda, Jelka, Vida ter sinova Mirko in Janez. Pogreb plemenite gospe bo v soboto 1. marca ob 15. iz kapole sv. Nikolaja na Žalah Časten ji r.pomin. ur priredi v nedeljo 2. marca ob 16. mladinsko telovadno akademijo. Pester spored bo gotovo zadovoljil vse gledalce. Vstcpnina sedeži 6, ta 4 din, stojišča 2 din. Vabimo k obilni udeleebi. Uprava Sokola L —lj Združenje gostilniških podjetij v LJubljani opozarja vse elane ki dobivajo sladkor neposref no od veietrgoveev. da najkpsneje do jutri ob 11 uri dopoldne predlaže v pisarni združenja fakture oziroma knjižne izvlečke skupno z izpiskom, ki vsebuje vse dobave sladikorja na debelo v letu 1939. Uprava, —lj Društvo Rtao°v*nJaklh najemnikov v Ljubljani vabi ponovno vse najemnike stanovanj, lokalov itd. brez razlike stanu, da pristopijo in &e včlanijo v naše za nas vse najemnike prepotrebno društvo, ki je že v mnogih ^-imerih pomagalo z nasveti itd. pesameznilcom. Članarina 1 din na mesec je tako minimalna, da jo zmore pac vsak, Če pomislimo na veliko korist in uspehe, ki jih je to društvo že doseglo za naje.n-nike. Blagajnik društva uraduje dnevno cd 10—12. dop. v Ljubljani Woifova ul. 10. II. nadstr. ter sprejema članarino, tajnik pa posluje vsak delavnik razen sobote med 13.—14. pop. v Ljubljani, Vrtača štev. 5. (palača pok. sklada banov, uslužb.) IT. veža. priti, desno, ter je članom v vseh stanovanjskih zadevah na razpolago. —lj Udruženje faft*antOv za dravske banovi no v Ljubljani vljudno obvešča vse svoje člane v banovini, da bo občni zbor udruženja v neieljo 2- marca 1041 ob 15.30 v stari restavraciji hotela Miklič poleg kolodvora. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži, ker so na dnevnem redu zelo važne zadeve. Vabil ne pošiljamo. u— Diplomirani tehniki: Danes bo občni zbor vaše stanovske organizacije ob pol 20. uri v salonu restavracije pn »Šestici*, l'deležite se tega občnega zbora ker se bo na zboru razpravljalo o preosnovi društva. O-bor. u— Ob*mrtno podporno društvo Vič-Glinee. Naprošeni smo za naslednjo objavo: želja članov je, da se bo vršil izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: poročilo predsednika za leto 1940. blagajniško poročilo, tajniško poročilo, volitve celotnega odbora, zahteva po nevtralni reviziji in slučajnosti. u— Barve v gorah. Alpinistični klub t-Skala« bo priredil v srecio 5. marca ob 20 v* Frančiškanski dvorani v proslavo svoje 201etnice predavanje Slavka Smoleja pol naslovom ^Baive v gorah«. Predavanje bo spremljalo 210 barvnih diapozitivov z na-;ih Alp. bo izredmo zanimivo in kvalitetna v vsakem oziru. tako da ga moremo priporočati vsakemu ljubitelju fotografije in naših gora. Vstopnina bo: sedeži po 8 in 5. stojišča po 3. Predprodaja v kinu »Union*. Preskrbi te si vstopnice takoj, ker bo zadnje dni veliki naval: to predi vanje bo namreč pokazalo nove poti v naši fotografiji in j j zat i zanimanje zanj že sedaj zelo veliko. (- ) —lj Pes jo je ugriznil. Včeraj popoldne so pripeljali v bolnico ženo poštnega zva-ničnika Marijo Smolnikarjevo iz Ljubljane, ki jo je nekje na ulici ugriznil popadljiv pes v stegno desne noge. —ij Izgnan iz Ljubljane. Iz Ljubljane in vse dravske banovine je za dobo petih let izgnan 47 letni tipograf Sreten Braca-nović, doma iz Knina v banovini Hrvatski. —lj Ukradena kolesa. Izpred gostilne »Šibenik« na Tvrševi cesti je tat odpeljal 1200 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Pnanomen« Ivanu Mačku. — Z dvorišča Nabavljalne zadruge na Masarvkovi cesti je nekdo ukradel 1000 din vredno, modro pleskano kolo znamke »Puch« Josipu Cvfklu. — Ivan Javornik je prijavil, da mu je bilo ukradeno 500 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Bundesrad« na Vodnikovem trgu. — MIlanu Baraksa-diču pa je neznan tat ukradel 600 din vredno in črno preskano kolo znamke »StakU ispred Ztalaznlkove kavarne na Starem trgu. Iz Celja —c zaalmtoa afer« v svezi z aretacijo nekega Celjana v okolici Mežice, o kateri •me fte kratko poročali, dobiva čedalje večji obseg. Te dni sta bila v Celju aretirana se dva Celjana in prepeljana v Ljubljano. V interesu preiskave pa o podrobnostih ne moremo poročati. —c O moderni vOjni bo predaval g. Tu-gomer Prekoršek drevl ob 20. na ljudskem vseučilišču. Govoril bo o raznih sredstvih, ki se jih poslužujejo, da. bi omajali moralo nasprotnika, in predvajal nad 150 skioptl-čnih slik vseh vrst modernega orožja in njegove uporabe. Opozarjamo na to zanimivo in aktualno predavanje. —e Glave krušnih kart za mesec februar naj občinstvo odda takoj trgovcem, pri katerih kupuje. KLntfne karte zapadejo, ee oatanejo do K- t m. neizrabljene. Na podlagi očdanih glav krušnih kart dobi prebivalstvo krušne karte sa trgovce in stranke samo od 8. do 12 dopoldne. —C Brzi *ufn4r OU»k**g» šahovskega kluba se prične v petek 28 t. m. ob 20. v klubovih prestolih v kavarni »Evropu. _c Uradni dan Zb°rnice sa TOJ za Celje in okolico bc v torek 4. marca od 6- do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. —e Izpiti vozačev motornih vozil za ob- mečje predstojnlStva meotne policije v Celju ln sreskegra načeistva v Laškem bodo v četrtek 6. marca ob 8. zjutraj na zreškem načeistvu v Celju. Kandidati naj vložijo proinje čimprej pri predstojnistvu mestne policije v Celju. —c V celjski bolnici j« umrl v sre 11-letni sin občinskega sluge Kazimir Loja-nec iz Celja, V Planici je že vse pripravljeno Skoki na prvem treningu blizu 100 m — Vsi vlaki prlspo v Planico pravočasno Ljubljana, 27. februarja Včeraj so se začeli v IJlamci prvi skoki in treningi na veliki skakalnici. Ponoči je malo snežilo in ker smučke na mehkem snegu niso prevsč gladko tekle, dopoldne niso bile dosežene posebne daijave Sicer so dopoldne tudi =amo akakali demači fant je. Dosegli so: Klančnik 72. Finžgar 68, Nedog 68 in pol, NovSak H5, Pribosek 70. Mežik 58 m Zalokar 54. Popoldne so zopet skakali, to pot poleg naših tudi Nem Ji Ze takoj prvi dan so biii doseženi krasni rezultati, saj so se kar trije približali lOOmeirski znamki: a naš Finžgar je postavil nov iugoelovan&ki rekord 5 93 metri. Rezultati so bn: naslednji Nemci: Kraus 87, 93, 87 in 94 m. Ma;r 75 in pol 88 in 90 m. Palme 93. SO. 98 (najdaljši skok dneva) 'a T7 m. Lah«* 84, 92 in po!, 95 in 95 m. Klopter 8? s padcem v Izteku) 95 in 92 ro ter Gering 73. 33 ter dvakrat po 92 m. Naši so popoldne skakal*: F'nfsrar 85 in 93 m (najdaljši skok domačega skakača sploh). Nedog "3. Pribošek 69, Mcžik 72 in 77 ter Z.*Tokar 71. Vozni red izrednih vlakov za nedeljsko prireditev je sestavljen tako, da bo tu« zadnji izredni vlak prišel na postajo rta-teče-Planica pravočasno, tako da bodo potniki, ki bodo potovali z njim prifili do velike skakalnice se pred začetkom prireditve. Prodaja vstopnic ln znakov za Planico ter rezerviranje prostora v vlakih. Obiskovalci planiskih prireditev, ki potujejo iz Ljubljane, Kranja ali Jesenic ter Maribora ln Celja, dobe planiške znake ob prijavi v bi-ljetarni Putnik. Vsi potniki, ki potujejo v Planico iz ostalih krajev, pa so se predhodno prijavili pri ze objnUjenih tujsko-prometnih društvih, podružnicah SPD ali v Fotoklubu. dobe znake v vlaku, ko bodo nadaljevali pot od Ljubljane proti Planici. Za te prijavljence bo v vlakih rezerviran prostor in bodo vagoni vidno označeni, kar naj potniki vpoStevajo. V katerem vlaku bodo prostori rezervirani za kraje izven Ljubljane bo objavljeno v sobotnih opoldanskih časopisih ln v radiu. Vsa omenjena društva naj javijo približno st^vl1"* ■ ležoncev za v petek zvečer, končno Število pa v soboto do 10. ure. Iz Kamnika — Smrt uglednega moža. Bolestno je v Kamniku odjeknila žalostna vest, da je v nedeljo popoldne umrl g. Franc Krls^n, edan naših najbolj uglednih, poštenih in značajnih kmečkih mož. V Kamniku smo ga dobro poznali, saj je bil vodilni član Jugoslovenske nacionalne stranke, ki ji je tudi mnogo pripomogel s svojim vplivom. Njegovo posestvo, ali bolje rečeno njegova lepa domačija, ki jo je zapustil na Solu pri Vodicah in kjer je tudi umrl, nam priča, da je bil tudi dober in nadvse skrben gospodar in kmetovalec. Njegova pridnost in razumnost sta bili znani daleč naokrog. Se s posebnim veseljem se je udejstvoval pri gespoderskih zadrugah v domačem okraju pa tudi drugod. — Podlegel je raku, ki mu je že dolgo let razjedal želodec. Pred 14- dnevi se je o. pravil tudi v bolnico, da bi ga operirali, žal pa je bila bolezen že v takem stadiju, da ga tudi operacija ne bi resila smrti. Ker je skoro do zadnjega pridno delal in hodil okrog, je vest o njegovi smrti priSla popolnoma nepričakovano in zato napravila tem globlji vtis. Pokopah smo ga danes zjutraj na farno pokopališče v Vodicah ob Številni udeležbi njegovih znancev in prijateljev iz domačega kraja, pa tudi iz Kamnika, Ljubljane in raznih drugih krajev žalujočim sinovom izrekamo sožalje; Franceta Kristana pa bomo ohranili v nepozabnem spominu. — Naši invalidi so zborovali.. V nedeljo so imeli občni zbor tukajšnji invalidi, ki se potom svoje organizacije bore, posebno v teh težkih časib, da bi jim bilo priznano vsaj toliko, kolikor je nujno potrebno za Človeka dostojno življenje. Sreski odbor udruženja vojnih invalidov v Kamniku-bo še v bodoče vocila stara uprava s predsednikom g. Valentinom BaJantičem. — Mati g«. Gnusove umrla. jz Osijeka srao prejeli obvestilo, da je umrla ga. Neža Ribič, mati ge. Gnusove in tašča g. Mirka Gnusa, ki so živeli v Kamniku 15 let. Ko je bil pred dobrima dvema letoma g. Gnua e svojo družino premeščen v Osijek k centrali tukajšnje tovarne »Titan« d. d. kot glavni knjigovodja, je odšla z njim seveda tudi mama, odn. stara mama Saj je bila nerazdružno povezana s svojo hčerko, zetom bn vnukinjo Miro. Sedaj pa je v visoki starosti 90 let umrla v Osijeku in bila tam tudi pokopana. — Ugledni Gnusovi družini, ki je bila v Kamniku splošne znana in priljubljena, izrekajo številni znanci in prijatelji iskreno sožalje! — Akcija za zimsko p°mof v Kamniku lepo napreduje. Zbranih je Že nad SO 000 din, kar je za nare skremne prilike vsekakor lepa vsota. Znesek je bil zbran na najrazličnejše načine, iz raznih prireditev, prodajanjem 1'stičev po 2. 5 in 10 din ter nabiralno akcijo po hišah. Dobro so se odrezali tudi trgovci, ki bi se pa lahko ia bolje, če bi tisti, Id res lahko dajo, prispevali svojemu prometu primemo in vsaj v približnem razmerju z malimi trgovci. Kot povsod ciiiigje, smo videli tudi tu da so dali najmanj Usti, ki bi lahko dali največ. Kot pravijo pa bo treba nekoliko potipati tudi našo industrijo, če se namreč nc bo sama spomnila .. . Kare -^H^Hšec DRAMA Začetek ob 20 un Četrtek. 27. februarja: Othello. Red četrtek Petek, 28. februarja: ob 15. uri: Romeo in Julija. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 1. marca: Protekcija. RmI A OPERA Začetek ob 20 uri Četrtek. 27. februarja: zaprto Petek, 28. februarja: Ples v maskah. Red A Iz škoSje Loke Za obisk Planice pripravlja ^sjafeepva« metno društvo o" pravo potnikov s popustom. Vsi, ki si žele ogledati to prireditev, naj se čimprej zglaee pri tujflkcpro-metnem društvu. Iz Hrastnika Za obisk Planice priredd Fotoklub odpravo potnikov s popustom. Vsi ki si žele ogledati to prireditev, naj se Čimprej zgla-se pri Ftotoklubu. Inserirajte v „S1. Narodu"! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda ain L.— dave* posebej, znamko. — Popustov sa msue oglase ae priznamo 4a pismene odgovore glede malin oglasov je crena priložit: RAzno Beseda 60 par Da ves posebej Najmanjši znesek 8.— din ——- v modi ln kvaliteti dobite T trgovini »EDOc Preflarnova 48. 14. T. 00 PAB CNTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monograniov, gumbnlc. — Velika zaloga perja po 7.— din. •JuliJana«, Gosposvetska a 12 tn Frančiškanska ul 3. tt. T- »» VE ":*;-VN[ JUGOGUAHKA ............MMMMM........ PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek t».— din STRASNO VOJNO okvarjenih tn bolnih prebavil prešenete z uživanjem »AMBROŽEVE MEDICE« U jo dobite le v MEDARNL, LJubljana, židovska 6. 13. T. POZOR! Velika zaloga močnega gumija sa popravilo galoš. Najhitreje In poceni Vam vulkan i žira Vato gumasto obutev. V zalogi imam gumaste škornje, anežke in galose. KLAV2ER, Vošnja-kova. 4. 579 POSEST TRGOVSKO HIŠO smmadstropno, z dobro vpeljano trgovino v obmejnem pasu zaradi pomanjkanja gotovine ' ako j prodam. — Ponudbe na upravo pod 2. P. 2991 UPIM Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek s cun KUPUJEM IN PRODAJAM rabljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo ln stare cunje KLAVŽER, Vosnjakova 4. 578 KUPIM DRVA večjo količino, vsaj napol suha: riehko mizarsko blago. Ponudbe na Ivan Vejvoda, Karlovac. 675 KUPIM AVTO Kabriolet in limuzino, samo dober voa. Prednost ameriška znamka Kap i ten ali Admiral ln slično. Aleksander Radano-vič, Okučani. 577 Beseda 50 par. Davek posebej. Naimaniši snesek h — din IZDELOVALCA KEKSOV popolnoma samostojnega in ye-ičega. resnega in treznega — iprejmem. Obširne ponut*__t navedbo zahtevane place poslati M. Drobac, Zagreb, Ilica 21 -TU dvorišče. 576 LOČENKA SKEDNJIH LET dobra gospodinja ln kuharica tiče službo. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Snažna«. 550 i *'iinipw;if%:i." Zahvala« Ob priliki požarne Škode, kl smo jo utrpeli dne 18. L 1941, nam je »JADRANSKA ZAVAROVALNA DRUzBA« v Ljubljani, Beethovnova ul. 4, odškodnino takoj in selo kulantno zplačala ter se ji radi tega najtopleje zahvaljujemo in jo vsakomur priporočamo. V Ljubljani, dne 13. februarja 1941. JOSIP KUNO * KOMP. Stran 4 »SLOVENSKI lf A R O D c, cV-trtek, 17. februarja 19CL Ste*. 43 Za zaščito poklicnih šoferjev angleških in za večjo prometno varnost je potrebno urediti delovne odnose med šoferji in delodajalci — Konferenca v Delavski zbornici Ljubljana. 27. februarja Stiokovna orgranizamja poklicnih šoferjev * Šofersko društvo Volan za dravsko banovino« se že dalj časa oaloćno zavzema za ureditev delovnih odnoacv med Šoferji in njihovimi delodajalci. Doslej Se ni prišlo do f po razuma o načinu te ureditve ter socialne zenite poklicnih seferjev kakor si jo zamišlja delojcmalska organizacij;'. Upanje pa je. da bo prišlo do odločitve z a j. ko banska uprava zahteva, na] ji Delavska zbornica pošlje svoje predloge o ureditvi službenega razmerja poklicnih šoferjev in je bila danes v ta namen sklicana v Delavski zi>orn:ci konferenca m;-! str pr-: k: delojemalcev in delodajalcev FU? oprava na današnji konferenca se ie razvila na podlagi delojemalskih predlogov Najtežja je re.^tev vprašanja delov-neg;. asa poklicnih šoferjev, ker so šoferji zaposleni v raznih dobah dneva in m mogoče dclodti kakor za druge delavske stroke enotnega dnevnega delovnega 6asa Poklicni šoferji imajo prav tako kakor drugi relavci pravico do 8umega delavnika po zakonu o zaščiti delavcev. Pri tem je pa treba upoštevati da 90 poklicni šoferji še tem bolj potrebni tudi rednega počitka, da lahko naporno službo opravljajo dobro in ne ogrožajo prometne varnosti, šoferska organizacija predlaga določitev delovnega časa mesečno ker ga ni mogoče določiti dnevno Normalni delovni čas bi naj znašal na mesec 2000 ur Razdelitev službe in pečitka izven domicila naj bo v naslednjem razmerju med počitkom in službo doma: 33 20:47 Ce se to razmerje spremeni v škodo uslužbenca na.i bi šofer doti] primemo odškodnino, tako da bi mu v normalno mesečno plačo vračunali 8urni delovni čas: za zaposlitev 2 do 12 ur na dan naj ht šoferju priznali 50° 1 doklade. za dek> nad 12 ur pa 100«f*. Za redni delovni čas velja dnevno delo z opoldanskim odmorom. Nadurno delo je zaposlitev od 5. do 8. in od 18. do 21- in naj bi ga plačevali z doklado 50° ». Nočno delo je zaposlitev od 21. do 6. in sanj šoferji zahtevajo 100» „ doplačila, V delovni čas je tieba računati vse šofersko delo. ne le veznjo. temveč tudi nalaganje, razkladanje blaga, cvikanje na progi itd. Zahtevajo tudi plačane letne dopuste, ki bi naj znašali do treh let zaposlitve teden dni: od treh l o 10 let 2 tedna, od 10 do 15 let službe 3 tedne in zaposlitvi nad 15 let 4 tedne dopusta na leto. Potrebno je, da poklicni šoferji dobe pokojninsko za valovanje če zavarovanja ne morejo dobiti pri Pckojniskem zavodu za zasebne nameščence, je treba ustanoviti posebni pokojninski sklad ob sodelovanju delodajalcev in delojemalcev Tudi poklicnim šeferjem je treba določiti mini malne plače, ki naj znašajo pri zaposlitvi od 1. do 3. leta 1.500 din na mesec, pri zaposlitvi nad tri leta pa 2000 din na mesec. Tod« k tem osnovnim plačam je treba prišteti še doklade zaradi povečanja življenjskih stroškov po 1. januarju ietos. Razen tega šoferji zahtevajo posebno doplačilo za ločeno gospodinjstvo, če so zaposleni izven domicila. Kar se tiče socialne zaščite šoferjev po socialni zakonodaji, organizacija med dru-rTim zahteva, da mora biti vsak šofer v službenem razmerju na podlagi uredbe o službenih odnosih poklicnih šoferjev, izdane od ministrsskega sveta lani maja. Razen tega je treba uvesti primerne predpise o socialni zaščiti poklicnih šoferjev tudi v obrtni zakon ki zdai šoferlev ne omenja V interesu večje prometne varnosti ie nedvomno zahteva po obnovitvi predpisa, da smejo folirati na avtobusih, taksijih in težjih tovornih avtomobilih le šoferji, ki imajo najmanj 3 leta prakse. Zelo koristno bi tudi bilo. da bi bile uvedene posebne knjižice o opravljenem delu. V nje bi šoferji zapisovali začetek in konec deda. koliko časa sc med delom počivali pri »tužbi izven domicila, kakšna je bns vrsta dela itd. Na podlagi reh zapiskov bi bilo mogoče nadzirati oetovui čas in ugotavljati, koliko krivde bi moral prevzeti šofer v primeru prometne nesreče. Raba knjižice bi morala biti obvezna ter bi naj veljalo za cestno policijski prestopek, če bi šofer ne imel knjižice, ali če bi ne zapisoval v njo predpisanih podatkov Šoferskih šcH je preveč; odpraviti pa je treba šole za poklicne šoferje Obstoječe šole naj ostanejo s pridržkom, da so namenjene le lastnikom avtornobilov. Usta-neviti je pa treba banovinsko Solo za poklicne šofeTJe ali tečaje. Pristop bi smeli uneti le učenci, ki bi bili izučeni tc ali one kovinske obrti. Zato je treba tudi poostriti predpise pravilnika o polaganju izpitov poklicnih šoferiev take da bi bili pripu-*čen- k izpitom samo i žučem rokodelci kovinske stroke Poklicni šoferji naj bi dobili posebne legitimacije Koncesij za šoferske sole bi naj ne izdajali prihodnjih 5 let. O 'praviti je treba tud' posebno takso na šoferske legitimacije poklicnih šoferjev — Pomembna je tudi zahteva, da je treba k delu cestne policije pritegniti tudi zastep-rpke poklicnih šoferjev Neloga te polici-ie je skrbeti za promet m red in da bi nihče ne kršil zakonskih predpisov o za-•^;ri poklicnih šoferjev. oliko pšenice je posejane? Brez podlage so vesti, da si letos ne smemo obetati velikega pridelka Ljubljana, 27 februarja Prav ie, da se začnemo zanimati že zdaj. kakšni so izgledi za Ictošnj' pridelek pšenice. Pridelek pšenice je bil prejšnje čase merilo za oceno vse letine in cene pšenice za cene važnejšega kmetijskega blag«a. Od pridelka pšenice terej zavisn. aii bo dovolj kruha, kakor tudi gibanje življenjskih stroškov. To vprašanje smo pa načeli tudi zaradi tega, ker so nekateri začeli širiti vesti, da je bilo jeseni posejane manj pšenice kakor predlanskim ter da si letes ne smemo obetati velikega pridelka Trde. da zaradi maksimiranih cen pšenice kmetje nočejo pridelati toliko pšenice kakor prejšnje čase, češ pri pšenici ni nobenega zaslužka. Dr^lej še ni bilo uradno ugotovljeno, ali so s p"en:ce posejane površine leto« v resnici manjše. Ni rudi verjetna, da bi bilo posejane manj pšenice, ker so kmetje — zlasti v pasivnih pokrai'nah n pr. v Sloveniji — prav zaradi nezanesljivih Časov, ko ima živež čedalje večjo vrednost, sejali precej več. Skoraj bolj verjetno $e pa zdi. da nekateri širijo vesti o malem pridelku pšenice s posebnim namenom bodisi, da bi bile razveljavijeno maksimiranje cen pšenice sla da bi se lanska pšenica še bolj po- dražila Povsem zanesfi:vo pa je da je še mnogo- lanske pšenice neprodane kljub vsem tožbam o slabi letin-. Lastn ki večjih zalog stare pšenice se v na razne načine prizadevali, da bt se pšenica Čim bolj podražila, kljub maksimiraniu cen Zato se je rud- izredne podražilo vse drugo žito. ječmen, oves in riž cele mnogo bolj kakor pšenice Tako je dosegla rž celo ceno 600 in ječmen 580 din medtem ko je pšenica po 350 dm Cene so tako narasle predvsem ped vplivom špekulacij To zopet do kazuje, da je bila dosedanja politika nadzorstva nad cenami zgrešena; ko so maksimirali cene plenice ki «** bile piejšnje čase merilo za cene ž te sploh bi morali maksimirati tudi cene drugih vrst žita Razne takšne vznemirljive vesti, kakršna je ta o zasejani površini s pšenico, je treba odločno pobijati; seveda je pa treba ugotoviti, če n* kaj resnice na njih. Zdaj bi sicer ne mogli več preprečiti škodljivih posledic, če je bilo jeseni v resnici posejane manj pšenice, vsekakor je pa potrebne prav tako skrbno nadzirati kmetijsko produkcijo, kakor gibanje cen, če naj imata pobijanje draginje in preskrba prebivalstva z živežem primerne uspehe. talstvo mnogo človeških žrtev. Kriva ni bila nesposobnost letalcev, temveč njihova preobremenitev. Japonska je hotela čimprej dohiteti v zračnem prometu druge države in zato se je zahtevalo od japonskih letalcev preveč. Japonski letalci so s svojimi poleti na velike daljave kmalu zasloveli po vsem svetu. V oktobru 1938 je preletelo veliko japonsko enokrilno letalo s-Nip-pon* 32.000 milj okrog sveta ln preletelo ie Severni Atlantski ocean v 24 urah, do-čim je rabil polkovnik Lindbergh za to pot 2 dni. Posebne zasluge za razvoj letalstva so si pridobili veliki japonsKi listi. Nijhovi lastniki so financirali skoraj vse polete na velike daljave. 22. novembra 1935 je otvorila družba Pan American Airways zračni promet na progi San Franclsco—Honolulu —Midway, VVake—Buam—Manila—Hong-kong. V petih letih so preletela letala na tej progi 3,713.553 milj in prepeljali 6481 potnikov po celotni progi 21,210 017 milj. T*ani je otvorila ista družba zračni promet na drugi progi San Francisco—Los Ange-les—Honolulu—otok Canton—Nova Kaledonija—Nova Zelandija, v kratkem bo pa otvorjen zračni promet še na progi Manila.—Batavia. Zračni promet na Daljnem vzhodu Pobudo za nagel razvoj letalstva je dala Japonski šele vojna s Kitajsko Zračne proge nad Daljnim vzhodom in Tihim Oceanom so skoraj vse iz novejšega časa. Čeprav so namenjene v prvi vrsti civilnemu zračnemu prometu, so velikega pomena tudi za primer oboroženega spopada. Ze sedanja letališča so obenem stra-tegične operacijske baze. če bo pa sila velika prevzamejo to vlogo prav vsa letal išča_ Japonsko letalstvo ie staro komaj 30 let. Razvijati se je moralo naglo, če je hotelo doseči letalstvo drugih držav. Preden so mocrli Japonci začeti lastno proizvodnjo, so jim morale služiti za vaje tuja letala in tuji modeli. Razvoj je oviralo tudi to, da se je na Japonskem v začetku malo ljudi zanimalo za hitro potovanje z letalom. Od julija 1937 je pa povzročila vojna s Kitajsko bistveno iznremembo. Se leta 1936 je bilo na Japonskem 20.000 potnikov, lam pa že 70 000, ki so potovali z letali med Japonsko in celino v enakem razmerju se je povečal zračni promet blaga. Zdaj letajo vsak dan letala iz Tokia v Peking, Hsinkin, Nankin in šanghaj, v red- J nih presledkih pa tudi na južnomorske oto- f ke Palau in Jaluit. torej v neposredno bližino ekvatorja. Japonska ima tudi zračno zvezo s Slamom v kratkem pa dobi zračno zvezo z Mongolijo. Polet iz Tokia v Nankin traja 9 ur. Prej je potreboval človek za to pot 4 do 5 dni z ladjo in vlakom Zračna zveza s Kitajsko je bila otvorjena v oktobru 1938, s Slamom pa spomladi 1939. V prvih letih je zahtevalo japonsko le- Moderni Pvgmalion Moderna verzija star? povesti o kiparju PvgmaLionu, ki je izklesal iz marmorja tako krasno ženo, da se je zaljubil v njo, s svojo zvesto in udano ljubeznijo je pa vzpodbudil Afrodito, da je poklonila kameniti Galateji življenje, se je odigrala lani v Hoollywoodu Mlada Gloria Dick-sonova je bila poslana k prvemu maskerju družbe Warner Brothers Perceu VVestmo-ru, da bi jo pripravil za filmsko skušnja Perce jo je pripravil in lepotičil, toda Gloria skušnje vendar ni prestala. Imela je sicer že pogodbo, toda poskusni posnetek ni izpolnil pričakovanja. To je pomenilo konec karijere takoj na prvem koraku. Obupana Gloria se je vrnila k Perceu in ga prosila, naj ji pomaga Ganjen po njenih solzah je VVestmore več ur proučeval njen obraz, delal risbe, popravljal na papirju in v resnici poteze ustni r* in obrvi, preizkušal različne pudre in barvila, da bi dobil njen obraz lepše poteze in da bi postal zanimivejši. Potrpežljivo in vedno z večjim zanimanjem je ustvarjal iz navidez sicer lepega, toda za fotografijo nezanimivega obraza nov filmsk: obraz. Po mnogih poskusih je ustvaril končno ta moderni Pvgmalion moderno Galateo, ki je drugo filmsko skušnjo sijajno prestala Po tem čudežu VVestmoro-ve tehnike 9e je pa zgodil še en čudež McKierni Pygmalion se je zaljubil v svojo Galateo in ona mu je ljubezen vračala VVestmore in Dicksonova sta se tudi poročila. O zaplenitvi francoskega luksuznega pomika »Ile de France« po Angležih prihajajo na dan nove podrobnosti na temelju izpoved neimenovanega kapitana, ki je prispel v Sanghaj, kjer je ameriškim novinarjem opisal, kako je bil parnik zaplenjen. Newyorški dopisnik nemškega lista »Ber liner Lokalanzeiger« poroča, da je bil parnik »Ile de France« proti koncu odločilne bitke v Franciji na poti v Indokino kamor pa ni prispel, kajti angleške vojne ladje so prisilile kapitana, da je krenil s parnikom v Singapur. Posadki je bilo dano na izbiro, da se bori za Anglijo ali pa da gre v internacijo. Kapitan je dvakrat poskusil doseči pristanišče, enkrat pa potopiti ladjo, toda vse poskuse so preprečile angleške vojne ladje. Slednjič so 147 Članov posadke zadržanega francosk-pa mik a aretirali na otoku St, Johns. Parnik je zdaj že dolgo zasidran v Singnpuru. kjer ga Angleži zaenkrat ne rabijo, pa tudi posadke zanj menda nimajo pri rokah- Začasni sveti TI in Obrtne zbornice imenovani Predsednik zbornice za TI je Karel čeč, Obrtne zbornice pa ing. Karel Kavka Ob koncu januarja je bila v »Službenih novinatn objavljena uredba o ustanovitvi Obrtne zbornice v Ljubljani ln o spremembah }n dopolnitvah uredbe o trgovinskih industrijskih in obrtnih zbornicah. Ta uredba določa v čl 3. da postavi trgovinski minister v 15 dneh Trgovinsko-industrijski zbornici in Obrtni zbornici preosednka. podpredsednika in svetnike začasnih svetov To imenovanje je sedaj izvršeno z odlokom trgovinskega ministra dr Andresa. Začasni svet trgovinsko-industrijske zbornice Za predsednika Trgovinsko-industrijske zbornic? je imenovan Kal teč; za predsednika industrijskega odseka Rihard Skubec Ln za podpredsedn ka dr. Ciril Pavlin; za predsednika trgovinskega odseka -\ibin Smerkolj in za podpredsednika An-lon FazaTinc; za predsednika gostinskega odseka je imenovan g. Ciril Majcen. /a dati* industri:skega odreka so imenovani: dr. Kozma Ahačič, Ivan Avsenek, £a tudi Det A. E. Fieldons 53 ma malha i prinaša sreet Roman — Privedel jih je bil tja. kjer je bil skrit Farrant. Tako so končno zgrabili se Farranta, Ko so se sukali okrog n ega, so opazili, da jim hoče uiti zopet oni drugi. V spopadu je Farrant prereza! vrvico, s katero je imel Batchelor zvezane roke. Siru Hen-rvju je bil obljubil, da se mu pod njegovo zaščito v" Španiji ne bo nič hudega zgodilo, in Farrant zna držati besedo. Zato ga je sir Henry izbral med vsemi ki so se mu ponudili za šoferje. Farranta so končno zgrabili, Batchelor je pa k sreči med potjo naletel na naše taborišče, kjer sem bil s štirimi Irci. Povedal nam je, kaj se je zgodilo, in nas prosil.^ naj rešimo Farranta. To je bilo težko delo. — ie vzdihnil Gazler. Farrant je moral v bolnico. Ležala sva tam skupaj in povedal nam je to pustolovščino. Bil je zelo jezen na sira Henrvja, Naslednjega dne ga ie prišel sir Henry obiskat in bil je ves skrušen. Prisegal je Farrantu. da ga bo preskrbe! za vse živlienie. če mu svečano obljubi, da ne bo nikomur povedal, za kaj je dobil ta denar. Ležal sem na sosedni postelji in slišal vsaJco besedo. Sir Henry seveda tega ni slutil. Noben zdravnik in nobena strežnica ni razumela angleščine. Niso vedeli, da govore Irci tudi angleški. Tako me sir Henry niti opazil ni. Jaz sem pa lepo prisluškoval. Sir Henry je bil nekam osramočen v lastnih očeh in Farrant je zelo ošabno govoril z njim. Nazadnje sta se pa le sporazumela in Farrant mu je obljubil, da ne bo nikomur povedal, da je dobil od njega denar. Iz tega, kar ste mi zdaj povedali, sklepam, da je ostal mož beseda. Sir Henry mu je pa obljubil, da lahko pride k njemu na hrano in stanovanje, dokler si ne ustanovi svojega doma. za denar, ki mu ga bo dal. Pointer in zdravnik sta vstala. Za zaveso skriti sodni zapisnikar je Gazlerjeve izpovedbe zapisal. Zdravnik jih -»e preči tal in podpisal kot priča. Farrant torej ni bil izsiljevalec, njegovo bivanje v Broadbendsu je bilo zdaj lahko razumljivo, če je grovoril Gazler resnico, in Pointer je bil prepričan, da ne laže. Sele ada j je Pointer razumel, kar je bil slišal o razmerju Farranta do Batchelora, Farrant ie bil pošten fant in vse je kazalo, da je Batchelora skrivaj preziral. Batchelor se je hotel očividno odkrižati svojega neprijetnega gosta pred poroko. Zato mu je izplačal denar, da bi se lahko Farrant izselil. Ko se je Pointer vračal v Broadbends. je razmisli al o prvih desetih tisočakih, ki niso bili izplačani Farrantu. Ker se je hotel sir Henry oženiti s siromašnim dekletom in ker je želel, da bi ne čutila toliko svojega siromaštva, je bilo zelo verjetno, da ji je ta denar podaril. Pointer je upal, da bo gospa Evansova to priznala, xvn. PhvIIis razlije skodelico mleka Niča je bila zelo osorna Tistega večera sem videla Gaskella v vrtni utici. Noel bo hud name. da sem to povedala. Toda res ie. — Phvllis je začela govoriti tiše. Stanovalci Broadbendsa so se pravkar vračali domov. Gospa Stokesova je odklenila vrata in spravila ključ v žep. Phvllis in Eva sta ji sledili. Mladeniča sta se vračala od druge strani. Eva se je spomnila, kaj je bil dejal Noel Niči. Kako ji je grozil, da bo prisegel, da jo je videl, ko je stopila iz knjižnice v trenutku, ko je zaslišal, kako se je sir Henry zgrudil. Te besede so jo nečesa spominjale ... Kar se je spomnila, kaj je bilo. — Ta hip sem se spomnila, da sem slišala, kako je sir Henry zaklepal vratca safa tik preden sem se po večerji vrnila domov. Tisti hip je moral biti v svojem kabinetu. —Ni ga bilo tam, — je dejala Phvllis. — Jenkins in komornik sta prepričana, da sploh ni odprl vrat knjižnice Najbrž ste slišali, kako ie padlo telo sira Henrvja na tla — je ugibala Phvllis. — To bi pomenilo da je umrl pozneje, kakor so sklepali zdravniki. Prav verjetno ie. da so se motili, kar se tiče časa, kdaj je nastopila smrt. Rada bi jutri nekaj pojasnila. Zelo bi me veselilo, če bi mi pomagali. lady Heneageeva, — V čem? — Rada bi ugotovila, od kod ste morali slišati padec sira Henrvja. Morda se motim, toda nekaj se mi dozdeva. Ne povejte pa zaenkrat nikevmur, da ste kaj slišali, zlasti ne gospe Stokesovi, — Gospe Stokesovi? — je ponovila Eva začudeno. — No. skratka ne povejte zaenkrat nikomur ničesar, — je ponovila Phvllis. Sicer bi se mi načrt izjalovil. Oh, Niča. kako ste me prestrašili! Eva se je obrnila in zagledala za seboj Nico. — Kakšen je vaš načrt, Phyll ? Kaj hočete storiti, in zaJtaj tega nihče ne sme zvedeti? — Načrt zamašiti vam usta, Niča, — je odgovorila Phvllis. Mislila sem, da ste z gospo Stokesovo v hiši. — Ne, ona leži v svoji sobi, uboga Agee. Pri teh besedah je Niča odšla, Eva ie hotela stopiti za njo, ko je Phvllis naenkrat kriknila in prebledela. Krčevito je prijela Evo za roke. — Hitro h garaži! Phyllis je odhitela čez vrt h garaži. — Nečesa strašnega sem se spomnila. Prej se nisem zavedla, kaj to pomeni. Hitro me odpeljite h Gaskellovi hišici. Gospa Stokesova je zaklenila vezna vrata, da morava skozi stranska iz hiše. Toda čim hitreje premim vas Oba šoferja sta danes prosta. Toda avto je pripravljen ker sva se hotela danes popoldne s Keithom odpeljati na izprehod. JUrejuje Josip Zupančič /; Za Narodno tiskarno Fran Jeraa U Za upravo in inseratm del lista Oton Chnstot u Vsi v Ljubljani