Po#imna plaćana t foCortnt Leto LXXI. it. 68. L]«»l)aaa, sobota H. Cona Din 1.— Izhaja vsax dan popoldne, IzvzemSi nedelje in praznike — Inaeratl do 80 petit vrat a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati peUt vrsta Din 4.—Popust po dogovoru, inseratm davek posebej — »Slovenski Narod« velja rr.eseeno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, finafljeva olica Mev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska, o. telefon št- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon at. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Preorientacija Budimpešte: Položaj Madžarske po likvidaciji Avstrije Zunanji minister Kanjra o novo nastal« se približuje Berlinu — Poglobitev položaju v Srednji Evropi — Madžarska zapušča Rim in v z Malo antanto BUDLMPESTA, 26 marca AA. Zunanji »ter Kanva je ancf danes na »ji zu-—aJTjepoIiUCnega odbora obeh zbornic eks-poae o mednarodnem položaju, v katerem je med drugim izjavil: Vprašanje priključitve Avstrije k Nem-€iji ;e zanimajo evropsko javno mnenje zakljueka svetovne vojne. Zmeraj bolj je sililo v ospredje prepričanje, da s* mora ze i m jen je nemokega in avstrijskega naroda čimprej izvesti Težave, ki niso bile ▼ skladu z vViisouovlusl 14 točkami in narodnostnim načelom, so morale vzbuditi r.erazpok>ien;e v Nemčiji. Bilo je treba pri ^ k-vat: lj fca h pAJfaBI Av=tr> jo. ko 5e bo utrdil in da bo v tej smer uporabil vse svoje sile. Zanimanje Italije za ohranitev avstrijske neodvisnosti je bik> zmeraj manjše, čimbolj so se m linija ji med Avstr.jo in Italijo spreminjali zaradi spiosne^a političnega položaja v Evropi. Ko je bila Avstr ja zapuščena, je na- stopil ugoden trenotek za uresničenje koncepcije o Veliki Nemci j", posebno še zaradi tega, ker je ideja o priključitvi močno živela pri obeh narodih. Ko je prešel Hitler na oblast, je misel o Veliki Nemčiji postajala zmeraj bolj resna in ko se je zedinjenje izvršio, je svet vzel na znanje izvršeno dejstvo. Politika napram Nemčiji Po priključitvi Avstrije k Nemčiji imamo za mejaš njo Nemčijo, s katero je Madžarska v prijateljskih zvezah in izid plebiscita n« more biti za nikogar nejasen. Iz tega je jasno, da je Madžarska čestitala nemški vlad" ob priključitvi Avstrije k Nemčiji in je pri tem izrazila željo, da bodo prijateljske vezi med Nemčijo :tx Madžarsko tudi za naprej ostale nespremenjene. V raznih političnih vprašanjih ni nobeaih posebnih nasprotij med Kako se sme poročati o Avstriji Opozorilo nemške vlade tujim novinarjem — Tudi knez Starhemberg aretiran DL NAJ. 26. marca. br. Sef avstrijskega oddelka nemŠKega propagandnega ministrstva La Tobe je včeraj sklical na konferenco vse tuje novinarje in jim položil na srce, naj poročajo o razmerah v Avstri-j: samo ugodne stvari in naj ne brskajo po zadevah, ki so izključno notranja zadeva Nemčije. V zvezi s tem je opozoril tuje novinarje tud: na to, da bodo vsi. ki bi neugodno poročali o razmerah v Avstriji, izgnani :z države, kakor je bilo že več tujih dopisnikov, med njimi dopisnika Reuterja in -Da ly Telegrapha«. Glede na razširjene vesti o številnih aretacijah je La Tobe inozemskim novinarjem sporočil, da je na L>maju zaprtih samo 1500 do 1600 ljudi. Tud: nemški listi ogorčeno nastopajo proti vestem, k: so o razmerah v Avstriji razširjene v tujini. Med drugim citira »V61-k>cher Beobachter« v svoji dunajski izdaji p;san?e amerikanskega tiska in navaja na-5 = :nie odstavke: Neizrekljiva žalost je zajela deželo srca v triče*rtinfkem taktu. Tako priljubljeni Fratar - izumrl. Po Grinzingu odmevajo uda-«-- kopfl koniev d:vj:h pruskih osvajalcev Na Kahlenbergu in Kobenzlu. odkoder so se r>red par dnevi odmevali Straussovi valčki in štajerske pesmi, regijajo sedaj strojne puške in ropotajo havbice, ki jih pripravljajo za primer državljanske vojne. Po avstrijskih mestih in vaseh drve oddelki Gestapa in SA. ropajoč in ubijajoč. Posebno strašno je na Dunaju. Ubogi 2id-je drhte, ko vidijo, kako se njihove trgovine ropajo ter njihove zaloge krzna in draguljev plenijo v vojaške svrhe... Di-najsk; okraj Leopoldstadt je poln vzdihov v masah umirajočih Zidov, ki z razparanimi trebuhi čakajo na svoj mučeniški konec ___ List najodločnejše zavrača tako poročanje in piše, da je čudno, zakaj tuji listi ničesar ne vedo poročati o terorju prejšnjega klerikalnega režima, ki je bil naperjen proti nac.onalnim elementom in se je vzdrževal s t cm^cjo Zidov. DUNAJ. 26. marca. br. Po še nepotrjenih vesteh ;e bil včeraj na švicarsko-avstrijski meji aretiran knez Starhemberg. vodja bivše avstrijske Heimwehr. Nameraval se je vrniti na Dunaj, pa so ga že na mej: prijeli. Prav tako je bil včeraj aretiran bivši glavni urednik *Wiener Tagblatta« dvorni svetnik dr Emil Lobe skupno z ženo in hčerko. Amerika za avstrijske begunce Predlog ameriškega zunanjega ministra VYaan;>ke. švedske. Norveške. Švice. Italiie m > sem amenš-kim latinskim drža Tjrn P., ->:Jčrti. ministra Hulla rv prevozne 'a *e beguna piaćale zasebne orgi-acne v ,'->:lvah k bi pnMsle na to, da sprejme: . p .liričoe begunce Uradno po- ročilo pravi, da je Amerika prevzela delo. ker ga jc treba hitro izvršiti glede na težaven položaj, v katerem se nahajajo politični begunci Pravijo, da nihče ne bo zahteval, da bi gotove države morale sprejeti večje število beguncev, kakor določajo njeni zakoui. Amsterdam, 26. marca. AA. Nizozemska vlada je naročila obmejnim oblastem, naj onemogočijo prestop meje nezaželenim osebam, ki so iz kateregakoli vzroka pribe-žale 'Z srednjeevropskih držav Preprečena intervencija Francije Francija je nameravala s svojo vojsko priskočiti na pomoč Španskim republikancem, a je to preprečila Anglija Pariz. 26. marca. br. Veliko pozornost "v javnosti je izzvalo poročilo desničarskega »Joura«. da so Blum. Pautl-Boncour m Đa'adier dne 16. marca dogovorno izdali povelje, naj se takoj pripravita dve diviziji za odhod v Barcelono, vendar do oborožene intervencije Francije v Španiji ni prišlo zaradi izjave angleške vlade, da vztraja T1" ~ ' * nevmeva van ja. London. 26. marca. w. Angleška vlada je poslala generalu Francu noto, v kateri zelo energično protestira zaradi napada na angleški parnik »Endimion«. V noti ugotavlja, da je po preiskavi, ki so jo izvršile angleške oblasti, nedvomno ugotovljeno, da so parnik bombardirali Francovi letalci. Kakor znano je bilo pri tem napadu ubitih 10 mož posadke. Angleška vlada bo še naknadno zahtevala odškodnino tako za parnik kakor za žrtve aga napada. Obenem opozarja generala Franca, da bo odslej na vsak tak napad odgovorila z represalijami. Nova litovska vlada Kaunas. 26. marca. Nova litovska vlada bo bržkone šestavijena takole: Min. predsednik Mironas. vojska in jro6podarstv> Araatikea klavir, povelik litovske vojake: ?•-časno votetvo zunanjih zadev Lozoraitis: notranje zadeve Leona*. pravTPodje M.i*iu-h»: kmetijstvo bivši min. »redsednik Tu iseliš |W»vera Tonkuna: promet Stanisavski. V«j so član: nacionalistične stranke. Opozicija ne ho "obila novenetra ministra. Parlament je izrekel zaupnico novi vladi 2 42 glasovi proti 14. Dva poslanca sta se glasovanja vzdržala. Hod potres v Kalaorifi Rim. 26 marca. g. V pokrajini Catanca-ro v južni Kalabriji je nastal v pretekli noči moćan potres, ki je povzročil tudi veliko škode. Posebno močno so občutili potres v San Marcu, Scandaliji. Mezzo Caraccu in v okolici. Prebivalstva se je polastila panika ter je v paničnem begu zapustilo svoje domove in zbežalo v hribe. Mnogo hiš se je porušilo, na stotine poslopij p* so morali izprazniti, ker so tako poškodovana, da bi bilo vsako nadaljnje bivanje v njih nevarno. Število —ili " Madžarsko in Nemčijo, v ne/katarih vprašanj h pa obstoji med nami celo popolna edin ost. Madžarska bo nadaljevala svojo politiko napram Nemčiji tudi v spremenjenih razmerah in ste njena zunanja politika zaradi zadnjih dogodkov ne more spremen ti. Nemška vlada ni doipustiia ni kakega dvoma o sedanji nemskomadžarski meji, ki je za Nemčijo prav tako nedotakljiva, kakor so nedotakljive meje Italije, Jugoslavije in Švice. Mala antanta in Madžarska O odnosa jih z drugimi državami je Kanjra izjavil: Odnosaji z Italijo ostanejo nespremenjeni in bo duh rfmskrh protokolov vodil politiko beh držav. Globoke poljske simpatije, ki so se pokazale v vsej luči ob nedavnem obisku Hortvja na Poljskem, so važen faktor v življenju Po-dunavja. Zanimanje Poljske za Podunav- je smo sprejeli z velikim zadovoljstvom in upanjem, da se bodo naši odnosaji s Poljsko nadaljevala in ugodno razvijali. Madžarska se tudi še trud:, da bi uredila 9voje odnosa je z državami Male zveze. Pogajanja, ki so se začela in bila prekinjena v septembru, so se nedavno zopet začela v Budimpešti in za njihov uspeh dobra volja Madžarske ne bo izostala. Nekatere stalne težave v mednarodnem življenju v preteklem letu so dosegle višek in gremo sedaj ^kljub nekaterim pretresom boljšim časom in zboljšanju položaja nasproti. Madžarska se trudi, da bi s svojimi prijatelji ustvarila predhodne pogoje za pravi mir. Pri tem računa z zakonitimi koristmi drugih, je zvesta svojim obvezam, ne spušča se v nikake avanture, organizira in podpira svojo vejsko v mejah možnosti ter se trudi da bi dvignila svoj ugled in vpliv. Novi pokojninski zavodi v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu Področje ljubljanskega Pokojninskega zavoda ostane nespremenjeno Z uredbo od 29. novembra preteklega leta je bilo razširjeno pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev na vso državo, ni pa bilo obenem določeno, kje se bodo ustanovili novi pokojninski zavodi. O tem vprašanju je kr. vlada v četrtek razpravljala na seji ministrskega sveta. Odobrila je uredbo o določitvi števila novih pokojninskih zavodov in njihovih področij. Po-izjavi ministra za socialno politiko je s to uredbo vprašanje rešeno na ta način, da se poleg Pokojninskega zavoda v Ljubljani ustanovijo Pokojninski zavodi v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu. Beograjski pokojninski zavod bo vodil posle za področja okrožnih uradov v Suboti ci, Somboru. Novem Sadu, Petrovgradu. Nišu in Skoplju. Zagrebški pokojninski zavod bo obsegal področja okrožnih uradov v Zagrebu. Karlovcu ter Osijeku, kakor tudi področje okrožnega urada na Sušaku, izvzemši okrajev Kastav, Krk in Rab. Sarajevski pokojninski zavod bo vodil posle za področje okrožnih uradov v Sara- jevu. Banjaluki, Tuzli in za področje okrožnega urada v Dubrovniku, izvzemši okrajev Dubrovnik, Metković. Korčula in Kotor. Pokojninski zavod v Ljubljani bo obdržal svoje dosedanje področje, to je področje okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v Ljubljani in Splitu, okrajev Kastav, Krk in Rab in okrajev Dubrovnik, Metković, Korčula in Kotor. Poleg tega bo Pokojninski zavod v Ljubljani opravljal v smislu § 2. točke 2. uredbe o razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev tudi posle zavarovanja nameščencev pomorskih brodarskih podjetij v Jugoslaviji brez ozira na pristanišče in pripadnost ladje. Da bi se dosegla čim tesnejša vez med interesenti in pokojninskimi zavodi, predvideva uredba ustanovitev poslovalnic novih pokojninskih zavodov v Novem Sadu, Nišu, Skoplju, Osijeku in Banjaluki. Na čelu teh poslovalnic morejo stati posebni odbori, ki jim bo delokrog odredil zakon. Francija in obramba ČSR Važne izjave francoskega zunanjega ministra Pariz, 26. marca. b. V zunanjepolitičnem odboru r-enata je zunanji minister Paul-Bon-eour snoči izjavil med drugim, da kaže vprašanje francoske pomoči Češkoslovaški za primer neizzvanega napada tri plati: moralno, politično in jurididno. Po diplomatski poti. ki ie izven sleherne partizanske ner-voznosti «traini se Franci-ia. ko bi priskočila svoji zaveznici Češkoslovaški na pomoč, ne moffla smatrati niti v Londonu niti v Zemavj za najpadalko na neizzvanesra napadalca na CSR Kajti za napadalca se iahko smatra samo ona država, ki prva napade, ne pa ona. ki napadeni po pogodbi v vzajemni pomoči priskoči na pomoč, čim so ugotovljene okolnosti neizzva-neea napada. Kakor zatrjujejo v tukajšnjih poučenih krogih, bi imala taka preventivna ugotovitev velik pomen tudi za Ajnglijo v primeru njene podpore Franciji. Vprašanje ruske pomoči Bukarešta, 26. marca. o. »Cuventul« se bavi glede na nedavno izjavo ruske vlade o pravicah za prehod sovjetske vojske v primeru potrebe na Češkoslovaško. Ruska vlada je namreč službeno izjavila, da bo takoj intervenirala, će bo Češkoslovaška zahtevala pomoč na podlagi obstoječega pakta o medsebojni pomoči. Na vprašanje, kako namerava Rusija vzpostaviti zveze s Češkoslovaško, je izjavil zastopnik moskovske vlade, da že razpravljajo o ustvaritvi potrebnega koridorja. »Cuventul* vprašuje sedaj glede na to, ali namerava Moskva ustvariti ta koridor preko rumun-skega ali poljskega ozemlja. Blum se je Uklonil senatu da se je na ta način izognil novi krizi Pariz. 26. marca. o. Poslanska zbornica k * 592 Pasovi Go^b^no. sprejela &.nko:iski načrt o organizaciji naroda za primer vojne. Ob koncu de» >ate je prišlo do živaimejra be-tsedrneiza dvoboja med vojnim ministrom Da-ladierom in bivšim mornariškitn ministrom Marinom, ki ie zahteval, naj se za primer vojne postavi v»a oborožena sila France pod enotno vrhovno povest vo. Vojni mi-nister Daladier je ta predlojr Odklonil, opozarjajoč da bo morala Francija v primeru vojne hraniti ne samo evoje vzhodne me)e, marveč tudi svoje interese na Sredczem-ecn morfu. v severno afriških kolonijah in vs-e nebo na i Francijo, za vocfcbvo vojaških operacij na vseh teh bojiščih pa je nemogoče naprtiti odgovornost enemu samemu človeku. V ostalem je E>a4ad«er izra7.il mnenje, da obramba Francije ni toliko odvrni od sistema kakor od stanja oborožitve. Poslanska zibornica je Marino v predlo*: o klonila s 445 irfasovi proti 77. Vlada je imela danes dopoldne dve uri trajajočo sek>. na kateri je najprei zunanji minister poročal o mednarodnerr položaju v zvezi i ifefttjfcitft dakiaraaijo aogleJk« vlade, nato p. je razpravljala o položaiu. ki je nastal po sklepu senata, ki .ie spremenil oh rjcslansk^ zbornice sprejeti zakon o finančnih poaNa-srilih vlaie in zcižal kredite za narodno obram'ho za pet milijard. Vlada je sklenila pr© \52rati poslanski zbornici, nai odolrri stališče «*enafa. To pomeni dejansko poraz vlade v Kenaitu. vemdar pa se je vlada « tem rzojrnila novi krizi, k.i bi bila sicer neizbežna. Na včerajšnji popoldanski seji je poslanska zbornica po daljšem govoru BI vuna odobrila stališče senata, vendar pa je vladna večina skopnela na 338 glasov. Šolske velikonočne počitnice Zagreb, 26. marca. o. Banska uprava je bila obveščena, da bodo letos katoliški in pravoslavni velikonočni Šolski prazniki trajali skupno 12 dni in sicer od 15. do* 36. k3> 2.-11. IV. 1988. XV. Salon avtomobilov 29. specijalni sejem: vino, poljedelstvo, leto in dom, kozmetika, turizem. Na železnicah od 28. in. do 26. IV. v Jugoslaviji brezplačni povratek, v sosednih državah 25 rr do 5(Kf popusta, na Jadranskih parobrodih višji razred za ceno nižjega. ipeiiticni o%$Qtni& Tako govori hrvatski seljački pisatelj •.. Zu senatorjem in \*odjo dr. Mačkove politične pisarne Jakobom Jelašićem. ki je neda\-no umrl, so priredili v Splitu te dni spominsko svečanost. Na tej svečanosti je govoril tudi znani hrvatski seljački pesnik ih pisatelj Mihovil Pavlek-Miškin. Xjegov govor objavljajo splitska listu »Novo doba« in »Jadranski dnevnik« in pa zagrebška »Hrvatska straža«. Izvajal je med drugim: »Ko so naši stari Hn'ati prišli izza hladnih Karpatov semkaj, so porazdelili zemljo po plemenih in so jeli živeti kakor prej po plemenih in po zadrugah. Vsako pleme se je lahko bavilo s poljedelstvom in je imelo vsega dovolj, kar je potrebno za življenje. Kdor se je odlikova? po svoji hrabrosti, po svojem umu in človečnosti, tega so izbrali za starešino — župana* a župani so volili kralja. Toda vsi so bili enaki in zemlja je pripadala narodu. Sosedni Latinci so imeli drugo kulturo. Xiihovo vero — krščanstvo — so sprejeli tudi Hrvati, rti narod je živel svoje staro zadružno življenje. Pod vplivom nove vere in kulture, so duhovniki jeh govoriti: zemlja je božja, a ne plemenska, zato ''mamo tudi mi prmneo do te zemlje. Oni so dali zemljo v last kralju, a on jo je porazdelil med cerkve, samostane in poglavarje In nič več ni bilo onega starega in plemenskega zadružnega življenja. Radi zemlje je nastala nesloga in radi nesloge je vdrl madžarski kralj Ladislav v hrvatsko državo ter v Zagrebu osnoval škofijo, zgradil cerkev sv. Štefana in jel podeljevati pravice. Te pravice pa niso bile več hrvatske plemenske* marveč kraljevske in madžarske. Takrat je jela nastajati graščina in omejevati pravice ljudstva. Jeli so zemljo deliti gospodi in graščakom. Zato je narod na Krbavskem poju zapustil svoje i'elikaše z besedami: Ker so nam odvzeli zemljo, naj jih pobijejo Turki. Položaj ljudstva je bil vedno strašnejši. Ljudstvo se je pritoževalo proti velikašem, ki so mu jemali zemljo in imetje, onečasčali žene in hčerke* rezali nosove in pretepali ljudi. Med obtoženimi se je celo nahajalo več velikaških žen, pa tudi zagrebški škof Ožbald Tuz. Kralj Matjaž jih je pozval na odgovor, ali se po-zivu niso odzvsli . . .«• O Matiji Gubcu je rekel Miškin: »Gubec se je vdal pod pogojem, da sodijo njega* narod pa puste na miru. Toda velemožna. piesvetta in veleučena gospoda je dala na Markovem trgu Gubca živega speči, ga razsekati. njegovo truplo pa vreči na cesto za hrano psom .. .8 Dobra reklama- mnogo odietnalceo To reanieo ja at davao •poznal ves poslovni avet. Kafcor meten gospodar, mom tuca vaak dober podjetnik gledati da donele s tim manJHmi ftrošk: čim vetji uspeh. To kaj lahko doaagli z oglasom v pa- to, pa jubilejni številki »Slovenskega Naroda« V kateri bo reklama najučinkovitejša in uspeh oglasov največji, ker bo njena vrednost trajna. Oe se ton) s? nista odločili za oglas ob tej edinstveni prHUti storite to čim prej, da Vam bomo mogli rezervirati lep prostor. Za zboljšanje naše "~ stanovanjske kulture Razvoj naših naselij je brez vsake organizacije Ljubljana, 2*. marca -Pr. nas }> beseda tfbanlaem le predvsem modna fraza, nate je prav, la je spregovoril o aktualnih problemih naših r.fl^i;j strokovnjak- ffaip. naselja so verna slika naših gospodarskih razmer, ki nikakor niso idealne: potrebno je, da opozorimo na ugotovitve univ. prtrf. dr. ing. A. ^raifl v njegovem članku objavljenem v Tehniki in gospodarstva da se bo tudi širša javnost seznanila z vprašanji, ki so v naj tesne jat zvezi z našim socialnim in gospodarskim življenjem ki pa se jih pri nas nihče ni lotil dovolj odločno. RAZMERE KI SO V NASPROTJU > SEDANJO STOPNJO CiVIl J/^\v Ufc Pisec predvsem ugotavlja, da »sodobne metode ustvarjanja dobrin hirajo na tnih osnovnih težkoč dandanašnjega gospodarskega reda: Ze po svoji tehnični zasnov, h izmikajo čimdaije bolj neomejeni iniciativi roesdnesnika in zahtevajo vedno bolj intenzivno sodelovanje Urokih krogov. »To se kaže zlasti pri sodobnem urejevanju naselij- Najširšim plastem prebivalstva bi bilo mogoče ustvariti z modernimi tehničnimi sredstvi udobne, času ustrezajoče stanovanjske razmera, vendar pa so sodobna ^ lan ovan j a dostopna le posameznikom. Naša mesta so precej dobro urejena v središčih, kjer so ulice kanalizirane in imajo elektriko in plin, a Ze bližnja predmestja so globoko izpod stopnje sodobnih stanovanjskih in urbanističnih razmer, na deželi in v industrijskih predmestjih pa so stanovanjske razmere v ostrem nasprotju s stopnjo današnje civilizacije. Mladi ljudje zapuščajo podeželje in iščejo zaslužek v mestih, namesto, da bi jim nudila zaslužek vas. Podeželska naselja se skoraj povsem nič ne razvijajo, periferija večjih mest pa rase nezdravo ter neorganizirano in v Tvezi s tem naraščajo upravna in socialna ~vrem«na. Id zadržujejo zdrav razvoj urba- KAROR SREDI PRETEKLEGA STOLETJA m kmečke hiše. oddaljene od krajev in večjih mest. imajo še vedno značaj izza srede prejšnjega stoletja, ko se je kmet osamosvojil po fev-ialni sužnoati. Kmečke hiše so v tehničnem pogledu silno zastarele: v talnem načrtu so primitivno rešene slabo so zavarovane proti mrazu in nezaščitene proti talni viagi. ki pronica v zidovje. nimajo dovolj ventilacije in svetlobe, da so stanovanja vlažna, zatohla in mračna. Primitivno so urejeni hlevi, pritikline. gnojišča in asanOrJe se razliva gnojnica neposredno pred hišnim pragom P^Tebna bi bila smo-trena asanacija: male subvencije za betoniranje gnojišč in vodnjakov pa so le kaplje v morje. Upoštevati je treba tudi da je kmečko prebivalstvo pri nas navadno prepuščeno samo sebi. ko zida. Nima tehničnega svetovalca in ne more najemati podjetnikov iz mesta. Stavbarstvo, stanovanjske razmere, ureditev gospodarskih poslopij, izolacija zidovja i. t. d., vse to je "še ytiamilivno in v zadnjih desetletjih se ni skoraj nič spremenilo. Nešteto vasi še ni-rr.i z ^ave vode. se ne pozna pravilne ureditve hlevov in gnojišč in mnogo hiš je še ce?o brez s'edu primitivne stanovanjske kulture Pri r'e!1h "za ureditev našfh podeželskih naselij bi lahko zaposlili vse naše nezarv ~>r.e >Iavce. Ste vi me tehnične strokovnjake in obrtnike pa tudi industrijskim strokam bi se nudi? zasluže*. To BI NAJ BILA »JAVNA DELA« Tudi pri nas so začeli odpravljati nezaposlenost z zaposlitvami pri javnih delih, a namen je bil dosežen le demo. Delo so dobili predvsem nekvalificirani delavci, a nešteto mladih kvalificiranih delovnih moči je ostalo brez zaslužka — od obrtniških pomočnikov do diplomiranih akademikov. Kriza korenini globoko v dandanašnii socialni in gospodarski strukturi; treba je najti način pravične razdelitve produktivnega dela m zaslužka. Treba bi bilo rešiti vprašanje, kako bi dali podeželju intelektualne delovne sile, ki jih je v mestih preveć In kako bi organizirali ureditev' podeželskih naselij. — Ce bi se naši inženierji. arhitekti, stavbeniki, diplomirani tehniki itd. začeli bolj zanimati za podeželje ter za možnosti produktivnega dela med množicami kmečkega prebivalstva, bi ne bilo več toliko prepirov pri določanju delokrogov koncesioniranih del. Predvsem bi bilo potrebno, da bi oblasti ustanovile v območjih v interesne skupine združenih občin stalne tehnične referate, kjer bi delovali strokovnjaki. RAZVOJ INDUSTRIJSKO! NASELIJ BREZ ORGANIZACIJE Tudi industrijska naselja in okolica industrijskih krajev pri nas se razvijajo nezdravo. Najboljši primer za to je razvoj nekaterih naselij po vojni na Gorenjskem, n. pr. Kranj s svojo okolico in ves gorenjski kot okrog Jesenic. Ko se je povečal obtok denarja, so začele rasti delavske k okni je. trgovina in obrt sta se razvijala r. tre je in znaten je dotok prebivalstva iz drugih krajev. Zaradi pomanjkljive organizacije se razvijajo delavske in obrtniške kolonije divje, nesmotreno. Racionalno projektirana so kvečiemu industriiska poslopja in večje meščanske hiše. Preprosti ljudje pa zidajo kakor jim narekuje primitivni nagon v boju za zavetiščem (nagon, ki se še vedno ni mnoero povzpel nad stopnjo no madov). Kar je nastalo v veličastni pokrajini okrog Kranja, nikakor ne dela čast- naši tehnični kulturi. Delavec m obrtnik sta Investirala krvavo zasluzen denar (in pogosto sta se mo-r-ala t ud: zadolžiti) v hiše, ki bi lahko mno-2ro bolj ustrezale svojemu namenu ob smo-treni tehnični in gospodarski organizaciji. Kiko lene bi lahko bile delavske kolonije. Če bi jih projektirali strokovnjaki! Razen tega bi bilo lahko vse boljše in cenejše, če bi bila n. pr. tipizirana okna. vrata in 9. Pri kolektivni izgraditvi koloni; teMn tudi :~»eiona?no uredili ceste in ka-nal'zari^o lev -*-o-\—beIi naselje z zdravo vate Organizaciia v območju industrijskih krajev ki so pod strožj'm nadzorstvom vnfli oblasti bi bila pač še lažje izvedljiva. ZBOf '-*MK STANOVANJSKIH RAZ MER V LETOVIŠKIH KRAJIH Zelo potrebno bi bilo. da bi asanirali kmečke hiše v nodeželskih krajih, ki bi hk t letovišča srednjim meščan- skim plastem, ki ne morejo letovati v modernih letoviščih. Ciste tujske sobe v asa-niranih kmečkih hišah bi nedvomno privlekle dovolj leToviščarjev tudi v kraje, kjer se dosl^ ni mogel razviti tujski promet prav znradi pomanjkanja primernih nvanj. Z ' '':mi. a racionalnimi inve-sl iami bi lahko izredno mnogo pomamu prebivalstvu in hkrati bi -ne še val i tujski promet. Vsa ta vnra mia. ki so v zvezi z uredit-n stanovanj, s nedvomno. I ob '39.. v nedeljo Y 7 m 9.. v ponedeljek ob ^-S. Prihodnji spored. ORLOVO GNEZDO finska skupščina Uspešno delo v rudarskem revirju SPD v Trbovljah Trbovlje. 25. marca \ rani gostilne Forte je bil v torek X. redni občni zbor SPD, podružnice Trbovlje, ki ga je ved U predsednik g. Ante Beg. Obširna poročila so podali gg. Kostanj-šek kot ttjnik. Radej Drago kot blagajnik in šestine Franjo kot gospodar, ki so na čelu uprave od ustanovitve društva. Načelnik g. Ante Beg je v svojem poročilu ugotovil, da je bilo desetletno delo Sprave ogromnega obsega. Prva leta društvenega delovanja so se po večini prirejali izleti na Kamniške planine in Triglavsko pogorje. Po nekaj letih je društvo otvorilo lastni planinski dom na Mrzlici, ki je domala poplačan, higijensko m udobno urejen. V njem vlada vzorna čistoča in je oskrbljen z najboljšo pitno vodo in plinsko razsvetljavo. Oskrba je prvovrstna. Predsednik je končal 2 želio, naj bi dalo pnnodnje desetletje društvenega obetoja naši družini krepak roj mladih, vnetih planincev, povečano rojstno hišo na Mrzlici, ki je te pretesna in še en lasten dom na vrhu dolenjskega očaka — na Kumo. Mladim planincem naj bodo za zgled v vztrajnosti stari člani planinci, osobito g. Mahkovee Jože, Id ga pozimi in poleti mnogokrat vidite na naših vrhovih. Tajniško poročilo je "podal ~g. Danilo Ko- stanj še k. Vsi odseki kakor mar kaci js ki t gospodarski, smučarski, fotografski in mladinski odsek so deiova.i zadovoljivo. Število članov v preteklem letu se je povečalo za 50' r. Skupn.h izletov podružn ca ni prirejala. Glavni vzrok je dejstvo, da je treba objavo za polovično vožnjo po železnici kol kova ti s kolkom za 5 Din. Prireditev večjega obsega je bila ob priliki slavnostne otvoritve vodovoda na Mrzlici. Društvo je priredilo več poučnih predavanj. Veliko nalogo si je nadel odbor za vzdrževanje dohodkov na Mrzlico in za dosego boljših komunikacij na Mrzlico. V to svrho je bil izvoljen poseben cestni odbor«, ki je večkrat posredoval na merodajnih mestih tako pri občini kakor tudi pri banovini. Ker je dobra dovozna cesta na Mrzlico mogoča in je za tujski promet velike važnosti, so vsi obljubili podporo za zgraditev ceste. Novozgrajena banovinska cesta Trbovlje—Savinjska dolina leži na naj-m mestu S00 m visoko in je oddaljena le 3 km od doma na Mrzlici z višinsko razliko 300 m. fttrošk' 2S to delo bi bili malenkostni. Tujski promet v dolini bi se z zgrad:tvijo ceste zelo povečal. Za pripravo zgradi t ve novega doma na Kumu je bil izvoljen poseben odbor, ki je izvršil začetna dela. da prevzame postojanko na Kumu podružnica SPD v Trbovljah. Tudi xa_ to_ delo je veliko zanimanje v vseh rudarskih revirjih. Blagajniško poročilo in poročilo gospodarskega odseka vsebujeta razveseljive po* stavke. Promet v domu na Mrzlici se je domala podvojil. Dolg aa dom je po zaslugi g. Hauka poravnan v celoti ter sta plačana tudi vsa inventar in vsa zalogi. Preskrbljeno je te nekaj materiala za povečanje doma. Podružnica je poravnala vse obveznosti napram Osrednjemu odboru v Ljubljani. Podružnica SPD v Trbovljah priredi letos dne 4. septembra, v primeru slabega vremena pa 8. septembra slovesno proslavo desetletnice obstoja, združene obenem s proslavo 100 letnice rojstva Hausenbichler-ja, največjega mecena slovenskega planinstva, pO katerem se imenujeta stara koča na Mrzlici in >9tfbelc mS in dela vec Vinko T.ombar iz Leš pri T rž: Hi. Huda lovska nesreča pod Ljubnikom Skofja Loka. 25 marca Daleč po škofjeloškem okraju je zbudila veliko pozornost nenav^dr?. nesreča, ki se je pripetila na severnem obronku Ljubnika v zgodnjih jutranjih jrah v sredo, pri ka-terije le za las manjkalo, da ni bilo smrtne žrtve. Heinriharjev lovski čuvaj Logon-der Nejče in njegov prijatelj Pavle Guzelj sta se odpravila v torek ponoči na Ljubnik. da izsledita, kje pojejo divji petelini. Lovca sta se med notjo ustavila na ( labrovem. kjer sta nekoliko poležala, potem pa sta nadaljevala pot proti vrhu. Fr:družil se jima jc šc Francelj Volčič. Ob 4.45 so krenili iz koče. Prav posebno vnet in nestrpen je bil Logondcr. ki je zas.U>a!. kako poje petelin. Krenili so navzdol tako, da so vrh obšli, potem pa proti severnemu obronku, ki je izredno strm in nevaren. Logonder je sel spredaj. Naenkrat, ko nihče ni niti najmanje pričakoval, je bila nesreča tu. Onadva zarđaj sta še klicala Lo-condru. naj se pazi. —v istem hipu se je ie odluščila Losondru skala in lovec jc /letel v globino. Po najhujši drč' je padal z vse večjo naglico in se vali! kakih 150 m navzdol, nazadnje pa je se odletel kakih 10 m preko peči in obležal v robidovju. Ko je drvel v globino, se jc Logonder skušal ujeti, kjerkoli pa je poprijel, vse se mu jc izmaknilo. Zaostala dvojica je bila trdno prepričana, da leii v globeli težko por&odovan. ako ne celo mrtev. KLar ^o mu dale noge, je hitel Guzelj nazaj v planinsko kočo. kjer so vzeli s seboj vse potrebe za reševanje. Na pomoč je odhiteJ tudi oskrbnik koće g. Viljem Pečar s svojimi. Reševalno delo je bilo silno opasno in so se mogli reševalci le počasi bližati Logondru. ki je tičal v drči. Slednjič jim je le uspc'o, da v> mu vrgli vrv, ki si jo je ponesrečenec opasal okrog prsi, nakar so ga potegnili navzgor. Korakoma so se i/.motavali iz nevarnega terena in prišli tako nazaj v kočo, kjer je potem ležal Logonder v sredo ves dan. Iz škofje Loke je prispel zdravnik dr. Albert Ho-ma-n ki je nud'! ranjencu vso pomoč. Dan pozneje so potem prenes-H Logondra na losilnici z Ljubnika v ^kofjo Loko, nakar balkanstvo« in : balkance«, mora čitati in gledati Bran. Nušićeve komedije. Začudil se bo. ko opazi, da je Nuslćevo zrcalo, v katerem nam je kazal balkanske razmere In ljudi, le tu in tam izkrivljeno, večinoma pa čisto gladko in resničnost s kruto svobodo resnično odražajoče. Začudil se bo. smen ki mu je se pravkar stresal prepono, mu bo naglo-ma zmrznil in z grozo, gnusom in tudi žalostjo se bo vpraSeval: Torej je vse to res? Križ božji, ali je sploh mogoče, kar slišim In vidim? Latinskega gesla: ^Ridendo dicere ve-mm« se je držal Nušič vse življenje in neštetokrat je v svojih komedijah smehljaje dopovedoval balkancem z osupljivo brezobzirnostjo vso resnico. In balkanci so se krohotali in so ploskali, pa ostali — balkanci. Kako je mogoče, da se smejejo? je vpraševal marsikdo, največkrat pač sam Branislav Nušić. skomizgnil z rameni, odgovoril z Dantejem: »Laaciate ogni spe-ranza!v — še napisal Pokojnika : in umrl. V obupu nad domačim in svetovnim bal-kanstvom se je neizčrpni satirik in ironik zadnjič m nikoli še tako jasno izpovedal zoper današnjo propalost in zoper vesoljno nemoralo z vzkliki: »Morda sem zato a?ent anarhističnih celic, ker hočem razkrinkati vas. roparje, tatove in razbojnike ? Mar pomeni za nas to razdiranje družbe in družabnega reda ? Mar so perverzne žone. izdajalski prijatelji, razbojniki na univerzi in krivoprisežni-ki, mar so to tisti stebri, na katerih sloni ves ta vaš družabni red? Mar je tisti, ki zahteva ugrabljeno moralno in materijalno posest, zato razdiralen element? O. vi t) 1-ni ničvredneži ne zaslužite, da vam poštenjak pljune v obraz! Tako je celo večni šaljivec in burkež. ljubeznivi dovtipnež in neugnano duhoviti humorist moral končno postati patetičen \ retorik: tako mu je v »Pokojniku^' vedno znova zamrznil smeh, in gledalcu, ki se je še pravkar zakrohotal. se nagi orna skrči srce ob strašnosti tragediie v tej komediji. F!no naiboliših. idejno najtehtnejših, vsebinsko najaktualnejših del letošnjega repertoarja smo dobili s ^Pokojnikom •. ki bo brez dvoma našel svojo pot tudi v zunanji svet. kjer — kakor med balkanci -— vladajo moralni keoa. korupcija, brezvest-nost nasilje nad resnico in pravico. ^Pokojnik« je privrel Nušičtl iz. srca. zato nahaja povsod odmev src in dus, k; so še poštene in še ne okužene po vseob-čem cinizmu in anarhizmu. Uprizoritev po C. Debevcu poslovenjene in izrežirane komedije je bila vobče in v posameznih ulogah zopet odlična. Igra brez posebno bogatega dejanja ima svojo težo v miselno in čustveno globokih raz-motrivanjlh, ki s svojo perečo resničnostjo močno drže gledalčevo pozornost od predigre preko vseh treh dejanj. Komedija pa ima še vrhu vseh izklesano narisanih značajev, osupljivih, a kar nič neverjetnih dogodkov še prav izredno vrlino: zadnje, tretje dejanje je zlasti močno in učlhlto-vito. ■ Pokojnika . ki ni pokojnik, temveč vsega oropani poštenjak Marie. je krasno ustvaril Emil Kralj, ki je poudarjal ganljivo žrtev današnjega družabnega te la odlično. Njegovo brezvestno ženo tipične sodobnosti igTa Mira Danilova psihološki takisto dovršeno in vrhu tega v rafinirano elegantnih toaletah. Vzorec brezdušnega In bresmoralnega už'vača je podajal prepričljivo naravno z inž. Novakovićem Al. Drenovec, glavarja .sleparjev, zgovornega in nasilnega Elas:ojevića doživlja s silnim efektom Cesar, hinavskega literarnega tatu Protiča Jon, tipičnega beograjskega pn-rasita. krivoprisežnika Anta vedno originalni in prijetno temperamentni Danes, iz resničnosti frapantno zajetega novinarja Potokar. plitkega zakonskega zajedalca Milata Snncin bi pra~v pretresljivo realistično, v govorici in vedenju izvrstno areira nega Rusa Aljošo Sever. V manjš'h epizodnih vlognh so dodajali srečno ilstvaiitVe še V. Juvanovs. Plut. Skrbinšek i. dr., med temi tudi iartčWa fAginia), ki jo je po dolsrem čssu o!»rinstvo z«do prisrčno Pozdravilo. Pred predstavo je imel g. dramaturg Jos. Vidmar kratek spominski govor o Bran. Nušicu. ki jc kol prvi načelnik ministrstva prosvete utrdil stališče našega gledališčn in njegovih članov ter je doslej s 13 svojimi deli uspešno obogatil slovenski dramski repertoar. »Pokojnika« je sprejelo tudi naše občinstvo s polnim razumevanjem in toplim priznanjem vsemu nastopajočemu osobtu. Fr. G. Športne zanimivosti 13« kolo liginih tekem — Velike mednarodne smučarske tekme v alpski kombinaciji Jutri 'n> 1-5. kuIo liginih tekem. Sodnici odb.»i JNS je ikfcločil za vodstvo tekem na-g&ectaje fcvjdnike: v Ljubljani m tek no Ljub-!>ina:Je»"i:nfetvo Bažanft, namestnik KatančlČ; v ZaiTre.1 u Gradjan6.ki:H.ij Eufc inž. Mika Po-povič, nnuiesinik Zivković; ILi>k;P^Slv italijanski sodnik Matteo: v Beogradu Jugoela-vija:Co: cordia Motuirov najutfctnik Neuko-v"c: Ila.-k:>!avija Mlinaric, namestnik Ifever-kla. Obema, zatrreijskima tekmama bo piit-o-stvovaj tudi buveziia kapetan, ki b<> nato dokončno določil reprezentančno moštvo nasproti Polje-ki. To srečanje bo že prihodnjo nedel:o. Med na^'m! ooironic'.*- v'ada »lllkii^iifnn C&Kpotoženije, vendar je milo upania, *a bo Jugoslavija mogla izena-5ifc| ogromen rmsikok Poljakov. Sicer pa izid srečanja, ne ho upi i val na iateleSbo na fivvtovncm prvenstvu, kajti francoski li^ti poroett.jo. da bo Jugbslavja sodelovala^ c prav bi l^ila, po Poljski i/Zoiena. ker bi b'lo da. da. lm manjkal na tekmovanju tako močan nasprotnik, kakor je Jugoslaviji. V nedeljo teden bddo n.i Kaninu velike mednarodne tekme v alpski kom1 i :aiji Ra»zen prire-li'ed'a bodo sodelovale Še Švica, Nemoija. rS^sncaja in Jucros-laviji. >ra$ tiavez. ki je hi! as U) prireditev vaCigen JEe v prejšnjih letih, ona Sele leten psvil nri-Kko n^L:,: nvmcomn številno moStvo. Pri-invljenih je o»l nase strani 10 l*kWOt«Scev, ker na i m- ■ • neltaleri ftfljrte Bar^rlBfee, j:h no^ovalo li N- JZS9 k? rrbral reprezentanco tako. da bodo na*topili i a ■.•„•. starih izkušenih tekmovak-ov rudi mia.i>i. ki c*> se le o na tekiuaJj fekazniL preizkušnja bo težk kaj;i kaniiti&k'a i^ogra je znana kot eoa najtežjih isi slovi po fc\oji hudi strmini. Na.--; ivpic'/.eii'ain\i bo adpotovala v j>oae le jek zvcčtT ali v toiek zjutraj iu sic^v prya?k Ciril Piaček Bniil Zuidar. Druno Kic^i i.i Pavel Lukau;.;-. (vid Je6cni«,cu u/. Ljubljane ;tkademiik Voller "m Slo; ar, i/, Celja Podku-bov^eJ^ ki (»laJi-nik. i/. Ti/.ic-.i pa Itir,o Au-kolc. Ce slutnju ne 'n mo^cl na pot, bo tiamt^to njedra vakočil Stopaj., v rhoštvii bi biLi .-icveila še IleLni :n Novaki ki pa «i:or'-ta /.arad: noktiianja fej-::ov rstati bojna. Q»l naveza sprenajato moštvo uvr. Vnenik iti Bernik. Poslednja, letošnja |iri\'l\\ .T7.SS in Spioll zaključna v krošnji zimski s. 7/i;:;i bo tii-p^aveiu smuk dne -1. aprila, Savea upa, da bo do takrat še dovolj sne-«i. \ neleljo si bo preao ogledal savezni funkcjfonar in bo na podkvi njeppovega poročna sav^z sklepal o morebitnih i'Z-prememi'eh. Tekmovalna progo za smuk 1 m» bržkone treba 4 in bi se v tem primeru izpiomeniia v- nekak veles-l.ilom. Savezni odbor se j tudi pečal z mVTijo. da !i fcekmovaiije pomakn il na Overtno ne^'e'jo, na 'on 10. apnua. je pa moral to opustiti ker bodo te!a:. vsakoletne ] tekme na ^larrooJstti m zaradi te«rn ne bi i mogT: raonnati na <'e\-ilnejšo »no^emako : udelc/.b<>. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota. 26. marca: Ob 15. uri: Bela bolezen. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 dan navzdol Nedelja. 27. marca: Rdeče rože. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 28. marca: zaprto Torek. 29. marca: Bela bolezen. Red A. OPERA Začetek ob 20. uri Sobota. 26. marca: Helteja. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol Nedelja. 27. marca: Ob 15. uri: Grofica Marica. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Traviata .Gostuje ga. Zlata Gjun-gjenac. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 28. marca: zaprto Torek, 29. marca: Jakobinec. Red B S $itm&keqa ptatna Kino Matica: Gospodarji viharja. Nerazumljivo je. zakaj teče taka filmska mojstrovina v Ljubljani samo dva dni. Drugod po svetu so ta film ameriške Metro Goldwyn Maver produkcije predvajali tedne in mesece v polnih dvoranah. Kiplin-govo klasično in dovršeno delo je tudi klasično in dovršeno podano v filmu. V glavnih vlogah so mali Freddie Bartholomew, Spencer Tracv. Lionel Barrvmoare in Mel-vyn Douglas. Bartholomevv je razvajen in pokvarjen milijonarjev sinček. Svoje tovariše in svoje profesorje kakor ves ostali svet. ki ga obdaja, terorizira, ker ne aa-veda. da je sin bogataša in ker ve, da je mogoče z denarjem vse doseči. Iz zavoda ga izključijo, oče se odloči, da ga bo sam vzgajal, dasi doslej ni utegnil posvečati pažnje tudi sinu. Zgodi se pa. da pade sinček na potovanju s krova v morje. Reši ga ribič Manuel. na ribiški ladji pa se začne dečkova vzgoja. Vsa filozofija vzgoje je podana z vsebino tega filma: dobra vzgoja je mos-oča le v delovnem okolju, ki samo po sebi vzgaja in oblikuje pojenca, in pod vodstvom dobrega vzgojitelja. Navaden ribič, ki izvršuje vzorno svoj težak ha nevaren poklic in ima zdravo pamet, je s svojim ravnanjem in z žrtvovanjem svojega življenja naredil iz pokvarjenega milijo-narjevega dečka znaćajnega in vrednega fanta. Prizori na morju iz ribičevega življenja so prekrasni, režija dovršena, igralci odlični. Film je nov dokaz, da ameriška filmska produkcija vodi v svetu, in dokaz, da so tepci tisti, ki trde, da film sploh ne more biti umetnina. (Bel KOLEDAR DANES: Sobota, 26. marca katoličan:. Emanuel, Dizma JLTRI: Nedelja, 27. marca katoličani: Ru-;>ert DANAŠNJE PRIREDITVE Kinematografi: MATICA: Gospodarji viharja (ob 16. in 19.15) Podmornica D-l (ob 21.15) premiera SLOGA: S:rata mala bogatinka UNION: Romanca MOSTE: »Viva Villa« in »Prodana Venera« ŠIŠKA: Zlati kodrčki (Shirley Temple) Oficirski dom ljubljanske garnizije družabni večer s koncertom ob 20.30 v Kazini Ribarsko društvo občni zbor ob 20. v hotelu Miklič Filozofsko društvo predavanje univ. prof. dr. Alberta Bazale rSvet in življenje z v^fla volje- ob 18. v mineraloški pre- dalnici na univerzi Okr. organizacija JNS Ljubljana—Barje občni zbor ob 20. v salonu pri Cešno- varju. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi isti spored. Ruska Matica občni zbor ob 14. v dvorani b. hotela Tivolija Sokol Šiška: predavanje o bratski češkoslovaški republiki s filmi op 10.30. PEfcURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli, Tyrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gar tus, Moste — Zaloška cesta. ..... i --------- - - - - . Lep dar: Zgodbe brez groze »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 26- marca Stran 3 Galanda, Malcš in Mašič razstavljalo v Jakopičevem paviljona svoja Ljubljana. 3n marca Vćenaj dopokint je bila otvor je na v Jakopičevem paviljonu razstava dveh doma Sh slikarjev Mihe Malesa iz Ljubljane in Zorana Mu&ćm iz Maribora ter goste Sk> vaka Mikuiaaa Galandc iz Bratislave K otvoritvi ee jc zbralo lepo *tevi*o ljubite ljev liiome umetnosti Bansko upravo je nastopaj prof. Fenan, mestno občino dr. Mole, zbornico za TOI tajnik dr Plees. Narodno galerijo upravnik Iran Zorna, CJL dr Murko, Penklub predsednik uprav-ci Oton 2upanč3č itd- K otvoritve so pri-fii radi mnogi naši umetniki s predsednikom Ivanom Vavpotičena. Miba Male« je razatavil okrog 500 lesorezov in vso svojo likovno literaturo Izredno zanimiva 90 razstavljena dela Mihe Maleaa že zaradi tega ker kažejo njegov razvoj od !. 1922 do najnovejšega Časa. Vidimo njegov prvi lesorez (Adam in Eva) ter njegove nedavno objavljene ilustracije Prešernovega »Sonetnega venca« Obiskovalec lahko zasleduje Malešcv razvoj v tehniki in miselnosti od umetnikove šol- ske dobe v Zagrebu in Prag' do popolne osamosvojitve v ustvarjanju in gledanju oa 5vet m življenje. Razstavljeno kolektivno delo Mihe Maleša kaže, da ga jc šteti med najbolj delavn siovenske umetnike Razstava priču, da je ustvaril v lesorezu gotovo već kakor drugi da se ie zanimal za vse aktualne probleme in da življenje v teku zsdnjih 15 let ni šlo jalovo mimo n^ega. temveč se je izrazilo oblikovano v "ifcgovem dehi. M.d razstavljenimi lesorezi jc tudi nekaj uspelih barvastih lesorezov in linorezov. Posebnu pozornost bo zbudila njegova »likove, lrreratura« L 1923 je izdal zbirko desetih lesorezov slovenskih umrlih, potem se izšle »Rdeče lučke«, katerim je sledi! »Golnik* r.at. T,Senc:» "Sonetni venec*. Prvič" je Maleš razstavil keramiko, krožnike 7 umetnikovimi slikami pod glazuro k; so dekorativni in ne brez umetni ške vrednosti. Razstavil je rudi nekaj leso rez-\a :.ca Jč skladno in strumno opravila vaje s pn^ko. ženska deca v okuer h belih oblekeah vaje z loki. nakar je vrata dečkov pokarala izvrstne preskoke s prozno desko ob tolikem nov učenja občinstva Članice so na dvovisinski bradlji pokazale P(*v srečno sestavljene vaje in Cm V deležne tooleca priznan w. prav teko vrsta naraščajn;kov na bradlji. Po kraj-iom odmora je nastopilo S oe-a^ajni- z izvrstno rodano »Maztirko«. *c*tavo br Dava Burje Ta točka fe bil* ena oajbtfjMb ie- pe:ra sporeda In ;e obcv^*v< aa*rradiia aa-ra^čajn • Samim pri nanjem. Učinko^rit 5c bil t«KJi aa.«*on • evetoriee naraščaja a telovadno fkla jbo \x Berd.ii&a »Fra -aavolo« rakar ie - re^a članov pokazala dve v«j: nn dji»j:u. ?f"^ki "m ženskj nara>5aj «*a nato v novih te vadnib kro:"r? rzved1« prvo nro^to ia X. vapsnkoUki zle t v Pracri prav dobro. Vaie k) zelo •iikovfte In §mo prepričani, da bod* v maf» do*ede popoln uspeh. ZaL <*a -:i<-r-k »' e %-ce -efave O'l-'čno «r> n*i: - - - i rr. k.»weoo je isključila pofitiiffo uro trajajo? spored S* %&tm leoa i» učinkovita dr. MuTiikTva skladba — tekrvadai plesi .7 onerc >Faue>t« hi 99 j» < ni in cTan: " m aela sicladuo in stnimn • « ^cinstv.j !e furedilo te'onB vtip m «r»or?:no vadite' "«»k mu zbor ti -i«>-n_ »t pse SofcVa. izreki «v«j|e bratske .4.^t'tk." L<» Tiarvci h. et nrfm .. Sczrt maharadže iz Patiale Uomiiasra je prišla kratka vest. da je v wm§ ?t€»tolnici Lahon umrl sir Bhnr>in-dra Simrb, mabaraUi iz Faiaje. Maoaradža je bil rojen 1. 1891 in je prišel ie s *tii' tti ■na lati do očetovi amrti iuk prestol knelevi- ne Panđiafc. ki Šteje pokiriH: milijon preM-v«kev, a je ena oaftiocatejših iodfkih po. Jkzajcn m je tudi slovela zaradi izvnstno or-gttnizirane vojske. Namesto mladega maba-radže \& vlndaiske posle vodil do 1. 1911 re- evet, medtem ne eo mladeca maha-radSo temeljito vzeajoii za bodoči prtfta Nadaljeval ie modro politiko recent^kec i Sveta in je predvsem stremel po zboljsa-njn živijenja svojeca ljudstvn. Me-i -vef»v-no vojno je bil Pandžab kot vazalna 'irtavi-oa An^rHie na strani antante. ki ji je dal oa razpolago 28-000 mož izvrstno oboroženih in drajjfoiraDih Sikhov. L. 1918 ie Kil tudi n:i AiDadni fronti, a v pomladi 1. 1919. je b#a >. .ma zaeropa. da je bil satrt upor » Pa«- 36, KOLO 9hW RAZREDilE LOTERIJE žrebanje I. razreda 13. in 14. APRILA 1938. Dobitki; Din 64.991.000- CENA SRKĆKAM ZA VSAK RAZRED : l/t srećka Din li srečke Din 150.— u srečke Din 50.— IZPLAČILO TAKOJ — BREZ ODBITKA! STROGO SOLIDNA POSTREŽBA ! GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN I DRUG GAJEVA 8 ZAGREB ŽLICA IS Varala naj naslovijo NARAVNOST NA >.\>>, ker nimamo nllcjer ne preprodajalcev ne agentov. Imena dobitnikov ne dajemo v javnost nobenim pogojem! 1 :\ 1 đfahu. V a-\*n»»tu 1. 1!r2r> ie 7. /no o1* l/Oirdon. Ko je bila 1031 ustanovljena '/-'•orni'-a :t* J- PafciaJe ni^n clfln iu poznojo njen ureA* - Dik. Pro;vic;.ra.i ie felera.t.vnn tat'd vazal- ■Mfh knežjih -iržav-v. ,rj;j' j-a ,>- ''v* (iemokratskejra v*K>tovaJ zahtevam T-seint4*lceira le rr. ; e^-a r>' Tf«>.ivi>no«fci \r\dik. L. 1030 : nieuiovi n^r»ro:n"k; in čeprav mu ii.-<» mocli ničesar ckokarsavri, || prebi-ro]^ - v*^m ^rhodu v AtutIj.to « emon^triralo prot: nje-mu. L. 1985 ie po t ova] v Italijo, kjtt 01 poperž o-31ikoval z redam m*. Orcy Mahara^ža jc r»p rjevn ^rnik. v*>:jtl pa je za c^^CC :7.mH nafho^nfr-T*fb in-l^kih Težave trafikantov Iz krogov trafikantov prejemamo tlan za dnem pritožbe, v katerih opisujejo svoj v resnici težak položaj. Trafikant, ki je v največjih primerih vojni invalrd naleti na nerazumevanje tako pn svoji dobaviteljici monopolski upravi, kakor rud; pri kupujn-čem občinsr\ni. Trafikante &e v zadnjem času trudijo za primerno zvišanje prodajne provizije, ki je pri nas i/redno ni/ka. dasi imaroo lasten pridelek trbaka. Pn skrom nem zaslužku je prisiljen trafikant oprav- ljat; Nvojn službo po 13 in celo več u»r na \lan, ki jih prcsea\ ite!; prodajalcem r>lago na dom ter je '.inj odgovoren, du ni pokvarjeno \'eletr-govec pa daj i' tudi dugoročne kredite in cmo^oca prodajalcu vsaj -5 odstotni /^slu- Ssic Takih ugodnost; trafikanti nimajo. Vse tuke druiine ee bodo pridele ofirielno v nedeljo 27. t. m. na strelišču v Pevovniku. članicam domdfce sekcije in članom mlaoMn^ke sekcije so poleg vojaških na razpolago rudi maiokalifcr-ske pušk2. 9trelske vaje bodo «>b lepem vremenu vsako nedeljo od jutri do večera. —c Zanimiva nogometna tekma. Jutri ob 16. se bo pričela na Glaziji finalna tetama za prvemstvo LNP med SK Celje-m in ŽSK Her-meeoju iz Ljubljane. Ker sta obe moštvi v dobri formi in bosta pokazali vse svoje zjia-nje, bo tekma gotovo zelo živahna in napeta. Ob 10. dopoldne «S3 bo pričela na igrišču pri -Skalni kleti* prijateljska nogometna tekma med SK Slavijo iz Maribora in SK Jugosla-vijo iz Celja. —c Umrl je v petok dopoldne v Gosposki ulici št. 9 v starosti 04 l^t upokojeni preglednik finančne kontrole g. Andrej Klemene. Pokojni je bil značajen in odločno nacionalen mož. Papreb to v nedeljo ob 17. iz mrtva-na okoliškem pokopati^ču. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno s>ožalje! —c Na vrtu je izdihnil. V noci na petek se je neonaženo zatekal na vrt poleg hi5e g. Kolenca na oglu Dečkove ceste in eeste proti Oslrožnema na Lavi 07-lHni l.orač Stefaa Stamol iz Velike Pirešice. Za pralnico ee je zcrrudil in zaradi OAlalt^iosti i/, lihnil. Ziutraj ob 6. &a ^»a našli in prepeljali v mrtvašnico bofeđfteni ixvkopališča. —c Proii napeljevanju /i«Iov v dravski I»a-n«vini. Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelkah je prosilo Zbornico za TOI in Zvezo traovskih združenj za dravsko banovino, da bi ukrenili vs? potrebno, da e prepreči nasel.fevanje trgov-skesza življa v draveki banovini. Ta akcija ie izzvala v javnosti živahno odobnavanae, —c Cro$s-conntry tek celjske sokolske žu" pe sa moštva 6e bo pričel v nedeljo 27. t m. ob 10.30 dopoldne na Glaz4ji v Celju. Prireditev bo srotovo zelo zanimiva, ker se je prijavilo mnogo teJcmovalnih moštev. —c Norno lekarniško službo ima od robote 26. t. m. do vštetega petka 1. apriVi lekarna - Pri orlu 5 na Glavnem trgu. Šiški !x> jutri isto predavanje za, mladino oh pol lil. dopoldne. Vodniki in vodnice ljubljanskih sokolskih društev pripeljite svoje oddelke k predavanju. Vstop prost. Ljuh-lj^iska sokolska društva in JČL. Ob 70 letnici skladatelja dr. A. Schvvaba Celje, 26. marca. Celjsko p»vsko druatvo bo priredilo v počastitev svojega c^a^tnega elana, skladatelja dr. Antona Sehwaha ob njegovi 70-letnici v ponedeljek '28. t. m. ob 20. koncert njegovih skladb v mestnem gledališču v Celju. Ob tej priliki objavljamo izjave nekaterili znamenitih slovenskih mož o jubilantu in niejzovih skladbah Iz Ptuja Nezgoda biciklista. Ko se je t kolaooah vračal občinski «du£ra Anton Ha>bi.inić domov, mu j« t Tuirnisou pri Ptuju .privoml natspnatd tovorni avtomobil, kateremu ee ni mopej dovolj hitro izogniti. Avtomobil gre oplaizil ter vrgel v velikem loku v obcestni .tarek, kjer je obležal nezavesteai. Avtomo-bitot se nt znienil za ranjenca in je šele pozneje iKtšla, ranjenca neka ž.en*>ka. ki je pri-Idioala na pemo«" ljudi. o Ha.'^jan iC-u prepeMn v iM>lniico. Nezjroda. PrakTikantiuj«i Mici Hojker. zaposlena v ptujski barvamri. Po neprevidnosti prišla z desno roko v stroj, ki u je zmenka! dva pr>!o. Prepeljana j« bila v bol- »Lopovščine« ni dr. M. šntalkta vpri/oii-jo dne 1. arprila naini israJci v mestnem glt- (ia.!iisčix. Režija in *4<*ei:erija j^* v rokami Ror-fea4 nastot»i.i'> !».-» tia^ na^dj-i i^-ralci Žipait. Drolo in Drobinoi'a. Fote-amaterjj sj ucfi^n<» vil i ia.ncn klub in t*o i-nneli te r. Zbralo je veJiko Htrbiteljev foto-^porto. Za pmdaed^ika jV bil i7.v^.ieti zotioitphnik Kajli Rudolf. jkkI- predtedrjik prof. Veselko FranJ-o. tajnik ]Tof. Ha?<. Klr.i:ajj: :k š,j 1 oni• »n. \- odljor pn t^ptu~. Rerl-ir iu Prvtn^r. SOKOL Glavna skupščina sokolske župe Ljubljana, V mali dvorani r>a Taboru bo jutri oh 11. reina skup^eiina župe Ljubljane, na kaiero ^"'»birrK) vse bratske edinice. da >e je zaradi važnosti otievneiga re^a zanesljivo uđeleSjo. Skuošoine ^e udeležijo tntii zastopnik: SK'. Prosimo točne in zanesljive udeležbe. — S»>-kolska župa Ljubljana. Predavanje o CSR. Ljubijaneka sokolska društva in odbor JCL priredita v poTtodieljek 28. t. m. ob 21. v dvorani fcma Matice filmsko predavanje o češkoslovaški republiki. Xa sporedi u 1k> poleg drugih zanimivih filmov trdi filrii veličo^fncrja vspsokoisk^fra /.leta v Pragi 1932. Bratska dnr*tva in vee člamst\To vabimo k obilni udeležbi. Vs-top pi*o>t. Nabavite »i vstoonice pri dnevni bla_ gajni kina Matiee. — V Sokotofcein dbirm v Dr. Anton Schwao Pesnik Oton Župančič ie poslal 91. deestn- bra 1901 dr Antonu Schwabu dopisnico * sliko ttiriperdsne de*tel|ice tn napisal iw--ledjija dva verza; Bog Ti daj deteljice »tiriperesne, Da Ti vse Hstin-e bodo pretesne. General Rudolf Maister j a pieal jubilamiu JO. decembra 1929: :>Dragi prijatelj! Z ve-seliein 6em sledili Tvojim triumTam na Iran- ooaki turneji Glasbene Matice in Ti prav iskretno oeetitem, želim Ti adravo in dobro novo leto in ostajam atalno Tvoj wlani |?e- nenal MaigDer.i Matej Hubad je nasloviil 30. deoomiJM ld29 na dr. Sohwaba sledeče vrstice: >Blago-voli sprejeti moje najjsr^iiejse čestitke k velikanskemu uspebu Tvoje večno lepa -»Zdrave Mairije-c, ki je na francoski im poljeki turneji žela «iwŽ|B uspehe. Boe te živi! Matej Hutad.^ Odfoor Huhadove župe -Jugoslovenjskega petvskega saveza j? poslal dr. Sohwahu 8. januarja 1935 tale pis * Cokler ^e bo glasila slovenska pesem, bo med našim narodom zvenela Vaša >Zdrava Marija«, ki je po5rtala VaŽa in naša molitev.« i>kladatelj Bnril Adamič |e napisal v *.lu- tm^ 22 januarja 1988: >Dr. A. Sohwah. olas-bertik \x) bož^i volji m po slovenski volji. samouk, je v prvi vrsti komponist zborov: iiho&kih in m*-Aiui i h a capella in s eip-reml.j^- vaniem klaviri« in orkestra. Vse. kar je dr. 5chwab napravil, go p?vci tudi peli. Tea^ tnenojfl noben drug slovenski Komponist o .-*ebi ne more redi. To je pa«; doka/, da so njejzove pesmi pisane slovenskemu pevcu iz duše in iz srca. Vjetrove pesmi pozna na£ abecedar. pozna iji poje jih \isoko naobra-žesi p?vec. Doma, na koaioertu, v cenkvi jih po jo. Prav izbirčen pa je dr. Scbvvab v tekstih. \a.fholj pri srcu mu je še danes Oton Župančič. Ujilafibil in fflaibemo poglobil je njegovo >Se ena". >V©oar na morjne, zlasti pa Dobro jutrom in r Zlata kanglica*. Ti dve po^Iechnn fOcladbi sta tudi Schwabovi najboljsn kompoziciji, ki bosta še dolgo pričali o teh dveh znajnenitih možeh našega naroda. c NA IZBBRO — Vidim deftko, da je* debelo jabolko, tvoj bratec pa drobno. Ali d mu dovolil izbirati? — Ve*, oCfca, dttjad aem mu: Vaemi dr-b no jriMfeD att pa na doMi netHoaga in brad al Ji djroibu). Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 26. marca 1938. otev. 68 •4 D* 790- 6c 39Q •4 r>n 390 - do 5*C od t** 999- «o LJUBLJANA DNEVNE VESTI — Iz legije komikih borcev. Vse brvSe borce, ki so sodeloval! pri osvobodilnih bojih na naš: Severfrl Meji, opozarjamo, da bo članski sestanek 27 .marca ob 9. dopoldne v re^tavracijsk t\ prostorih š ribar« v Litiji- Tovariši borci: Udeležite se polnogle^rikio prvega ostanka, na katerem t» porox*al delegat črtavnega odtvrrn iz Ljubljane. Pridite, da s. po dolgih letih ponovno obzirno spomin na dobo. ki nas je zvezala v resnično in zvesto tovarištvo! * Parlament slovenskih lovce v Kakor nas obvešča Zveza lovskih društev v dravski banovini, bo njena JetoSnja trla m a i>i^n-^Tifl doslej tretja, v nedeljo dn^ 3. aprila. ot> 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Razen delegatov prisostvujejo glavni skupšč tu člani zvene* ga odbora in oba računska preglednika. 5ša dnevnem rodu je po?« g poročD funkcionarjev in volitev tudi odločitev krajevnega, obsega društev Krško in Trbovlje ter sklepanje o aamostojA predlog-h. ki jih je treba priglasiti vsaj 8 dni pred skupščino. — Odkup Prešernovi- n»jvtne hiše. Zbirka za odkup Prešernove rojstne hiše je dosegla do 22. marca zr.sek 132.317 din. Ta znesek je po veliki večini nabrala šolska mladina s svojimi učitelj. vštetih je pa tudi nok-ajf prispevkov, ki s*-> jrn o% p ritki zbiranja prspevkov po šolah poslali drugi darovalci. Ker prispevki le ve-eteo prlbajajo. se poreč lo o uspehu zbirke še ni zaključilo: zaključilo se bo pa * lO- aprilom in nato razpoe*ak> vpctc *o-Ism. — Izpit za poobra«ć*TH »m in/Tijerja Iz arhitektonske stroka Fta napravila pred izpitno komisijo v Beogradu ga. ing. arh. Tizela Suklje. asistentka pri prof. arh. J. Plečcikn. in g. ing. arh. Maks Stepan^ič, banovinski inženjer. __Podporno drn-lvo «lria\-nih in banovinskih u«laxbenreT dravske >'2n<»' ine ima u občni zbor v nedeljo -7 i. m. ob 9. »in' dvorani nw?**n«iza poglavarstva ▼ Ljublja ai. — R&i*irjesje hriajavne in telefamke ^U1-bs. V ća=*u Od W februarja do 17. marca je bil« uvr'ena pri i»o*?ah Orklje ob Krki. r>obo^a. L'Tor pri Žuiemi^rku. tf^*e«i«-^ na Dolenir^k^m. Kostanjevica pa Klici, Kozje. Piseee. Semič. Stara cerkev ;>ri Korev;u. sv. Peter pod Sv. aorami. &rv\ - > -nt Ru- pert pri Mefcronoira in Žoi^mh-Tk telefonska, rr- r**»i*b Btiee io Kr^ka »n- pa brzo- inm in »olsfomiki aluiba — 5arsrBikf »Jasen *ala <*r\<-*i uprava rjvije. 'ia bo^J© pr-JoH fte-viHco z* prihodih i i tedera v nedeljo rcmui v ponode- IjA. Kri vrlo za fo ft/»nri>lno zamudo nosi pobila uprava. *i potrebuje za prrroz ek*prr~*«ib paketov <* programskim delom od Ljubljano do Beotf radii «Ao4i 60 ur. brzi vlak na prevori to proso v devetih urah. Uprava Na«e*a vaia ie p"« I v z Ha v»#» potrebna korake, da jw takfrm sluraji ne bodo ver ponavljali. — 8am"mor učitelja. V ?tarceviCevi ufiel r Splitu no nafti i te dni zastrupljenega anetn-jra učitelja Ante CabeličS. Ležal le na pcoteljl pote*; r.jega pa pismo, naslovljeno na 9 letnejra ?ina. v katerem mu sporoča, da trm je najtežja ločitev od njegn, ne navaja pa. kaj ura je pognalo v smrt. PolicitSlra komisija > igotovila. da je Gaoenć. p red no je legel spat. odprl plin. Prej je še 12 sobe odoavvl kletko s kanarčkom, da n<* bi poginil. > !flno r«ho »n te ini n.ieli r niči v MOitatu bttzti Dubrovnika. Riba. ki se le zaple'la r n:re*e je bite trika več sto kilogramov. Z napore— .^1 so jo ri- K č ~zav]**kM v luito. kjer so jo izpustih v ograjen prostor in je se Živa. Čudna morska nošast prihaja od časa do časa na površja m zajema zrak Ribici, ki poznajo rasne vrat'- morsitth psov m delf nov. pravijo, da ujeta riba ne spada med te. terrmv ^a m> za manjsejra kita. ki je sfc.čsjno z^«e . na*^ vode FUbiCi bi radi r bo prepeljali v Dubrovnik, da bi zasluži L na vstop r. in: toda pristaniška oblam jim tesp3 m dovoiila. — Vresf*-. Vremeneka napoved prav*, da bo spremenljivo colačno. poslabšanje dosedanjeca vremena. Včeraj je bil« raj-višja temperatura v Beoajraclu 20. v Zagrebu 19. v Mariboru 17.6. v l*JSMjSJBi 17.2. v Sarajevu in Splitu 17. Davi > kazal barometer v Ljubljani 7602. tempera-t": > v zna*al i 7 9. Iz Ljubljane ij Okrajna. Organizacij« «JNS Lj".:blja-na-Barje ima drevi ob 20. redni občni zToor v salomi gost i me CeSno\-ar na Dolenjski cesti. — Odbor. —lj ćtan3tvo t.tni>kega udruženja pododbor Ljubljana. vaUzno na sestanek. ki bo v petek dne 1. aprila ob 20. v predavalnici >Graiike«# Stasarvkova cesta 14 V. nadstropje. — Uprava, —:] Op«»iorilo a«s»taeaa P^^lavar^tva ftle-de aasainjih letakov. Po Ljubljani eo razširjeni letaki s podpisom >Združena aka-ili nšadroa«. s kaiervni se sklicuje a dacer 26. t. m. ob 6. popoldne v prostore uiaiiisliats asJcasi i asi rodni svet<. Sporočamo javnosti, da nseaSnepa poglavarstva ni nihče prosil sa prostore, zato tudi niso nikomur tudi niso na razpolasjsi Mestno rstvo r Ljubljani. dne 26. marca — Dr. AdJeHč Juro. predsednik, o^-ij šadraosks &trmim priredi v sredo 30l t m. ob 20. v vogalni sobi restavrao-je Zvezde svoje zadnje predavanje v tekoči sezoni Predaval bo dr. Verčon Branko o veleaktualni temi ^Sredozemski prostor ▼ novejši mednarodni politiki«, člani am VSi prijatelji J S naj se predavanja v večjem številu udeleže. Vstop prost. —lj -»uNlejna predstava >Risroletta« pmf Seota. k3 je Oi La določena za drevi. je preložena na petek 1. aprila, k r sta g g. J. Gostič. ki poje vlogo vojvode, in M. Rus. ki poje vlogo Monter ona. zadržana danes v Zagretrd .kjer sta Zaposlena v opori :Jakobtaec . Ukrenjeno je vs^ potrebno, da bosta omenjena gosta 1. aprila v Zagre*>u prosta, tako da bo jubilejna predstava v Ljubi an; omogočena. Vstop-. ki so bile kupljene ali rezervirane za to predstavo bodisi z datumom 24. ali 26. t_ m. veljajo za petek 1. aprila. — ] Predajanje Prirodo-lovneea društva V torek. '29. inarra bo predaval v mineralo-asMosase - nsfr. bm «ir. škertj o temi: Razvoj človeka . Pre-bo kakor nekako ob uriliki 80. let-nio« Duboisa. ki I. 1 S*M ojkril na Jasi znamenitega pitekantropa. poslat pre-!e.l danfena stanja vede o razvoju človeka- Opisa 1 bo nokat?re najvažnejše naldenine in r^/like me«i pračlovekom in rlov*»koni. Razmotri val boo vprašanju, ali je bil pratlovek kanibal, in o sklepih, ki jih doptwcaio najnovej.Se nafdfmir»e o nn^ib prednikih rn bratrancih. H koncu 1*> v irJavnlh potjzah pol zal možno rekon^'rukci jo rodovnika vsek rlov*»č»ijakov Preplavan ie l>o ihisrrirano I diapozitivi 7.aeeie% o!» 18.15 I KINO SLOGA. tel. 27-30 Danes ob 14.15. 16., 19. in 21. uri SHIRLKV TE3IPLE Sirota mala b o g a t i n k a. i filozofsko društvo priredi drev ob 6. v mineraloški predavalnici na univerzi p reda van je: Svet in življenje z vida VoIj»\ Predaval bo univ. prof. dr. .Mberr Razals. predsednik Jug-oslovanake akađe-mije znanosti in umetnosti v Zagrrc-bu. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. —Ii Cieosraf-k« draitvs na univerzi v Ljubifani vabi r-voje r-lan.1 na redni o!>čni zbor. ki l>o 4. apriki ah 17. v Geo4rra£skem irtfdiiutu univerze. V primeru nesklepčnost i bo o!n*ni zlor eno uro pozneje. — Odbor. —lj Pevski /Jbnr Glasbene Matice ima drevi ob 20 izredno vajo vsega nvr-Aanega zbora. — -I] Koncerti naših mladih i* vc« v ?• vtxino privlačnost svoje vrste Letošnji pevski nastop srednješolske mladine je zbudil pri vsfh Ljubljančanih mnogo zanimanja, pokazal pa je tudi pevsko vzgojo mladine v pravi luči. Za srednješolci pridejo na vrsto učenci nažih ljubljanskih meščanjslcib sol. ki prirede »v*oj pcv.sk:: nastop v- akustični f ra n tiskan «rk i dvorani v nedeljo 2. aprila ob pol 11. dopoldne. Zapeli nam bodo K po število rodnih n umetnih pesrni. >Ta^topil bo celo moški zbor mladih grl. da nam izpriča, kaj je mogoče doseči pri t>Vmo odmerjenem času, ki ga doloCajo naši učni načrti petju in pevski vzgoji# — H sijajna komedija >Zena je izginila« v kinu t nionu. L nbijanska kino-publika se lo to T>ot puieiala do =*olz. ko bo aledala sedanji fihn v kinu rnionti. o katerem lahko HisaSA da je ena najliolisih burk v lprt^mii sezoni. Satno. T" ntate imena najboij priljubljenih KiMirkov P.tula K**ni|>a. Hnn^i >!«-*eria. Thea Lincena, Oskarja Mme in kacie Knsli-1'li. Ih> vsakdo prepričan, da gre is\ ne4tai ren» z» ha vnet? s in razvesti jvoga. Film jo |K>ln duhovitih komijnih prizorov, sme-*:ilh f^ituarij. ki bodo izzvale cer? burje smeha in ves=elja. N« t« fibn prav posebno opo-SJiijii m \>e. ki -e hovcio enkrat prav od •rta BsajHSjsti — i j Kdo i^me »p r«*jemal I pri*»p+>vke zii prostovoljno socialno davščino v Ljubljani f Da se prepreči kasiranje prispevkov po neupravičenih, opozarja mestno poglavarstvo, da smejo zbirati prispevke za prostovoljno socialno davščino }e poobl-i-dčenc: mestne občine, ki imajo v to svrh-" posebne uradne izkaznice 9 fotografijo in lira dno .^tampiljlio ter letešnjim datumom. - se ne izkaie s to izkaznico, ni upravičen n česar sprejeti. Donos t^ davščin1 se bo porabil le s čisto socialn; S'.rhe. zato naj ne bo nikogar, ki oi po svojih močeh k davščini ne prispeval. — !/lel k <.niii(~ar-kiiii prireditvaui v Tanin priredi Zveza za tujski promet. Putnik \ Lmblian . v dneh 2. in 3. aprila. Vse podatke dajejo Uljetarne Pumika v Ljubljani. — i j f"> ieliip p*»M»-ati v Trst. — 4r,. Vhol iz J're^ernove ulic^. Iz Maribora — Kaznilnico So *i ogledali. Te dni so si ogledali kazni In co in kazni iraško po-sest\x> pri Sv. Miklavžu upravniki kaznilnic Lepoglave, Sremak° Mitrovice m Stare GradSke ter načelnik ministrstva piav-de g. Radomir Najd. Vsi so bili z delovanjem v tukajšnjem kazenskem zavodu zelo zadovoljni. — Koliko dovoljenj za ribolov je v Mariboru? Tukajšnje Ribarsko društvo je v preteklem letu izdalo 151 dovoljenj za ribolov v svojih lastntt in v zakup vz tih revirjih Izmed teh devoljenj jih je 14 do-ljenj za ribolov na sulca, 55 za lov na postrvi in 82 za lov na belice. Številke dokazujejo, da je v Mariboru ribolov zelo priljubljen. — Z britvijo »i je pn rezal vrat. V svoji sobi si je v samomcriiiiem. namenu z britvijo prerezal vrat hlapec Ivan Lazar iz Vetrinjake ulice. O dogodku so obvestili rešilno postajo- Obupanec ni hotel pomo-č pa so ga kljub temu prepeljali v bolnico. _ Najbednejšim bolnikom. Na nedavnem občnem zboru ProUtuberkulozne lige. v Mariboru so med drugim razpravljali tudi o gradnji azila za tuberkulozne. Do- slej so Zbrali v to svrho 372.000 din. Za novega predsednika PT lige je bil izvoljen dr. Jurečko. — Lastnikom lovišč. Mariborsko lovsko druitvo je tudi v tem letu naročilo večjo količino kamenite soli za divjačino. Last-n-Jci loviSč naj se čim prej javijo društveni upravi. Iz Trbovelj — ^fog°»net otlvlJeti. Zapora ^rišca. ki je bila lanske jeseni odrejena proti tukajšnjemu SK Amaterju, je ukinjena. Jutri bo SK Amater otvori 1 pomladansko nogometno sezono z ljuMjanstCtri Svobodo, kl ga je ptrwabil v goste. Svobodasi so od-iifin igralci, ki so v borbi za prvenstvo v ljubljanskom I. razredu lani zmešali mar-stkatererau prvorasrednemu klubu rači-ne. O formi aanatercev ne moremo prorokovati, ker moštvo te nekaj mesecev zaradi mpore igrišča ni igralo nobene tekme, pač pa računamo na požrtvovalnost amaterske enajstorice, k. jo je vedno pokazala, kadar je bil njen prestiž na zelenem polju v nevarnosti. Ker sta oba delavska kluba v T. razredu Ijubljan^ke.sra podSaVeza. bo tekma gotovo napeta ln za-nimtva. Začetek bo ob 14. glavna trkma pa ob 16. Pri tej priliki naproša SK Amater TSe športno obftitrstro. naj se med tekmo obnaša dostojno n disciplinirano ter se podreja xtrefHmm m navodilom rediteljev. >71 sicer zaoranjeno dostojno vzpodbujanje igralcev, vendar pa se naj občinstvo vz.irč-! meira nedo3U>irje^a izražanja ali celo grržen; ker se- rMivziTM-ajo s taicim nesportni.Ti obnaSarrj- m klubo\-=rn funkcionarja m neprilike, klubu in našemu donriačerrru sportu samemu pa škoda. — Policijska in varnostna Kronika beleži zadnje dni nekaj nerazveselj'vih pojavov Nekemu kmetu pri Sv. Urhu je btlo te dni ukradeno is shrambe nad 30 kg prekajenega mesa. Zagorsko orožnistvo je kri\Tce kmilu izsledilo in na£lo pri nj h še večino ukrad nega blaga. Storilci so neki brezposelni, ki se jim je pridružila tudi neka mlada ženska. Bili so aretirani. — KrojaAkega mojstra g. MedveSka je v četrtek zvečer okrog- 9., ko s? je vračal po poslovnih opravkih od rudniške separacije proti domu, napadla skupna mlajših ljudi pod Železniškim mostom pri kolodvoru in ga poškodovala na gflavi. Orožnistvo ta zagoneten napad preiskuje, da se d ožene-jo vzroki napada. - Delavca Peško je na,padel v četrtek brez posebnega povoda neki njegov tovariš n sra z nožem sunil v trebuh. Poškodne So težje, vendar pa ne Smrtne. — V železniško blagajno na tukajšnji postaji je bilo vlomljeno in je tat ie nje ukradel nad 3000 din. Storilcu so orožniki na sledu- Prošnja p oš ta i upravi Ljubljana. 26. marca Ze večkrat smo poročali v na>em listu o naravnost neznosnih po>tnih razmerah v nekaterih kra;ih. Te dni smo dobili obvestilo, da ie bil našim naročnikom v Prim-skovem. ki je ktSBSJ četrt ure oddaljeno od Kranja, dostavljen naš ust od 18 marca šele 21. marca, torej Tedaj, ko bi ga že lahko imeli v rokah -vovenski izseljenci v tpsaiji ali na švedskem. Dejstvo, da potrebuje dnevnik, ki bi moral biti najhitreje d stavljen, od Ljubljane -do Primskovega tri dni, ne rabi nobenega komentarja, pač pa zahteva od po>tnc uprave, da prav resno premisi jtjjc o teh - - ■-' '1"-**" J * , ~- razmerali v našem poStri=,m r>ro./»ctu in odpravi nedostatke, /aradi katerih je naša poštna dostava slabša kakor v časih. ko *K> po^to prevajali s. isknmi belci Dru^i primer ' ^r- — poštneaa prometa se ie primeril včeraj. Grafični umetniški zavod »Planeta« v Beogradu je namreč posla1 Narodni tiskarni v Ljubljani dva ekspresna paketa, za katera je plačal nujno poštnino, ne pa počasno ali tovorno. Eden i/med paketov je prišel v Ljubljano pravočasno včeraj z jutranjim brzim vkjkom. drugega pake-ta pa ni bilo od nikjer. Nikakor si ie moremo tolmačiti, kako se lahko zgodi kaj takšnega, če sta oddana v Beogradu na kolodvorski pošti oba paketa hkraru. v Ljubljano pa prispe samo eden. dočim je /a drugega potolažila poštna uprava Narodno tiskarno da bo morda prispel opoldne ali celo šele zvečer z osebnim vlakom. Bilo bi res nujno potrebno, da dravska direkcija pošte, brzojava m teletona ukrene vse potrebno, da se takšni primeri, zaradi katerih trpe podjetja zelo občutno gmotno in moralno škodo, ne bodo neprestano ponavljali, kakor se dogtja v zadnjem času. Zaradi neredne poštne dostave povzročeno škodo je v večin; prmierov Ie težko popržiti in i<» re« čudno, da v našem . .* jm m i dvomimo pa tud1 to. da jih ne bi bilo mogoče, čeprav samo s skromno dobro voljo, odstraniti Dostava dnev-T ;k »v in odprava ter dostava ekspresnih pošiljk je po vsem svetu nekaj res nujnega in važnega, pn nas pa nj poskrbljeno ne za eno ne za drugo, take da poslovni ljudje kma!u ne bodo • eč mogli zaupati^ niti brzoiavu niti ekspresni odpravi - Uradno vremensko poročilo z dne 26. t m. BSSStiFi Ftinlua, 870 m: 3. pooblačeno. mirno, 30 cm južnega snega Kredarica. 2315 m: —3. sončno, zapadlo 20 cm novega suhegra »neg-a na 250 podlage. ji'bor zaljith-l>en. Naš Jogossjveisjkj Ifetln Je izreiliio i ni kupno me»to. polno M>lnea in e»tcg"a zraka, vzoino regulirani), rii^to. živahno, leži ol» iiu>codni Dravi sredi prekrasnu okolice. Takoj te SJMSSSSi * stojo kulturo in t-ivili/^i-eijo. ki jo opaziš ob vsakem koraku. Zare^. Ma,ril>or zasluži na^o ljul>eaeo in epostovs~ il v. S-tdri*iw*.pej.t dni oudi naiava pred ij-i'1-ijadieku. l'o v*cii v nov Hi t»o že raocveli d e-veba, marelice, l»ict>KVe in lorzioije &>j bo-hot-i'iu kakor ui^nnnni Šopki, kamorkoli se ozFes« poveoel vse belo, tožasuto m rumeno, uo gredah pa cele piepi g'- M obesiti.- vijolic« pijuoi^ikov in taaSfiSga jmjhj ai ine^ia eveij;i. Mesto -e i;.v.\ « na \ >• rafli ia BOvih, lepih vil med ^ojc-'-mi vnovi m za o'wi<-aaai uuaajauii jc iwi kciuih iu krajib >t>duo v«č Ki već. V"»dot4 j-e, da, inia.jo Miu-I-borč-ani odlične arhitekte, ki iiiKijo okus. in ve'1ko prakt.ione domi-ijije. Poipokfcne in naelednje oopoidiie eean obhodil široke, ravne eljetja grade, da je radost. In koliko ie onda industrije, koli'ko tovaren ko-li'ko \-eselega. gibanja iti ustvarjanja! /Cgodovr.a Maiibora bo monala '/.abelejžiti Lipold-duvaiiuvo d;>bo kot posebno produktivno. Ifeats poli Pohosjem z njeuovimi šte-vihitimi lepilni domovi, ki pi i vabi ju.jo čitn • šalje vec Poslov /. više h strani, celo iz Ljubljane, obkroženo s slikovitimi hribci ui proatrano bujno /eltno ofeoHoo. po'aio lepih, ooividno ug-n *no žriveeih vasi. leži re<-oieno SS0&OO ic-ivarovano. Tu ni nobene mefrle in tad] ljudie niso ker nič megleni: vedra, /merom .?at>na narava obdaja m poraja tada vedre, jasne .iiiAe, 5redl«6e Maiilx>ra z najmotleme^e ^aloze- ) nimi trjrovufiim hoiraMmi nSo^bami, impo- zantiraini etavt*aini. krasnimi šolaini in uradi, rcvrstnimi hoteli wa jros-*i1 -na-mi. širokimi ee^tami. zveeer pa b prav «!bbro in nefiikO- po razi* veti javo. kaže mesto po\f&eiii sodob-ne-a i^ki in ceansja. Ne- a elektriko ne skoparijo, in Alekssn-- nova ccet;v je ob veeenii pre*r.eoia 1 i powv velikomest.no svetla. živahna, ra/igrana. AsfsJt^anje hodnikov se širi. a glavne cesto in ulice so vsoddq efrefene z mailimi ko. -kami. Zjiie^. topo nad vse prikuprto in mirno mesto, ki krepko živi in raste. dela. pod-jetnm napreduje v \sch pogledih. MarilK>rski gradi, ki na je kuj i!a obeina /.a maribo.s^i in krajinski muzej, je B aj ograjen in poln delavcev. Adaptirajo ga. V ki;u-r:etn. zgodovinsko ?i!n,» zanimivem po--lo[»jn so nastale o:r;ti;ne dvorane ki sprejemejo le urv ravljene OOfSaite '/.Mrke. Dr. I>a« ima ka; troje pisareci in vodi dela o l zgolnjega jutra Ho večera. V tem izradu na--•:i.;a / tvotl. ki bo zakladni'a._ku!titre in vrelo vsem mogočim št u lijem. Ofte* mestni občini, ki ne štedi pri tem ixr<«vcti BtuZofccna podjetju' Da, tuli štuliisko knjižnico vzdržuje mesta« o1 ■»"•ina. r»gromno toriš.e direktorja Janka r;ia<*eria. našega pesnika in znanstvenika, Tudi Glacci ima krasne, savezne, -ver.Ie -Ivorane im Štioje boSjSJCe književno zakla.ie Tu je rudi dvorana za predavanja I/nd-ke.a vseuč:l'š\i in to dobivijo lj:, -:e BS posodo n-ii'a/ličnej.^ literaturo, le! o-•lovBs ii> /tionstvcno. po čudovito niz-ki ce-:>i. Sa.mn en dinar pkča: in dotnš knjigo ;»a"novejša iz la.ie. Knjižniea je zalo/ena z deli, kaiš-nih ss najdeš nikjer in 7.a noben denar v Ljub;j.-*ni. Ceaa ttfkeea torej v L:V:b_ *"r>rti lrsmo svo-ola:-' ustvaiiti. i;i labks ose je s: a m. Pa v t^ni kalosmlnen poalsp^i ;e *iufi ma-ii!-e-ko Katodno irlelaM^če. Staro jo. no r« urin m ovinkih ;- ■ ho'lnikih ]>''"< v gle la-'-';•> d v '.no. s ]**Tem si prijerii » p e >p,ži>im pritlV'om je prav udobno m prtrjetno: e neprek>n:eno v preiolgi vrvi LieSSal na»t rni *»ele'/-i. Gledsif^ee ^e "ino maribamko no^p ulelališče -sp i,e *pom'>i^o Parme, svofesn eSStSiSlEa dirie. Leno |e to in S9a čn prav ekrbno in vestne prip avlj«>-aa. Mariborčani so jjii s svojo opereto, aiko ie vselej ta':a. lahko Tx>lno zlovoljni. Naš Jos. Povhe. režiser ko^ £BOS&, je storil vse, da je fekle ;.re-lstava gladko, v ži-vahiieni tempu in brez nn.>nanjšrc-a izpod-tikijaja, dirigent kapetan Jos. Jiranek pa da se je gfeusbeni in pe%Tiki del rarzvr)nl V pra-vllinem operetnem vedno Ofn je vitem 1em-pu. Tudi koreoffrafja Vetdouik-PovhetoVi je docela ustrezala, ?aj so plesalke vrha mas&*a še tudi prav mlade iai lepe. Opozoril >ii rad le nn neka.tso3veni-ko tjubljanskeua konservatorija. Čielovito n«Lrlo si je pridobila v Mariboru lepo rutino v Igri. a srlas se ji je neverjetno okrepil i&t dobit res polno :«i*oflK>«nosr. Njcaa kreaH'.-je ž>la \"se^ t rajsko priznale. U hVl:r šarmantna kot osebnost, \-se-kozi diskretna,, ve.lno okusim v naj"bon| kor-ljivHi prl'orlh. e v \-seh ■*|>eviti uirladena in epretna ten* je zlatni dramatiko balado podala z vnein m-rim tminkom. š>IagerkomeUija! 100^© smeha, zabave in veselejra ra/.vedrlla! Samo poglejte te igralce: Faul Kemp, Theo Lingen, Hans >loser Lucie Engliseh in Oskar Sinia Žena je izginila...! Danes premiera! Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15, jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 19, In 21. Jutri, v nedeljo, ob 10.30 dop. MATINEJA Lumpacij vagabund Matinejske cene 2.50 do 6.50 Din KINO UNION, tel. 22-21 Prikupno pevko in igralko imajo z K\-zo Barb čevo. ki se zaia tudi elegantno obleči in vesrti; posebno pa me je zanimal mladi simpatični dečko Edo Verdonik, ki je pel in igral veliko, Girardlju namenjeno partijo postrežeka. Petka. To je svež talent, ki zasluži našo največjo pozornost kot igralec, plesalec in pevec. Bil je odličen: Takega nas a opereta nima, a bi ji bil zelo koristen ter bi ae v Ljubljani brez vsakega dvoma še lepo razvil. Moram naglasiti, da sem ostavil pred-?!:avo zadovoljen Seveda mora malo gledališke delati v najtežjih, zelo omejenih sazmerah; zato bi bilo krivično uporabljati zanje v posameznostih stiogo merilo. V celoti je opereta mariborskega gledališča dosti boljša, kakor bi pričaJtoval. V MENZI KOLODVORSKA UL. 8 dobite jutri palačinke z marelično marmelado po Din 1.— Razveseljivo je dejstvo, da uspeva gledališče v Mariboru vedno boije, se tudi gmotno dviga, pridobiva vedno več tgral-cev? Lma vedno Številnejše reprize v veselem in resnem repertoarju ter je postalo občinstvu 2e resna kulturna potreba. Zlasti letos je storilo mariborsko gledališče nov zalet kviSku: začelo je zopet gojiti opero. Verdijev >Tru«badur« je uspel sijajno ne le gmotno ,tem/eč tudi umetniško, kvaltetno, a zdaj že pripravljajo SrnJianovega >Dalifci?rja«. Vse ipriznanj upravniku dr. Breaičiču in njegovemu ansamblu! Vodita jih inteligentna in neu-mora volja, ki zmagujeta. Vidite torej, da nisem pretiraval, ko ason zapisal: Maribor je vzgledno marljiv! Jugoslovenski Meran, lepi simpatični vedri Maribor me je v 24 uran osvežil in navdušil: hvala mu] Fr. G »8 LOVK 1*9*1 ft A HO D«. f6bota, M. ntm IMS. Strm S Pojasnilo da objavi'*« k poročilu o mojem p.-ffdavtfi/j !<» naaiovon, jenjc in dtJ, FUharua JaAopsSac tole pc asaiio: Tra. da SSm obdelal urretnlfcko deio Rharda Jaartpaea doc*ia turami* *ao. a« drži. Bi*** ^*tia oznaka furnat zniu j po-vršn^i irorti. a kate. o se mo- ra zanika .užba vršiti. Pri meni pa je bila vasic* beseda m tud celota sodro premišljena fa ssAl t*jdi pregledana po g. Jakops?'j. Prav tako ne drli trditev, da nisem prodr* v um' trdSkc ustvarjanje m estetske posebno«*; Ji sončeve tvorbe. Njegov način stHcarst.ega isžtvljanja sem obravnava! na mnoefh me»tih. Naj dobesedno navedem le d-vjj^ najbolj značilnih: Jakopič Je bil jasno spoznal vrednost dotakrstneilo tef*0 odgovoriti na vpraSanje Kdo mi bo pomagal? Natura mi bo boaMgftlft! Je Wl preprost odgovor. Neutrudlj -.-o je rtaaj in slikal po živem modelu v ndir ni obstal pri njem. ker ga je gnnk> tud: v pokflae jžnsko slikarstvo. Namero da bi slikal po takratni navadi v zaprtem prostoru se je nil napoti v naturo, ki mu je kmalu zaživela v barvah, ki jih ni videl se na no- j benih slikah Z lahke to 3e je mogei prepričati, da v naturi stalnih barv sploh ni. i J \piivom in osrsCja *« nsnerno * r-ienunjajo, zrak se trese tn vsska stvar izgublja svoje .montere Kako všo to upo-^L\t»° Tako kakor je videl. Natura mu je pSčtla roko voditi. Nastajal je čisto njerov. oseben kolorit, ki se je bistveno raz;ikoval od starega, mrtvega načina slikanja, k; so se ga tako priva rili da sr» smatral, za edino prav maga Medtem ko so stari stremeli bolj po oblikovanju predmetov in ao jim bile barve zgolj sredstvo za njihovo Doživljanje, kar ae pravi, da so ustvarjali bolj kparako kakor slikarsko jS bik) Jakopiču bolj dn oblikovanja raznih življenjski prikazni S tem niso prišle barve le do večje veljave, temveč so postale glavno sredstvo takega ob I kovanja-« In na drugem mestu: Kdor je zasledoval poroč la naših kritikov o Jakopičevih razstavah v dnevnikih in po revijah, j lahko opazil, da so :.i kritik ob Jakopičevih slikah v veliki zadregi Nek, ugledni kritik je n. pr. zapisal o njih da je skupno vsem Jakopiče-v m »likam, da mu je predmet več ali manj brezpomemben, da gre preko njega do sistema svetlobe in barv« Označujoč .Jr. tvopičevo umetno«t v »Slov. biograf. isii< r.je r.oVl^ nekemu drugemu, prav tak d uglednemu kritiku, potrebno, - azdelati Jakopičevo umetniško delo v tri al ne periode: v stil naturalističnega im-presksazma. segajoče ga od monakovske dobe do okoh i. 1906; v stil realističnega jš pt Sor.tzma od L 1906 do 1917; v stil barvnega ekspresionizma. Kaj je resn ce na tem? že ko sem v prvem delu svojega preda-\ anja obravnaval Jakopičev umetniški razvoj. s*m opozoril na razliko med Ja-krpičevim umetniškim izraža njen. r. izražanjem Ftarega. mrtvega načina »likanja. Jakopič se je sicer odrekel potankostim predmeta, toda zato mu ta &e ni postal brezpomemben. Jakop'ć stremi za lazliko od onih. ki jim je vsaka pikica važna, vselej za celotnim vtisom, Za podajanjem bo u tko v .ki naj Jib slika izraza, za ; : kazovanjem njene duševne vsebine. Kakor hitro pa občutimo v stiki neko moč, ki nas vleče k sebi. je samo po sebi razumljivo, da je moral umetnik posvetiti najmanj isto pozornost predmeta — v na-Šem pr on- ru risbi — kakor barvi. Zmotno je tudi domnevati, da zaradi tega, ker ne vidimo pafl njem risbe v tistem običajnem, iskanem smislu, ne zna risati, kakor sem Se večkrat slišal, kajti, ali si moremo pred stavljati umetnika, ki ne bi obvladoval pripomočkov n bi nam kljub tema mogel povedati, kar doživlja? To je izključeno! Samo kritik, ki mu je umetnostna zgodovina popomoma zatemnila pogled na Življenje, morr torej rsjflikffrati predmete od barv. Posebno pri Jakopiču se risba čudovito spaja z barvo, da sta obe eno in isto. In to je velika odlika njegove umetnosti. Tudi delitev Jakopičevega umetniškega dela v tri stilne per ode. je zgrešena. Zopet se poudarjajo zunanjosti, kakor da je po teh mogoče spoznati umetnikovo dušo. Jakopičevo slikarsko delo se ni predruga-čilo na m ah ravno okoli leta 1906 in potem 1917. Takoj s početka je hotel, da mu postanejo slike barvna interpretacija duhovnega značaja naslikanih, predme tove. Takoj se mu to ni posrečilo, ker se je moral tudi on dolgo učiti, da je mogel izraziti misel- Počasr, od leta do leta, je premagoval težave, ki jih je imel z rokodelstvom v svoji umetnosti in se je končno tako izpopolnil, da je rokodelstvo popolnoma izgnilor Lahko povem, da sem govoril z vefc udeleženci mojega predavanja, ki vsi obsojajo tak način poročanja, ki ni v skladu z resnico in s tudi ne ujema z razpoloženjem na predavanju. Anton Podbevšek VsšVlis. «. Dsarea • 8: Vesel nedeljski pozdrav (Fantje na vasi viik*. r>k»5če). — 9: Napoved, poročila. 9.15: Koncert cerkvene islami-. Sodeluje: Radijski kemeatii zbor [>od vodstvom g. dr. Fr. Kimovca is tz. prof. Pavel Ramčigaj. — 10: Postni covor; Te je žare* prerok (g. dr. Fr. Kiuiovee) — 10.15: Orke^er balah,k (plošče). — lv.30: Akademija izsMjeli.^U" zbornice za mladino (prenos iz franč. lv>ra ne), m 12: Veselo rajanje (plošče). — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 16: Brata Golob igrata na harmonikah. — 17: Kmet. ura: Delo in stroški pri vzdržovanhi vinograda (e. Anton Flego). — 17.20: Vedelo popoldne, sodelujeta: Radijski orkester in g. Mirko Jelačin (pri klavirju g. prof. M. Lipovšek). — 10: Napov?di. poročita. — 19.30: Nac. ura: Juraj Bjankini — ob priliki 10 letnice smrti (dr. Ljubo Perkovič. publicist). 10.50: Harmonika solo. z. Ivan Cimerman. — 20.30: Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove. pri klavirju e. prof. M. LijK>v-še*. — 21.15: Mak«. — 21.30: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.1 ac Zvoki v oddih (Kadiiskj orkester). Konec ob 23. url. Ponedeljek. 28. marca 12: Glasbene nlik? (p*o5ee). — 12.46: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Ono' M ski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura: Strela in druge izredne poškodbe (2. dr. Anton Bala* celi). — 18.20: Fibich: Na večer, simfonična pesnitev — plošče (ork. članov berlin. opere, diri. mana ♦» ti: šolska ura: Kako nastane pravljica! (|t Ljudevi! Mrzel). — ilMH lreno> i/, 'pii-ta: Odkritje s|*>minske plr^ - t>o:i 11 iurafl B .pudiiniju. — 12: Pesno Severnih Slovanov (plošče). — 12.45: Poročila - 13: Na;>ove. di. — 13.20: Oj>oldanski koncert Radijskega orsiestra. — 14: Napovedi. — is: Za Rraf^H On (F)losče). — IS.40: Duiiovni ohraz Slo-vene^v g. dr. Stanko GsaJafsM — 1H N;in*»-verfi, r^roeila. — 19 30: Nac dra: Prho. Omet Pasž CalS«S v Bosno 1 850 (A h med Moratbesovac. knjiž.) — 19.50: Zabavni rvbetii tednik. — 20: Koncert rraru-oske ?!j?s!^ (ita^fjiaki ork.^\er). - 20.30: Pr^no^ koficerla iz Solita. — 21.30 Radijski orkester. — 22: Na^xnedi. poročila. — 22.15: Pevski koncert (Je. Antonije Suštar-Marolto-ve. pri klavirju lt. prof. M. Lipovšek. Konee ob 2'?. uri. Sreda, 30. marca 11.30: Spužrsnje .1. juu. torpedov k i v morje (prenos iz Splita). — 12: Radijski šrauiel 12.«: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20. 0 -rni odlomki (plošče). — 14: Napovedi. IS: Mladinska ura: Nov: smisel narodnih obi-čajSS (;?. prSker-ja iček — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih (ploščo). Konec ob 23. uri. MALI OGLASI Beseda tAl par. daven poseoej rVaSdtaaj izjave oeaeda um i.—, lave k posebej. Za pismene odgovore ^leoe malin oglasov |e ureoa p ni oži u znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 30 par davek posebe) Najmanjši znesek 3 Lnn Pomladne oo»o«ti: vsen oblaCii spori, kamgarn, Db!e!?e. pumpance, per.lo iUL n.ijceneje p n i .s k f h Sv. Petra cesta 14 50 rVAK • -N i I.AN J t tžur.ranjf vezenja zaves, perila, monocrampv eoimbnlc V"e* rika t&M-gB perja pc 6 T5 din. > C^v»posv*tska cesta 12 Sveie najfineJPe norveško ribje olje 12 lekarne dr Picc >uja v Ljubljani se pnpof*^ j bledim in da-botidm osebam NO\od ZA DAME ! izvršujem trajno ondula^jr na najflsvajfceiu in lajlaljem aparatu sc-l .njosti, posebno pri-poroC.jtv« za >bCutljive dame! Frizerski salon »R A K A R« Prešernova ul 7. nasproti slaščičarne :> Kesa k * vetnl vhod. ŠPFC KRUO-DH IK \TKM> v centru 2-agTeba. brez konkurence, velik krog odjemalcev, nizka, najemnina, zelo ugodno la prod 3 j. Bodočnost zasienrana "Potrebna entovina 15 20 ono. Vprašati Kova' Zagreb. Kla-ičeva 31. prizemno 1- 850 ■ UJLL% V1AT 4-sedežr.i dobro ohranjen, ss takoj proda. Ogled v garaži škafar Rimska cesta s55 dr / \ \ \f ^rkčkf: novodoSk* prodaja menjalnica ~ - ftHBK * Trr>K«. «54 Prava erfurtska semena uradno preizkušena dobite v trgovini M, Vtdmaier CansvfT^ r^*^^.^ *^»v 3. ▼ podružnici na Tvrsevi c. 51 ter na stojnici: Nabrežje 20. septembra. 704 NAZNANILO. Xa novo je otvorjena gostilna Terdan ZaJoAka i-esta — .Moste Toč in o prvovrstna dalmatinska \-ina. Sunara Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek » Dto LEPO MLADO DA3IO svobodnih nazortn- želi zaradi trajnega prijateljstva spoznati inteligenten gospod. Ponudbe na upravo Slov Naroda« pod šifro »Svoboda«. 803 >POZNATI ŽELIM mlado vdovo ah ločenko, ki bi mi bila dobra pnjateljica. Ponudbe na upravo s Slovenskega oda^ pod >Prava prijateljica«. &07 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek * Din pozor: Kupujem obrabljene čevlje, moške obleke itd. Klavžer. VošnJakova ul 4. 832 pozor Prodajam poceni vsa žlahtna drevesa najnovejše vrtnice, le-potično grmičevje itd. Obrezujem strokovno. Zg. Šiška 58 in pri SL Jakobu dnevno. 846 STAnOVAnJA 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din En osobno stanovanje event. a kabinetom ali malo dvosobno išče snažna in mirna -ka stranka (dve osebi) za maj Plačnik zanesljiv in točen. — Ponudb* na upravo »Slov. Naroda« pod »Cisto«. 847 nflr Otročki vttztčfe? najnovej^lb m'Klelov tivokolesa, motorji, tri t ik»jl stroji paa 1 *'' I JI vt PO ZLLO NIZ Ki CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEI LJTBUANA, Karlovška eesta 4 — Podrainica maribor, Aleksandrova centa £6 HER pomočjo vam pomore, da zopet zadobite zdravilnih zelišč. Ne bodite samemu sebi sovražnik! Obolenja pri MENI in BOLEČINAH MESEČNE MENE (menstruacije) ublaži Hersan čaj. Ali vas o\-ira ZAMAšćEN'OST (odebelitev) f Želite li biti VITKI ? Tedaj lahko uporabljate Herman čaj. Zakaj trpite na bolečinah REVMATIZMA in PRO-TINA (gihta), ko to ni potrebno? Hersan čaj Je sredstvo, ki vam pomaga olajšati muke. Hersan čaj pomaga pri ABTERIJOSKI .kroži in HEMOROIDIH (zlati žili). >Iar res ne veste, da je Hersan čaj pri OBOLENJIH JETER, ŽELODCA in LEDVIC dobro sredstvo? Hersan čaj se dobiva SAMO V ORIGINALNIH ZAVITKIH v vseh lekarnah. Reg. S. br. 19834'33 NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA )• NAŠ VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na . roman, novela, modni pregled, novice iz radijskega sveta, filmska smotra, nagradni natačajL UPRAVA: LjuM i ir« Knafljeva ulica m\ Mesečna naročnin- j_uno 12.— dinarjev. NARODNA TISKARNA IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO L nobenim drugim reklamnim sredstvom oe morete aoseCi ena Sega učinka. Kakor « časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen Časopis pride v vsako niso id govon iliM li SS desettiaočem ti ta tel je v. Medno ogla-tanje v velikem dnev-nikn je oajuspeSnejsa investicija, ki prinese korist trgovce in kupcu. uiiaasscassUL. :: \ - • • • • ■i,!t!!!H«!!:!iiurais«iiH!!t»t«PKiHi^ i ZALOŽBA »CESTA« g 1 Ljubljana — Knafljeva ulica s Vam priporoča zanimivi knjigi ZGODBE BREZ GROZE II Pjotr — Raspntin i 11 f Broširana knjiga 10.— din. v platno vezana || i 15.— din% Poštnine za vsako knitam 1.— din. | Lii'i' ' • .......;« 'i. •••'»• titrati * »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 96. marca 1938. Stev 67 Tragedija Toma Mooney Kot žrtev politične intrige je preaedel 32 let po ▼ iecl Ooi dan -*o inoz^m.-ki li-ti r*>ročali. da je kaltforriu ki pergament sprejel zakon, e ka- nm se pocmlošea Tom Mooney. S tem ee •e znova rojavilo v javno-*; splošno zrano mM svetovno vokio. na tudi po vojni ro*o>to i?govorj<*no. 22. juSija 1916 je bila * Han Frauciscu velika voja-ka parala, zlružena z manifestacijo za vstop Zedinje-mh držav v voino. Na tej manifestaciji je bil atorjjn dinamilni atentat, ki \? imel -trajne poeiedice 16 ljudi je bik> na me>?tu ubitih, nad 40 pa ranjenih. Na kraju zločina so našli 1 er naboiev in kosov kovine. Med preiskavo ki jo je vodil sodnik Fickert. fo našli v stanovanju delavca Billinga naboj* istega ka-BC i* bil prijatelj ^^ocia!i stičnega prvaka Toma Mooneya in ta«koj ie padel sum na "asl*»dnjega. ^° Moonev zvedel, da je osumljen at«*ntata. ie prišel sam pred sodišč- in za*-- za oMožijo. To se ie tudi zgodilo, toda oosledire so biie za Mooneya usodne in znova se je pokazalo, da ameriške sodstvo >e daleč ni na višku. Alibi ni prepričal sodišča \looney ie bil v času atentata dobro uiiljo daleč od kraja zločina in e-icir v družbi de-lavra Billinga. s katerim je bil fotografiran v hiši. kjer je bila v pritličju trgovina z zlatnino. Na uri v izložbi m je videlo, da i* bil tam baš v času. ko ie bil atentat izvršen Obložba je pa naperila proti MooiieVu v V prič. med njimi tudi pro-'itutko E>telo >mitho\o in brezposelnega natakarja Mac-donalda. Oba sta pod prisego izpovedala, da sta videla MooneVa na kraju zločina ob rasu atentata. Na ^HKllai: t^ga pričevanja je bil Moonev ohsoien na smrt. pozneje pa pomi-k>V>n na dosmrtno ječo. t in krivih pri« Moonev je nastopil kazen, ni pa nehal trditi, da .e bil obsojen po nedolžnem. Leta 1929 je neki Smith na smrtni postelji priznal, da je on zagrešil atentat v San Fran-ciscu. Kmalu za njim je priznala prostitutka Srni t nova. da je bila naročena in da so ji plačali za to, da je pred sodiščem e krivim pričevanjem potrdila, da je atentator Moo-ney. Slednjič je leta 1935 tudi Mac dona ld priznal, da je krivo pričal proti Mooneyu. Izjavil je. da je vidal Mooneya prvič takrat, ko je pričal proti njemu pred sodiščem, da ga prej nikoli v življenju ni videl, da ca ni videl med atentatom v San Francicu in da je pričal pred sodiščem proti njemu samo zato. ker so mu krivo pričevanje bogato plačali. Po vsem tem jc bilo >asno. da je bil Moonev obtožen in obsojen pod pritiskom svo.iib politi&nih nasprotnikov, ki so -e hot«h iznebiti vplivnega socialističnega prvaka. Ziai ni nobenega Ivoma več o tem. da je bil postal Mooney žrtev \ i tirne intrige. 22 let po nedolžnem v ]eči Od leta 1916. ko je Ml Moonev obsojen in zaprt, so njegovi politični somišljeniki oonkusili doseči obnovitev procesa. Toda sti podleži, ki so bili spravili Mooneya v iečo. so znali preprečiti vsako prizadevanje glede njegov*4 rehabilitacij? očividno zato, ker bi ftioglo priti pri tem na dan. kako je hil Moonev uničen in kdo ie odeovoren za to. 7ato ic moral Moonev presedeti v je-oi polnih 22 let. Za obnovitev procesa proti Mooneyu sta se zavzemala celo dva ameriška prezidenta. Wilson in RooseveLt. \Vilson obnovitve procesa ni dosegel, ker je bilo potrebno za njo soglasje kalifornijskega guvernerja, ki se je pa obnovitvi krčevito upiral. Roosevelt je deloval za obnovitev procesa že davno pr?d izvolitvijo za prezidenta, toda tudi brez uspeha.. Ze;o verjetno je. da je bil Mooney slednjič izpuščen iz ječe in rehabilitiran na prizadevanje prezidenta Pooseveita. Moone}'evi nasprotniki so najbrž opustili ugovora, ker so njihove intrige že preveč zastarele, da bi jim grozila od te >trnni kakršnakoli nevarnost. Verjetno ie tudi. la tistih, ki so spravili Mooneya v ječo. ni več med živimi. Grozote političnega boja Moone»v primer je eden nastrasn^lb lokazov. kako se je v Zedinjenih državah :»orilo in se deloma še sedaj bori proti po-iitirnini nasprotnikom. Pri tem Je pa treba pomisliti, da 1. 1916, ko je delal socialistični pokret v Ameriki -ele prv? korake in ko ielavstvu ni bilo dovoljeno organizirati ■* -trokovno. ko so dajali podjetniki težke mi I i jone žoltim organizacijam da je pomenilo takrat priznavanje k socializmu skoraj isto kakor postaviti r«e izven zakona. Moonev je til res postavljen izvpn nOega in je ostal tako polnih 22 let Japonska igralka pobegnila v Rusije Japonci so jo proglasiti za niso mogli Med dramatično borb- proti fašistično usmerjeni Japonska kate : se upira .apem-sk parlament z odpore n prati dalek:sež-mm pooblastilom, k; naj bi jih dob:la vlada pod vplivom vojaške stre - v zakonu o narodni mobdiziciji. rr.ed vjno vihro n navdušenem na i uspehi ja •-.>'•% ■ vojsk? na Kitajskem, je japonsko javno mnenje vendarle razgibala vest o pecegu igralk. JoSiki Okadcve. T-Six: O k ada je bila najs-avr;ejsa gledališka m f lmska igralka Jaf *i»ke. Nje-plača j« hi.a *:c»r i;:p-ns!:--> s..: T.ni in se Se daleč ni mogla primerjan z mastnimi plačam d.ugih ffinu^n zv z; pic pa je bila zelo prilj-.bl;-ma in njcaa umetnost niti malo ne zaosta;a z.* m I atjo d:ug'h film £ «k h zvezd. Jc.'1:! O' a je rapravila ce!o sijajne karjero se te oaiozia z v.k^mim TakeuSljem. Bila je pa mehkejra ; : jkera značaja, morda zato. ker je bila resnična umetnica. Ziv-1'en e med plemalvom je ni očaralo in ko n: našla tam n česar razen hladnega sijaja nvi je obrn^a hrbet. Potem je živela n**kaj Ca-a s svojim prijateljem pisateljem Rvckifll S::^:mct3 osumljenim ko-mun zma Go5>pod;e. k; bi megi biti njeni mogočni in radodarni pokrcvit?:ji. so re- mrtvo, ker jc kot izvajalke kaznovati sno .najali z -.iavo.mi in ji prorcl.oval slab kenec Ko b morala SSSSsrsJS nastopiti Oka-': i novem patn prisilil nekega k-čija_ža. da ju jo s s -.rvd SS peljal dc rus*: moje. Petem sta izsicpda gralkrp spremljevalec Je potegnil lani:.-kres hi mnn" koii^ažu, da sa ustrelj će bi Se ganil doklsr mu ne izgineta iz-r:ed oči Tako ^ta s zagotovila hrbet, da kočija! n m' ^.el poklw?ati japonske mejne s* raže m na smučeh sta sixf.no pobegnila čez mer° Tuji novina-j" •. Tok-ju * *• smatrali v zi-' i to za 1^ ' za reklamni tr:k V Tokiu je vzbudila vest o pob=gu priljub jcr,.', [ gralke veliko pozornost Igralko Okila so proajlasili za mrtvo in japonski Usti so priobčili nekrologe. zena. ki je izdala domovino in ki ni mogla biti poklicana na odgovor, je morala za japonsko javnost umreti Zagonetno je ostalo, kdo je bil njen spramljevaiec. kajti komunist Sugi-nsoto je zaprt Aretirali so ga nedavno, ko so lovih komuniffte in komun ■zma osumljene ljudi. Pojasnilo je prinesla vest ruskih oblasti v Aleksandrovsku. ki pravi, da sta bila zaradi nedovoljenega prekoračenja meje are t rana japonska igralka Jo-šiki Okada in njen spremljevalec, gledališki ravnatelj iz Tokia Josimasa Jcšida. Ko se je pa izkazalo, da sta prekršila določbe o potnih list h na begu, iščoč zavetišča v Sov je taki Rusiji, so ju izpustili Ministrski stolček na morju Mornariški minister v odstopivsi Chau-ternpsovi vladi William Bertrand ima posebno smolo v izgubljanju min strskih stolčkov. Najmanj, kar lahko rečemo, je to, da se mu potovanja s parniki še n so izplačala. V maju 1935 se je peljal kot član Flandinove vlade in zastopnik ministrskega predsednika z nov m parnikom vNormandie-f v New York. Ta čas. ko je opazoval s krova razkošnega parnika pljuskanje morskih valov, je pa parlament vrgel Flandincvo vlado in VVilliam Bertiand je iz radia izvedel, da se je odpeljal iz Franc je kot minister, da se bo pa vrnil kot navaden poslanec. Pri demisiji Chautcmpsove vlade je bilo prav tako. Tudi tokrat je bil Bertrand na krovu, ladje Dupleix« na Sredozem-. kem morju in ko je dobil prve vesti, da se maje Chautempsrrva vlada, je sklenil vmit; se takoj v Pariz Po prihodu v Pariz je imel kc maj še toliko časa. da je podpisal listino, s katfro je Chautempsova vlada oustcpila. Dnevnik -F garo« je k temu pripomnil, da se je Wiiliam Bertrand ob podpisovanju najbrž spomnil na stihe Viktorja Huga o tistih, k krenejo na dolgo pot in ki jih morje ne vrne. Zlato ne bo izginilo Vsa zaloga zlata na svetu znaša po približni cčnitvi 2 mil jardi kilogramov in to zlato je sredtec v na£em denarju približno 8 bilijonov 3:- pa za zlato, ki Se ni vse v tztSJSSfb. n zaklain:cah. temvei ga je mnr^o le v zemlji. Po vsfh demnevah tr:e^ zlato ne bo še tako hitro izginilo z zemlje. '!> rafune je ra treba dopolniti. Zla*o ne I o nikoli iz?>:n lo, ter je vedno v ob'cVu T je so os?tale ogromne množine ZTata an' nc debe? Iz zgodovine verno. OSI iaacH p-rzjrki kralji, r mski cesarji in Karth?~o vrlino zlata. Zakladnice I ga tih m*ii ao b '1? do vrha polne zlata. Del tega zlr ^ je izg-nil pil katastrofah. A k^e .-' r'ato? V 18. stoletju je bilo v c " ku tol'ko z'atrikov. da Sq je pla-fteoSjo rac v z.atu. Papirnati denar je rabila s-mo Anghja dcč^ni se je Francija L ; : i 7"IV in XV kar kepala v zlatu. Od tak al BO ?c svetu prdebili se mnogo z'a ta iz zemlje. Kje je torej vse to zlate ? rab.lo se je. Ko so bih v obtoku žitniki. ^ ie videlo, kako so se vsako Uto cbratCt Zlasti prstani postajajo BO tar;v n na poročnih prstanih skoraj ladkSm izra:i:namo leta zakonskega siv j^^ja Tako je z vsemi zlatimi pred-nvti. k: bsggUjnjp na t^ži. Največ zlata je v meni Fiof Haher in učenjak Ruther-fori st! prucevala vprašanje pridobiva-r;-* zlatn iz no rja. Dognala sta. da bi bilo to ncrenlablno. ker je v toni morske . '.v kor i j n-maten prašek zlata. V vsi h morjih s\ eta je pa okrog 600 milijonov ton zlata. Veletrgovina brez prodajalk V New Torku imajo modno trgovino, kjer prodajo dnevno okrog 100*000 damskih oblek V New Yorku je edinstveno podjetje, edinstvena trgovina na svetu. V ljudskem okraju sta dve veliki poslopji, ki nimata ogromnih pertalov. niti steklenih izložb. Človek bi mislil, da vidi pred se/boj dva hangarja ali dve stari staji. Obe poslopji sta od tal do petega nadstropja nabito polni oblek, halj in plaščev — nikjer pa ne vidiš nobene prodajalke. Vstopiš skozi enega izmed mnogih vhodov, izprehajaš se in gledaš. Nhče se ne zmeni zate. nihče te ne ogovori, nihče ne vpraša, kaj želiš. Na visokih stoleh liki na lestvic sede ženske, ki se navidez ne zmenijo zate. To so paznice, ki čuvajo trgovino. Nobene prodajalke ni nikjer, pač pa 1200 detektivk. V neskončnih vrstah vise obleke na obešalnikih. Vsaka vrsta ima svojo številko, ozriačujočo velikost obleke številke gredo od 12 do 52. Tu vise obleke skoraj za pritlikave Ženske in tudi za največje. Zadostuje, da pozna ženska svojo številko in lahko si izbere obleko brez tuje pomoči. V tej trgovini lahko ostaneš ves dan. lahko si vse ogledaš in vse pomeriž. Ce ti obleka pristoja. stopi k tebi ženska. Ne c zre se nate, samo obleko vzame, jo obesi, poravna in zopet izgine, če po nerodv nosti raztrgaš čipko, odnese ista ženska molče model, ne da bi trenila z očesom. Če ti je obleka, všeč. jo sname z obešalnika in napis ti pove, kje je pomerjalni salon. To so majhne, odprte ka-bine. samo tako velifke. da more stoječa ženska v njih dvigniti roke ter obleči in sleči cb-leko Ob strani je obešalnik za odloženo obleko, pred vsako kabino pa veliko zrcalo. Francoska novinarka Anita piše v svoji reportaži: Mislite si sto žensk druga kraj druge, kako se vneto slačijo m primerjajo obleko za obleko ženske vseh starosti, vseh velikosti, vseh barv. množica izredno visok h žensk žareč ih obrazov in skuštranih las. Videti jih. kako se stiskajo v pretesne obleke, da ne morejo z rokami niti ganiti. V takih dramatičnih primerih nastopi molčeča nadzornica., pomaga sleči obleko in zopet tiho cdlde .Normalno raščene ženske imajo tu 'eredno priliko dobrega nakupa Primerjajo obleke najrazličnejših vrst, obleke iz prvega cesarstva, ovratnike Marije Stuart. primerjajo, ali jim pristeja -redovnlška obleka«. Ostanejo lahko po cele ure v teso ii kabinah, čim so vstopile. Ko so pomerile 10 ali 20 oblek, jih puste v kabinah in gredo gledat zopet nove. potfm pa poiščejo nove kabine, kjer znova primerjajo, oblačijo in slačijo obleke Tu so velike večerne promenadne obMke, obleke za dom, gport in gledališče. Vse obleke so narejene po zadnji modi In vse te obleke, preproste, elegantne, ekscentrične, kopije zadnjih -modelov velikih modu h salonov, stanejo po 2 do 10 dolarjev. Nekateci nekoliko poškodovani modeli se prodajajo že po dolarju. Lepe halje so pa celo po 50 centov. Vsak dan se proda v teh dveh trgovinah okrog 100 tisoč cblek. Ko se je kupujoča ženska odločila za nakup, odnrse obleko k blagajni, kjer plača in dobi lepo zavito obleko. V petih dneh lahko obleko zamenja ali pa tudi vrne, če ji ne ugaja. Denar dobi nazaj, ne da bi jo vprašali, zakaj ji obleka ne ugaja. Potem si pa lahko izbere novo. To podjetje je samo za ženske. Moškega skeraj ne vidiš v njem. lahko rečemo hvala bogu. ker bi gotovo postal sovražnik žensk, ko bi v dfl, kako v tej poplavi parade marsikatera pozabi na sramežljivost, na ženskost, kako se doslovno opaja jo in naslajajo ob pogledu na tc množico oblek in barv. Tu vidiš skoraj ganljive prizore, ko se mlada žena na prv: pogled iz najskromne jših razmer razvname, ko odkrije pravi model za tri dolarje ali ko mamica primerja svoji hčerki večerno obleko za dva dolarja. Nekatere ženske izgube glave v tem vel kem bogastvu oblek, da potrebujejo pomoči, nasveta. Obrnejo se na katerokoli neznano odjemalko in vprašajo: Prosim vas. ali bi res lahko nosila to medro obleko? Ali se ne bom zdela v nji predebela? Francoska novinark;: je vprašala leipo mlado ženo. detektivko, sedečo na majhni tr buni sredi teh velikih dvoran: — Ali je res mogoče kontrolirati ln paziti na tisoče odjemalk, ki vam valove sem in tja? — Kar poskusite odnesti kaj, niti halje ped svojim kostumom ne odnesete. Nevidne oči slede vsaki kretnji naših odjemalk brez njihove vednosti. Seveda imamo v9ak dan pr mere, ko poskusi ta ali ona krasti. Ce se to zgodi prvič, jo prldržimo tu 9 do 12 ur in ko smo ugotovili njeno ime in naslov, jo izpustimo. Ce se ujame drugič, mora na pol cijo in v> zapor. Veliki napisi s sliko ženske za zamreženim oknom krče: >Ne nosite sramote v svoje rodbine! Tatvina vas upropasti!« Odjemalke tega Kleinovega trgovskega doma prihajajo iz najrazličnejših slojev. Gosr/odinje, strojepiske, zamorke. Italijanke, ždinje. med njimi pa tudi bogate, žene iz New Yorka, prihajajoče sem skrivaj kupit za nekaj dolarjev slučajni model, večerni plašč iz črnega žameta, ki bi bilo treba plačati zanj drugod 60 dolarjev, tu pa stane pet. Nekatere elegantn0 žene kupujejo baje tu vse ■svoj večerne obleke, ki j h oblečejo samo dvakrat, po-tean si pa kupi zopet nove. In francoska novinarka zaključuje svojo reportažo. Ko odhajate iz tega svojevrstnega in edinstvenega ženskega raja. si globoko oddahnete, kakor da ste zapustili bojišče. Strašno žal vam je žensk, njihove borbe za eleganco m mikavnost Vprav v Amerki mora biti namreč ženska mladostna, samozavestna, elegantna oblečena po zadnji modi. če hoče ohraniti svoje mesto v družbi, v poklicu. Ce se umakne le za korak, je izgubljena. Tirolska v srcu Pariza Xa Ehzejskib poljih ^o otvorili oni dan veliko tirolsko restavracijo. Za Parižane ie to velika novost, ker imajo zdaj t>r^.li Pariza v najlepši pariški ulici košesk >tare Avsifi-ie s tirolskimi narodnimi noSapii. V tej re stavraciii, kier imajo Parižani na razpolago avstrijske specijalitete oi dunajvke^a zrezka do ffiilaža s cmoki in kier dobiš ludi droga srednjeevropske specijalitete, kakor salame« praško šunko in plzenSko oivo, .-e večer za večerom kar tar? co^tov. ker pomeni Pari- žamom večer v tirolski restavraciji skoraj toliko kakor izlet v Avstrijo. SrednjeevroptV', ki nimajo radi francoske kuhinje, pa spominja to na dom in domačo kuhinjo. Restavracija z avstrijskim --šramlom-' ie opremljena cisto tirolsko. Miz? so pogrnjene s pisanimi prti, natakarice nosiio dimdl. natakarji usnjene hlače in tirolske klobuk*3 s krivci, na steni je naslikana ogromna panorama Alp z lesenimi hišicami, belimi ledeniki, debelimi kravami in zeleno travo — skratka idilična Avstrija. Kdove, . dali ta avstrijska restavracija na Elizejskih poljih ne bo nekoč edina avstrijska krčma, kjer natakarji ne bodo pozdravljali gostov z dvie nienimi delnicami in kiici *Heil Hitlerc, kjer boste mocli govoriti povsem svobodno o Hitlarju, Goringu in Oobbelsu in k;er boste lahko jedli dunajski zrezek, kjer se ne bo covorilo o veliki X?mčiji, temveč samo o Tirolski. Kennedv dosleden demokrat V London je prišel nedavno novi amer -ški poslanik Joseph Sabrick Kennedy. Ko je izročil kralju poverilne listine, je ostal ori njem še pol ure in govorila, sta večinoma o rodbinskih zadevah. Ob njegovem odhodu ;z Amerike so priobčili listi več člankov, pa tudi v janmosti se je mnogo govorilo o njem. Američane je namreč zanimalo, ali se bo Kennedv kot vnet demokrat uklonil cermonielu na angleškem dvoru in ali bo za avdienco oblečen tako, kakor zahtevajo strogi predpisi. Kennedy je pa ostal zvest svojim načelom in v nastopni avdijenci se je pojavil v fraku z belim telovmlcom in belo kravato, toda v navadnih dolgih hlačah. Drugače je pa šla avdijenca na dvoru po strogem ceremonijelu. Po poslanika in njegovo spremstvo so poslali iz kraljeve palače tri kočije z lakaji In ob 11. je krenilo vse spremstvo po tradicjjonalni poti v Buckinghanasko palačo. Kralj Jurij je pričakoval poslanika v maršalski uniformi. V privatnem pogovoru se je zanimal kralj za rx>9laiiikDve zasebne razmere, zlasti za njegovih 9 otrok, ki pridejo kmalu za očetom v Anglijo. o j ti otroci: — Striček, jutri ti pridem voščit, samo umij se, prosim. — Ho, ho, zakaj bi se pa moral umiti? — Ker mi je mamica dejala: Ce ne bo striček umazan, ti bo dal za voščilo pet kovačev. 103 Snet n razna lin ah J'ustoio\'skj roma' Toda do kratkem posvetovanju s tovariš: je zapovedal odgovoriti na sovražnikove strele Moštvo je potecnilo na krov dva topiča in takoj soza-- -e*.: prvi strel: Posadka se je smejala brezplodnemu prizadevanju preganjalcev, z roganjem in dovtipi je oo-zdravila vsako kroglo, ki se ie zdaj pa zdaj odbl-. od kovinskega boka »Manca Maščevalca« in padla v valove. Za štir. Lahko raniene se ni nihče zmenil Razburljivi lov «e e nadaljeval z vsem ogorčenjem. To pot ie pa »Maščevalec? le z najv?čjo težavo vozil ored carinskimi ladjami tako hitro da ga niso mogle dohiteti. Toda zaenkrat je zadostoval tudi ta uspeh. — Ce bomo vzdržali do večera v tem tempu bomo rešen: — je ponavljal Nikolaj in prigovarjal svojim tovarišem, naj napno vse sile. Stroji so delovali brezhibno in podmornica je rezala morske valove, da se ie kar kadilo za njo. Čez prve pol ure ie bila podmornica že precej daleč pred sovjetskimi ladjami. Krogle so padale v valove in delo na krovu so lahko obnovili. Videlo se je. kako si preganjalci na vse načine prizadevajo ohraniti vsaj isto hitrost, da bi preveč ne zaostali. Nikolaj si je veselo mel rpke. — Je že konec njihove slave Cez pol ure se obrnejo in vesel: bodo. &f b. d • srečno vrnili k obali. — ie mrmral sam uri seb: vesel in zadovoljen, da ie razdalja med »Llaščc. jlcem« in carinskimi iadiami vedno večja. Kar ie obrnila njegovo p.zarno.-L n~s- penasta oroga od skrajne ladje, v z^če po levi strani podmornice. Čeprav je tu pa tam izginila pod hrbtom vala. se je vendar dobro videla m njena smer je ostajala ista tako da bi morala kmalu presekat ■--Maščevalcevo« pot. Nikolaj ie takoj spcznal. kaj Domeni ta proga. Izstreljeni torpedo si je utiral pot in vsaka sekunda, da. celo nien odlomek, je odločal zdaj o njeni usodi. Na obrat ali manever sploh ni biln mogoče misliti. Torpedo in podmornica sta slepo drvela proti istemu kraju in vse je biio zdai odvisno od naključja, ali se bosta v kritičnem trenutku na svoji poti srečala ali ne. Nagel pogled na desno je pokazal Nikolaju, da je tudi tam tako. Smrt je drvela od obeh strani, da zgrabi svojo žrtev, ki ni mogla storiti v svojo obrambo ničesar, kajti edina možnost rešitve, nagla potopitev, je bila izključ na. Izbuljenih oči je sledil N - laj bližajočemu se torpedu in ugibal, kdaj bo orekrižal pot bežeče? podmornice. Zdelo se mu je, da se b' 1 -ni torpedo zakasnil, da bi pa levi mogel zadeti «**nH del podmornice. Grozni trenutek odločitv« " ip bližal s strašno hitrostjo. Nikolaj je vedel. moralo priti vsa- ko povelje glede izprememl J ^eri prepozno in da bi »Marx- v tem primeru nastavil torpedu ves svoj bok. Tako ni preostajalo nič drugega, nego počakati, če se bo usoda sama usmilila ... Sled za torpedom se je dobro videla že blizu podmornice, ki je z največjo brzino prevozila nevarno mesto, vendar pa silno počasi v primeri z drvečo podmorsko strelo. In vendar se je že zdelo verjetno, da bo »Maščevalec« za nekai sekund prehitel torpedo. Tedaj ie pa izkušeno častnikovo oko z grozo opazilo, da se je hitrost podmornice nekoliko zmanjšala. — Kaj se godi? — je kriknil in planil po stopnicah k strojem. — En cilinder je zaradi silne vročine razneslo, — se je glasil odgovor. Nikolaj je zaklel in njegove od groze izbuljene oči so se uprle v konico skozi valove drvečega torpeda. Zadnji del »Maščevalca« je baš drsel čez nevarno mesto in Nikolaj je jel upati — — toda v naslednjem trenutku je strahovito počilo in steber vode je švignil kvišku tik za podmornico___ Torpedo je bil zadel v vijak ali konico krmila. Podmornica se je zagugala. toda njene močne stene so vzdržale. Glavna sila eksplozije je učin* kovala na neznatno ploskev podmornice. Vrglo jo je vstran, toda morda ni bila smrtno ranjena. Naslednji trenutki so morali pokazati, ali je bilo zdrobljeno krmilo ali ladijski vijak in da-li je podmornica pokvarjena ali bo pa lahko nadaljevala "ožnjo. Zaenkrat jo je še gnala vztrajnost naprej. V penečih se valovih je švignil na desni strani mimo torpedo, ne da bi podmornico zadel: Nikolaj, ki ga je bila eksplozija vrgla, je bil že zopet na nogah in planil je k strojem, da bi se prepričal, ali ni napravila eksplozija na njih škode. Vsa zbegana posadka je tekala sem ter tja. Močna detonacija je bila vse vrgla in nihče ni vedel, kaj se je bilo zgodilo. Stroji so delovali brezhibno, samo en bat je bil odpovedal službo. Nikolaj si je oddahnil. Vijak torej ni bil poškodovan. Torpedo je bil eksplodiral ob strani in morda niti krmilo ni bilo uničeno. Planil je v krmarjevo kabino. — Kaj se je zgodilo? — je zaklical krmar ves prestrašen. — Torpedo je zadel našo podmornico. Ali še obvladaš krmilo? — Zdi se mi, da ga obvladam — nobenega od" pora ne čutim, — se je glasil odgovor. — Potem takem smo pa rešeni! Ostani na svojem mestu in drži se iste smeri! — mu je zaklical Nikolaj in odhitel nazaj na krov. Napadajoče torpedovke so se sicer malo približale, toda razdalja je bila še zadostna, da bi mogla podmornica uiti. Toda eksplozija je postala podmornici usodnejša, nego je Nikolaj mislil. Podmornica se je tako stresla, da je padlo Bensonovo telo na tla in udarec je zdramil ranjenca iz omedlevice. Urejuje Josip ZupanHč — Za >Narodr. ' ~o« Fran Je ran — Za upravo in inse ratni del lista Oton Christof — Val v Ljubljani