29. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 6. februarja 1905
XXXVIII. leto
lifeais vsak dan zvečer, izimši nedeUe in praznike, ter TeUa po pošti prejeman ma avstro-ogrske dežele ma vse leto 46 K, za pol leta 13 K, sa četrt leta o K 60 h, za en mesec 8 K 30 h. Za LJubljano S poSilJanjem na d§m ZS ?■• «*> 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za en meseo 2 K. Kdor hodi aam ponj, placa sa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, m CD mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor inaia poštnina. — Ba zaročne brez istodobne vpoSUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petlt-vrste po 12 h, it 80 m Oznanilo tiska enkrat, pO 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Doplzl oaj ;m iavole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlatvo Je v Knaflovih ulicah 5t. n, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj »o blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaeUe,
oznanila, t j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po lO h.
i'
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Idrijska mestna občina contra Anton Kristan
pa c. kr. ovrajno glavarstvo v Logatcu.
N.
It že priobčene vsebine te za zeve je popolnoma jasno razvidno, oa kateri strani je pravo. Vendar je potreb*j da si zadevo natančneje ogledamo, predvsem, da se ovriejo hujskanja in zavijanja tega vprašanja po Kristana in da ee osvetli nadvse čudno postopanje c. kr. okrajnega glavarstva. Že na javnem shodu minolo nedeljo je tajnik Novak protest ral proti temu, da se zadeva spravlja v zvezo sovraštva proti »Občnemu kon-sumnemu društvu«, kar ne more biti, ker županstvo kot urad mora biti nepristransko. Sporno vprašanje je nastalo le, ker je županstvo čuvalo avtoriteto občine napram Kristanovi ekatravagacci čeprav ne cenimo vi* soko Kr.st&novih zmožnosti, vendar ga ne sm:tr; mo za tako zabitega, da bi ne razumel besedila § 17. ctčn-skega reda, a njegva trma in Častihlepje mu ne dopušča, da bi se podvrgel zakonu. Vzpričo njegovega značaja se nikakor ne čudimo, da se tako poteguje za virilno dostojanstvo, saj je b?l to eden glavnih vzrokov, da je izpodrinil prednika Rinaldija od »Občnega konsumnega drušUa«, čudno pa se nam zdi, da se ta človek, ki hoče biti navzlic izobčenju iz stranke, šs vedno socialni demokrat, tako oprijemle priviligirane pravice. Sam je pripoznal v »N»preju«. da je »Občno konsumno društvo« končalo leto 1903 brez dcb čka in ta izjava društvenega ravnatelja mora biti verodostojna, in ker se pr dob-Bina po II. poglavju zakona 25. okt. 1896 drž. zak. št. 220 glasom § 92 odmerja po čistem donosu davku zavezanih pcdjetb, doseženem v posled Đjem pred davčnim letom preteklem Opravilnem letu, bi moral znati že ■ ■
začetkom leta 1904, da »Občnemu konsumnemu društvu« ne bo predpisane nikake pridobnine v letu 1904. in da, ker si na podlagi tega davka »Občno konsumno društvo« lasti virilno pravico, da isto a tem letom iigubi. Neopravičeno je torej vtt pil g. \nton Kiistan dne 1. febr. 1904 t občinski odbor in bil je ves čas neopravičeno član istega. Neopravičeno je torej govoril Anton Kristan priučene govore s velikim patosom v občinskem odboru idrijskem ob velikanski potrpežljivosti narodno-naprednih odbornikov, a v veliko imponiranje galerije. Hodil je k seji kot šolarček, z občinskim redom pod pazduho, in moril že dolgoletne odbornike s citiranjem istega. Deček je hotel imponirati in kdo naj mu zameri to nedolžno veselje. Zamerimo pa našim narodno naprednim odbor-I nikom, da so precenjavali Kristanovo j osebnost in da niso tega šolarčka lepo vljudno takoj s početka posadili na klop. Tako si je s pomočjo naših odbornikov pridobil Kristan v odboru precejšnjo veljavo, katere, kakor danes vidimo, nikdar ni bil vreden. Vzpodbujen po pohlevnem nastopanju naš h odbornikov je postajal Kristan od dne do dne drinejši in prihajal pred občinski odbor s predlogi, ki so določno pričali, da hoče postati mož diktator v občini.
Ža s početka leta 1904. je Kristan kot ravnatelj društva vedr-1, da nima »Občno konsumno društvo« več virilne pravice v občinskem odboru, in zategadelj bi tudi ne imel hcd ti k sejam. Kancem leta ni dobil Kristan plačilnega povelja kakor običajno
vcakoleto in zdaj bi bil vendar lahko prepričan, da društvo, kojega zastopnik je, nima več dovolj postavno predpisanega davka, da je torej izgubilo varilno pravico. To bi moral znati, in Če je to anal, je bilo nj govo vprašsnje na županstvo popolnoma odveč Kristan se je skliceval, da se je nad 860 K pridobnine plačalo    Tega   županstvo   ni zanikalo,
ampak pojasnilo, da so vplačali davek brez predpisa in da se torej vplačani zneski ne smatrajo kot vplačila pridobnine od podjetij, ampak kot pre-plačila na tem davku. Za plačevanje, bodisi tega ali onega davka je me rodajen predpis, će bi tega ne bilo, bi virilistov kar mrgolelo. Vplačalo bi se pri davčnem uradu dotično vsoto in virilna pravica bi se pridobila. Sklicevanje, da je društvo plačalo toliko in toliko davka, pa ne obenem moči dokazati davčnega predpisa, je ničevo za utemeljenje pravice, zajamčene v § 17. obč. reda. Jasno je kot beli dan, da je »Občno konsumno društvo« po navedenih dejstvih izgubilo v letu 1904 virilno pravico, in nadalnje dokazovanje je nepotrebno. Oglejmo si pa še Krista novo postopanje. Ker mu je župan že preje povedal, da ni več virilist in iz tega, da se mu ni dostavilo povabilo k seji, je lahko sklepal, da so ga ne smatra več za virilista. Ni mu tedaj bilo treba pošiljati vprašanja na županstvo, ampak vložil naj bi bil pritožbo proti županstvu na občinski odber, ali pa naravnost na ces. kr. okrajno glavarstvo, katero ima v zmislu § 96 obč. reda razsojevati, kadar kaka naredba županstva utegne nasprotovati obstoječim zakonom. To bi bil najbrže tudi storil, če bi ne bil mislil dzadnjega ča*a, da bo za to prirejena notica v »Naprejn« imela uspeh, da ga bo županstvo vabilo k seji. Ko pa je videl, da županstvo vztraja na svojem stališču, je pa hitro v zadnjem času vloži! vprašanje z motivacijo, da so plačali davek, misleč, županstvo mi sedaj gotovo ugodi. A izpodletelo mu je. Da se spozna, kako je poučen g. Kristan, ki se postavlja socialno demokratičnemu delavstvu za voditelja, opozarjamo na stavek v dopisu na županstvo, »na podlagi katere določbe o. kr. okrajnega glavarstva kot pristojne davčne oblasti i drekate »Občnemu konsumnemu društvu« pravico do virilnega uU -u.'i O. Kristan tor*1) ne ve, da ni-
majo odločbe okrajnega glavarstva in posebno ne one davčne oblasti pri izvrševanju občinskega reda nikake veljave, ampak so za to le aakonite
določbe nu rod a j ne.
Prihajamo v tem spornem vprašanja do najzanimivejšega slučaja, do postopanja c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu. Že površen pregled zadeve zadostuje, da zamoremo izreči sodbo, da je glavarstvo nepravilno postopalo. To postopanje mora vzbuditi odločen protest radi neuvaževanja občine kot samostojne korporacije. „Iz neke dotične vloge obč. konsumnega društva v Idriji se je c. kr. okrajno glavarstvo prepričalo, da se je zastopniku tega društva kot virilistu na kratko t. j. brez vsakega pismenega pritožbi podvrženega obvestila zabranilo nadaljnje udeleževanje pri sejab tamošnjega občinskega odbora-. Tako piše c. kr. glavarstvo v svojem značilnem odloku. Kdo se ne smeje, ki pozna Kristana, ko pravi glavarstvo, da se je prepričalo (!) iz neke dotične vloge?! Ali še sedaj ne pozna tega Kristana, ki je političen hujskač prve vrste, ki si ne upa reagirati, če se mu očita na javnem shodu laž, ki je vsaka druga njegova beseda grdo zavijanje? In iz njegove vloge se je prepričalo! Bodi pripomnjeno, da je c. kr. okrajno glavarstvo isti dao, ko je prejelo dotično Kristanovo vlogo, to tudi rešilo. Ni storilo tega, kar bi storil vsak vesten urad, da se v sporni zadevi za-slišite obe stranki. Ni utegoiio in tudi ni smatralo županstva v Idriji vrednega, da bi od njega zahtevalo poročanje o stvari. Iz hitre rešitve zaraoremo sklepati, da se c. kr. okrajno glavarstvo ni tudi na kak drug način skušalo prepričati o verodostojnosti Kristanove vloge, ampak je poslednjemu slepo verjelo. In o Čem se je prepričalo c. kr. okr. glavarstvo iz neke dotične vloge: da se je zabranilo nadaljnje udeleževanje pri sejah zastopniku obč. konsumnega društva. Saj to vendar ni res, Županstvo nikakor ni zabranilo, ker tega ne more, pač pa je le pojasnilo, da ne smatra občnega konsumnega društva  več za
opravičenega pošiljati v zmislu §. 17 obč. reda svojega zastopnika k sejam občinskega odbora. In to je pač nekaj drugega! Zakon brani Kristanu udele-leževanje pri sejah, ne pa županstvo. Vidimo torej, da je ali Kristan neresnico v dotični vlogi poročal, ali pa c. kr. okrajno glavarstvo vse zadeve razumelo ni. In na kaj se sklicuje okr. glavarstvo pri utemeljevanju razveljav-Ijenja županskega postopanja: da seje zabranilo udeleževauje pri sejah rn a kratko, t. j. brez vsakega primernega pritožbi podvrženega o b v es ti 1 aw. To je bil torej edini vzrok za razveljavljen je I Pa se je c. kr. okr. glavarstvo temeljito zmotilo ! Za vsako utemeljevanje odločbe kake oblasti, če hoče imeti ta veljavo, je treba sklicevanja na zadevno zakonito določbo. No, c. kr. glavarstvo ni eitiralo nikake postavne določbe, glasom koje bi se bilo moralo obvestiti občno konsumno društvo, da je zgubilo virilno pravico in zategadelj tudi nima odlok c. kr. glavarstva nikake pravne podlage. Morebiti je, a ni nam znan dotični zakon, ki bi kaj takega določal, kakor najbrže tudi ni bil znan c. kr. glavarstvu. Znana pa nam je odločba upr. sodišča z dne 16. novembra 1887 Št. 2752, ki pravi, da opustitev pravnega pouka o dopustnosti priziva in roka o tem, če kaka posebna zakonita določba o tem drugače ne določa, ni smatrati kot proti-zakonitost ali kot stvarni pomanjkljaj postopanja. Torej tudi v tem slučaju, Če bi bilo župarjstvo po postavi res zavezano obveščati viriliste o izgubi njihove pravice, še s tem, da bi bilo v danem slučaja to opustilo, ni zagrešilo niti pomanjkljivega postopanja. Zopet pa je treba uvaževati, da se Kristanova vloga na županstvo ni glasila kot pritožba, ampak je bilo le vprašanje. In Županstvo je isto tudi potem tako rešilo. Če bi bil podal Kristan pritožbo na županstvo, bi bila pač stvar nekoliko drugačna. Dosedaj pri tem, kakor pri drugih županstvih ni bila navada obveščati viriliste o tem, da so zgubili svojo pravico, in je to
Kako je g. Zajec delal drugič izpit.
Napisal Oskar K.
Cand. iur Josip Zajec je imel že zdavnaj svoj absoiut rij, a drugega izpita se ni imel. Polagati pa ga ni mogel, ker so ga imeli doma za ma teriaiista.
Zgodilo se je to tsko-le: Ze v deških letih je bil izgubil starše, in mali kapital, ki so g* pustili njemu in bratu, je nadzoroval varih, n;iju stric. Ta je bil trgovec nekje na Dolenjskem in vestno jima je poHtial mesečno gazo, mlajšemu vedno tudi opomine. Mlajši je bil baš jurist in imel je to smolo, da je veljal doma pri stričevih kot valik lump in za-pravljivec, čeprav je bil jako soliden in marljiv dečko. Ni vedel, kako je to prišlo, in ni se mogel spominjati, •a bi bil napravil kaj takega, kar bi opravičevalo tisto sodbo. Ali tako je: Pride nenadoma misel — morda jo je prinesel veter — in ljudje se je me otresejo in ostane v vsem atesta.
»Josp je precejšen lump — škoda zanj!« Pa je Človek izgubljen, ko se še dobro ne zaveda.
Ali brat je im-A večjo srečo, o njem niso vršelo take misli — morda ie to tudi zaslužil, zakaj študiral je filozofijo in se potrudil vsled tega, izgledati kolikor mogoče manj kot Človek. N kamor ni zahajal, lasje bo mu rasli že po vsem obrazu, samo I učil se je — pač je lahko izhajal z mesečnimi 30 gld. A Josipu ni zadostovalo ni petdeset, no stric, ki ni bil morda še nikjer po svttu, se je čudil, ki>ko to, zika) zadostuje onemu, temu pa n*, — potrošljivec je . . . in majal je z glavo.
Morda je bil povprašal o tem v pismu zaupno fiiozofa, morda so bile druge stvari, ki jih ne zna nihče, nego Bog in filozof — ali nekega večera je dobil stric od starejšega brata pismo in v njem je čital: »Ce pa toliko potroši, se ne čudim — saj je velik materialist.. .«
Stric je odprl široko oči ter si nataknil oiali. Zaprl je pismo in ga spet rasgrni). Žena njegova je vzdignila glavo od pletenja, njiju hčerka se je sklonila od mize v temo, in mol je prebral vdrugiČ čudni stavek.
«<' ■ pa toliko potroši, s<9 mu ne čudim — saj je veli« materialist«
Zavzdihnil je ter se prijel za prBi, kakor da ga je zadela krogla; teta, ki je M pobožna ženska, ga je plaho pogledala in se brž prekrižala; dekletce pa se je še bolj pomaknilo v temo vstran od svetilke ter sklonilo glavo kakor v grehu . . . Zakaj slutilo je, četudi samo ni moglo verjeti, da je i ono krivo vsega tega, ki ga je tako plaho, tako nežno lju bila, da Josip morda še vedel ni.
»Miterialist? . . . Kaj je to? . . .«
Prestrašena s'a se spogledala mož in žena, nista razumela besede, ali prišla je mhel, da je to nekaj, kar ne sme biti, da je to greh, izprijenost, pokvarjenost.
»Brez Boga je . . . Bog mu odpusti! . . .
Vnovič ee je prekrižala teta, vztrepetala je ter se komaj branila joka.
S rio je odložil očali in jih brisal, ker je bil v aadregi.
»Materialist je ... to je lahko nekaj groznega. Mogoče je, da mi morala sapdveduje,. mogoče sem po lakonn jas, njegov varih dolžan, da akrbiaa aa njegovo poboljšanje, da
gledam na to, d« pusti m< j varovanec ta greh . . .«
Tako |e mislil s'ric in ves večer ni dejal več besedice, ko pa je šel spat in mu je poljubila hči roko ter želela lahko noč, se ji je celo pozabil zah ahti in odgovoriti.
Nikdar ni pisal Josipu o tem, ali včftkikrat, ko mu je poslal denar aH pismo, je napisal vse polno opominov in ga prosil, da naj ne pozabi študir&ci in naj ne zaide v slabe tovarŠije ia sUbe navade. Ker pa je bil Josip Z*jec sila nervozen, rahločuten človek ter skrajno občutljive čud', je zapazil tekoj od začetka v vsaki malo ostri b*seđi pikrost in nauke. Razburjal se je vsled tega bolj nego bi se bil, če bi mu bi stric očitno napisal svoje slabo mnenje o njem. Trpelo mu je pri tem telo in duša. Ia dasiravno ni niti preveč pil niti drugače zapravljal, dasiravno ni delal nič hudega in živel h«Š ravno tako kakor drugi študenti, se ni vseeno mogel učiti. Popustil mu je Bpo-min in oslabelo mu je vse duševno raspoloženje.
gel je h knjigi, da bi čital, da bi študiral — ali prebral je stavek in ni anal, kaj pravi.   Prebral ga je
»-drugič, hot»i ga )e ponoriti — ali ni mogel, ker g,* je bil že por&bil. Z*čel je razmišljati, zakaj si ne more nič z-»po m m ti, domis i! se je strica in njtgovh opominov, zazielo se mu je, d* je to kriv >, da je tako razburljiv in da ne m .re Študirati. — In pri tem res ni študiral, ker so ga razburjala ravno te misli in ker se jih pozneje ni mogel več otresti. Pa vseeno je poskušal neprenehoma z učenjem, po tedne, po mesece je sedel pri knjigah — res si je zapomnil tu ali tam kako drobtinico, ali kai je ta pridobitev proti tisočeremu, desettisoČeremu trudu in na-poru, ki ga je im-l za to!
Spoznal je to in žalostne misli so mu vzrojile.
Kdaj se nauči toliko, da napravi izpit? Kiaj bo tako srečen, da bo mogel atopiti pred strica ter reči: Gotov sem! Kako bi ga bila vesela sestrična . . . Ah strio! Saj je baš on tisti, ki ga vznemirja s svojimi opomini iu pritajenim alabim mnenjem, ker ga ne murne, in če mu vae svojo muhe in skrbi še tako natančno razloži!
Za hrepenelo mu je istočasno srce po sestrični, ki je tako šibka in tako nedolžnolepa . . .  (Kooacpria)
po našem mnenju v zakonu neutemeljeno, torej nepotrebno.
V odloku nadalje sklicevaje se na § 94 obč. reda c. kr. okrajno glavarstvo razveljavlja postopanje županstva kot po zakonih popolnoma neutemeljeno,  t o r e j nezakonito. § 94 obč. reda pravi, da država pregleduje samo toliko, da ne prestopajo svojega področja, in da  se ne zadevajo ob sedauje zakone. Okrajno glavarstvo ima torej samo paziti na županstvo, da ne zadeva (zlorablja) sedaj obstoječih zakonov. Potrudili smo se dokazati, da županstvo v nobenem oziiu ni prestopilo svojega področja, še manj  pa da bi bilo kršilo  zakon in  upamo, da se nam je to  popolnoma  posrečilo. Neu-mevno nam je torej,  kako  je moglo brez vsake  informacije  iu v največji naglici označiti c. kr. okrajno glavarstvo postopauje županstva kot nezakonito in zaukazati, da se nekaj izvršuje, kar je po zakonu v resnici popolnoma neutemeljeno, da se namreč povablja Kristana še nadalje k sejam občinskega odbora.
Vprašamo, kaj opravičuje c. kr. glavarstvo v Logatcu za tako drastično nasilno postopanje proti mestnemu županstvu idrijskemu. Saj bi bilo vendar v prvo dolžnost opozoriti Županstvo, če je mislilo glavarstvo, da se je nepravilno postopalo, a ne takoj razveljaviti županskega postopauja in to na Iju^o osebi nekega Kristana. 8 takim postopanjem poostruje c. kr. okrajno glavarstvo že itak do skrajnosti napeto idrijske razmere, m posledice bo moralo prevzeti tudi ono. Nikar naj ne misli c. kr. okrajno glavarstvo, da bo z občino pometalo. Nikdar in nikoli, znalo bo čuvati samostojnost občine vsek-dar in napram vsakomur, o tem naj bo c. kr. glavarstvo prepričano.
Vsa zadeva je sedaj v rokah c. kr. deželne vlade. Niti malo ne dvomimo, da bi se zadeva ne odloČila v prilog občine. Mnogo nepotrebnega razbur jenja je to vprašanje povzročilo v zadnjih dneh v Idriji in zato je prav, da smo stvar vsestransko pojasnili. Razsodnim in v mišljenju samostojnim občanom priporočamo, da si stvar natančno premotrijo in prepričali se bodo, da je bilo postopanje županstva v za konu utemeljeno in torej popoluoma pravilno.
Vojna na Daljnem Vzioku
Boj pri Hejkontaju,
Ma šil C^ama je poslal obširno por čilo o bojih v čssu med 25. in 29. m. m. pri Hcjkontaju Iz tega poročila je posneti, da se b^j dlje Basa ni odloČil in da so bili Jipouoi v z*lo kritičnem položaju Tridesat ruskih topov, ki so bili jako spretno postirani okrog Hejkontaja, je obstreljevalo pozicije napadfcjočih Japoncev 8 triko silo, da jo imeio ievc japorBko krilo ogromne izguba Skrajni bok tega krila je bi! opetovano prisiljen, se umakniti. N*to s -je vnel ljut boj mež proti m Iu, vendar pa se je J«ponc<*m končno posrečilo, Ruse odbiti Ru3ki od dtlki, ki so se nahajali v zavarovanih pozicijah pri Sinkopu, so zjutraj 28 m. m. streljali na zadnje japonske voje, ki so se trudili, da bi obšli rusko krilo. To se jim je posrečilo in uničiti so ves ruski oddelek razen 200 mož, ki so se vdali.
Maršal Ojama se je na to odloČil za splošni nočni napad vseh svojih vojev na rusko pozicijo. J>ponci so izvršili več napadov, ki so pa biii vsi brezuspešni in so jim povzročili samo velike izgube.
Po opetovanih japonskih naskokih pa bo se Ru--i vendarle jeli — »vračati«,
29. m in. so Japonci naskočili H jkontaj in ga osvojili. Četrti ruski pehotni polk je bil skoro popolnoma uničen.
K temu poročilu bi bilo pripomniti, da se nah&ja v njem mnogo nejasnosti, netoeaostl ia nasprotij kar pač ne more posebno utrditi vere v njega verodostojnost.
Začetkoma poročila se n. pr. pravi, da so bili Japonci tisti, ki so napadali, kasneje pa se zatrjuje, da se je Japoncem končno vendarle po-
srečilo, da so odbili ruske napade.
Katera stranka je bila v efen-zvi in katera v defenzivi, iz poročila ni razvidno.
Z-lo nejasno je tudi povedano tole: Po opetovanih japonskih napadih so se jeli Rusi »vračati«. Kaj se hoče s tem povedati? Čemu ne rabi maršal O/itia pravilnega izraza «untikati«, ako so Rusi res jeli zapuščati svoje pozicije?
Takisto nejasno je turi i poročilo R uterjevega urada iz Okujevega tabora. Poročno se glas:: Japonci so aavaeli Hejkontaj, a a o se zopet umaknili iz vasi in jo prepustili Rusom, ker so hoteli pGČak&t', da bi imeli dovolj vojev, s k it-r»mi bi lahko drž-ili to vas. J a« ponci so z veliko lahkoto zoc»et osvojili to vas, dasi so imeli velike izgube, ki s e cenijo na 3000 mož.
(0«vo}ittfv, ki stane 3000 mož, pač no more biti posebno lahka!) Rusi so imeli pri Hejkontaju pet oddelkov, a vendar se je posrečilo manj, kakor dvema ja p o n a k i rn a oddelkoma, o d -niti ruski napad. Teg:* boja se ja udeležilo več, kakor 100000 mož. Rutke iziubr* se cenijo na ne več iiascr 4000 m ^ž, dasi ujetniki izjavljajo, da je bi! un:čen eden ruski p ik popolnoma.
Seji ob reki Hun sa nadaljujejo.
li g'avr. -ga japonskega taborišč* se p roci z dne 2. t. m.: Včeraj s j r.?s Rusi na svojem desnem krilu r.ap.dli na celi črti.
Ruska !trt?]jrri-a je obstreljevala rA?.r«f« vs?i na zapadnem našrm krilu. D sedaj so bili odbiti še vsi ruski ;v.,;xdi, a vendar še traja boj med sp«*trdojim! voji na našem levem krila neprestano.
Danei a;ulraj so ruski topovi cdarili !;ut cgenj na Čengctngpu Po verodostojnih poročilih so Rusi ogradili cd Suha^una, 5 milj severno od Lamucina. normalnot>rno železnico do Suhzupava, na kateri že vozijo vlaki
Kuropatkinovo poročilo.
G-neral Kuropatkin poroča z dne 3. t. m : N*ši voji so po ljutem boju C8 voj ii i vas Š&ntanče-n a n. Naši strelci so vdrli v vas F*nŠ*n in ub li mnogo sovražnikov. Japonci, ki so jim prihiteli na pomeč, so bli deloma postreljeni, deloma ubiti z bajonet;, deloma pa ujeti. Nato sta raekoČila naše strelce dva jeponska hat?.!jona. Strelci so se umaknili in vzeli sabo vse svoje ranjence in mrtvece. Japonci so pustili na bojišču na desnem krilu 100 mrtvecev, od katerih srn) jtfa poku pali 87
Rusi za hrbtom japonsko armade.
G neral Kurf. patki n je poslal 3 t. m. t -le poroč'lo: O novih spopadih mi ni dolio ne beno poročilo. Ena naš h patrulji ki )i je povečeval Sari š e v , je razstrelila v zrak železniško progo osem vrst južno od L i a o j a n g s. V času od 31. janu r,a đo 2 t. m. je do spelo v Mukden 34 ranjenih častni kov in 616 mož.
General Steselj.
G iiersl S^seij je v soboto do spfcl v Kolombo. Napram nekemu časnikarju se je izrazil, da so neresnična vsa poročil*, ki zatrjujejo, da je bila kapitulaciji Port A^turja neopravičena. Port Artur se ni mogel niti za irenotek dal(e držat'.
Ir. Odese odpluje v sredo parnik *S7. N<ko!»j« v Port-Said, kjer vzame na krov generala Stesj* s soprogo, 165 častnikov in 333 vojakov od port-arturške posadke.
Baltiško brodovje.
Danes so odpravi, kakor se poroča, tretje rusko brodovje iz Libave na Daljni Vztok iu prepluje 8. t. m. dansko morsko ožino Sond.
Takisto ee t«di javlja, da se je eskadra admirala Ptfcrovskega, ki je v četrtek odplula iz Džibuti, se že pojavila v mad&gaskarskih vodah in se te dni združi  a  ostalim ruskim
brodovjem, ki je usidrano pri otoku
N08S-B6.
Ker haje počaka vse to združeno brodovje na tretjo eskadro, ki se je pravkar odpravila ia Libave, dospe admiral Roždestvenski na bojišče šele koncem meseca malega travna.
NemirovJč Dančenko.
Kakor javljajo ru»ki listi, se je vrnil z bojišča na Rusko znani vojni poročevalec »Ruskega Slova« — Va-zilij 1'anovič NemiroviČ Dančenko.
Kdo je povzročil nemire na Ruskem?
Pariška »Agence Latine« je poslala Stjepanu Ridiću v Zagrebu tole brzojavko: Pop Gapon je bil vohun bivšega ministra Pieveja in je dcbival za to na leto 6000 rubljev Knez Svjatopolk - Ilirski je Gapona odpustil in mu odtegnil »nagrado«. Vsled tega se je Gipon odločil, da izzove s pomočjo japonskega de narja — preko Londona se ga je poslalo 50 milijonov fraokov — na Ruskem splošne nemire in vstajo. N,en u so se pridruŽtii razni revolucionaru! elemeeti. K^r se je zgodilo na Ruskem, se je tgodilo samo radi neveduosti delavstva in naivnosti di jaštva. Sedaj je narod bolj ogorčen ca svoje zapeljivce, kakor je bil kdaj preje na vladne okrutnike. Načrt za vstajo so Japonci napravili že začetkoma vojne, zlasti pa se trudijo v tem oziru sed^j, ko se jim nakanu v Savtrnem morju ni posreč la.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 5 januarja. Prihodnje dni se skliče konferenca klubovih načelnikov, da se dogovore glede programa za nadaljno dtlovanje državnega zbora. Posebno gltde re-krutne debate se boje za dele vnete stranke, da bo predolgo trajala, ako bi za vsako stranko govorila po dva poslanca. Nemški nacionalci so pa za to, da se število sej reducira, ter se tudi posamezne seje skrč'jo.
Dunaj, 5. februarja. Gjsposka zbornica bo imela prihodujo sejo v petek 10. t. m. Ni dnevnem redu bo sprememba cesarskega patenta o izdelovanju in nošnji orožje, nadalje drugo bran e predloge o podporah vsled ujm prizadetim prebivalcem in in o ureditvi nedeljskega počitka v obrti.
Kriza na Ogrskem.
Buda peš ta 5. februarja. V združeni opoziciji je nastal razpor. Povod je dhl baron Barftv, k« je v svojem listu izjavil, da je le on sposoben, da sestavi novo uiinistratv*, a neodvisna stranka nima zraven ni če§ar opraviti. Glaaila neodvisne stranke pa zopet naglasajo, da je ta Btranka ket največja stranka držav nega zbora edina poklicana sestaviti novo ministrstvo, dcčim mera biti liberalna stranka z'*l;u3ena. Edno, kar se hoČ3 dosedaj vladujuči iibe-aini stranki konceđlr&li, je mesto podpredsednika v državnem zbo~u, doč'm bo za predsednika izvoljen grof A p ponvi.
Budapešta, 5. februarja. Ljudska stranka si ;e izvolila za predsednica grefa Z i c b y j r\ ter sklenila, da se zvesto drži opozicijske koalicije ter vse štor, da Kossuthova stranka drbi vodilno vlego.
Budapešta, 5. februarja. Koncem tedna piide cesar za dlje časa v Budapt-što, da pomaga rešiti krizo brez vplivenja ovojih avstrijskih svetovalcev. Neodvisna stranka pa tudi želi naj bi prišel v Budapešto tudi prestolonaslednik Fran Ferdinand.
Budapešta, 5 februarja. Jjlij Andra*»y je naznanil F. K o s s u-t h u, da ga hoče crsar sprejeti v avdijenei kot vodnika neodvisne stranke in predsednika zlružene opozicije. Opozicijsko časopisje je pozdravilo to vest z velikim navdušenjem, čei, da pomeni to zmago narodoe misli, ki je združena v ne odvisni stranki kakor tudi ganljiv dokaz o velikodušnosti vladarjevi.
Budapešta, 5. februarja. Večina Kossuthove stranke vztraja pri zahtevi za samostojno carino; doČim je glede vojaških zahtev še aa vsa-
kojako popuščanje neče od samostojne carine odstopiti za "nobeno oeno. Ia ravno zaradi te trmoglavosti se Aa-drasevjtva misija skoraj gotovo razbile.
Iz Srbije.
Bel grad, 5. februarja. V t o demisiji Pasićevega ministrstva je bila popolnoma izmišljena Z merodajne strani se zatrjuje, da se je doseglo med krono in vlado popolno sporazuml|enje ter se je stališče vlade še celo utrdilo.
Bel grad, 5. februarja. Posku-šmj z novimi topovi se udeležijo štiri tjvarne, in sic r ena angleška, dve nemški in ena avstrijska. Fran-c ja ni povabljena. Skupščina se za časa piskušenj odgodi.
BeJgrad, 5. februarja. Finančni minister Pač u je včeraj odpotoval v inozemstvo zaradi najetja novega drž. posojila.
Dogodki v Macedon ji.
Sofija, 5.  februarja.   V.ada je naročila pri Kruppu za brezcst-elne topove streljiva za 9 milijonov fran kov. To pa  je le samo en del v ta namen proraČunjenih izdatkov.
Sofija, 5 f bruarja. Tu*aj je bil shod raznih tsiac* dontkih odb rov, ki so sklenili, da začno spomladi brezobzirno boj sopar srbske čete ter toliko časa ne naatoirjo zrper Turčijo, d kter se Čete iz MiC.-dua je ne iztrebijo.
Carigrad,   4.   feb'u<rj-*. Po godne z novimi orožuištcimi častniki so se podpieale danesvS)lunu S*op-i)em in Manastiru-
Carigrad, 4. februarja. Turška vlada je sporočila poslanikom velesil, da se je načelnik b Jg&rsse ott« Štefan, s svojimi tovariši preoblekel v albanako nošnjo,da bi se njihovi zločini pripisovali mehamedanom.
So lun j 4. februara. Tudi Tur-č?ja se s sumljivo neglco oborcžuie. Te dni je došlo iz Carigrada v Mi nftstir 51 močno zastraženih vagonov s puškami in streljivom. Muhamedansku prebivalstvo je tudi po celi Micedoniji naščuvano, tako da se je morda že v nekaterih dneh. kakor brž sneg skopni, bati reanih presenečenj.
Nemiri na Ruskem.
Pariz 5 februarja. Oiiićai fran coski listi pišejo, da je bil pop Ga-bon Pievejev vohun ter je debivai za to letnih 6000 rubljev. Knez M irski pa je Gibona pognal ter mu tudi nagrado odvzel. Iz maščevanja je hotel Gabon s pomočjo japonskega denarja, ki ga j^ priš'^ 50 milijonov preko Londona, provzrečiti vstajo. Zipetjano ljudstvo je vsled tega skrajno razkačeno nad zape-Ijivci.
Krakov, 5. februarja. Pololaj v Ra»ki Pol-sit se noče zboljšati. V Cieostohovi jo iabru^nil generalni Štrejij. V L idzu so Itre-jkujoci na padli neko tovarno in vse pokončali in poropalt. Neki v-soki rus^i uradnik je bxl na ulici umorjen. Ker pa ropa ia mori navadno poulična sodrga na. račun štrajkuj JČ*h, s i dne 3 t. m. Itrajkujnči napravili lov na te sumljive prikazni ter jih baje 300 pobili. Ropanja se udehžuje tajno tudi vojaštvo, ker prodaj »jo vojaki za sramotno nizke cene nove kožuhe in čevlje. Revoiucijski odbor razdeljuje pozive, v katerih napoveduje, da aa kmalu začne razdeljevati orožje.
Moskva, 4. februarja. Na zbo rovanju plemske zadrugo so se predli ž le tri na carja naslovljene spo menice. Jutri zbor odloči, katera spomenic* se predloži carju. V prvi spomenici je rečeno, da je ssdanja doba slabo izbrana za temeljito spremembo vladne oblike. Najprej se mere poleči vojni vihar in notranji nemir. V drugi in tretji spomenici pa se naglasa potreba, d\ pokliče o*r ljudske zastopnike, da se udeležujejo vladanja.
Berolin, 5 februarja. Ruski ministrski odbor je predelal predpise za samovlado tako, da bodo soodlo-čevali tudi zastopniki zemstev poleg 15 zastopnikov ministrstev. Vsaka gubernija pošlje po dva zastopnika,
vsako mesto z nad 15.000 prebiva cj pa po enega zastopnika. Zematva %[ vonjo sama svoje zastopnike. Predsednika imenuie car.
Lvov, 5. fr-bruar.s. »Nova R9. fornra« poroča iz Varšave, da vojaki ponoči rop*tG v neohljudenih ulicah potnike. Na pokopal ušću je bajg 400 r c pokopanih mrtvecev. Trupi« ne pokopljejo, ker ni še dcgn&oo, kdt) so umorjeni. Iz cele pokrapna prihajajo namreč zloglasni ijuHje, v mesto ropat in krast. Po celi ruski Pol{ski s« pripravlja širajk srednjih šot. Dne 3 t. m. so v Varšavi 1». prh 2000 delavcev.
Krakov, 4. februarja. V okra.t Soonovicd siraika 30000 deiavc^v Štr*jk se jo deloma raztegnil tudi na železnice.
Moskva, 4 februarja. Vseučilišče 6e je ?»},ro do jeseni, d* majo dijaki prostorov za svoje shod". V Kijevu sta zaprti vseučilišče ia tehnika. V M< sivi je n&stal štrajk pri tramvaju.
Dnevne vesti
V Ltuhhani. 6. februarja.
— Ob£insfci svet IJubSJan. sl«.i ima v torek 7. februarja ob p e< tih pop. sejo. Na dnevnem  redu -naznanila predsedstva ; obljuba mešča 1 Fraua Verhovca iu poročila o mestne ga magistrata dopisu  glede   delnega po vračila stroškov v smislu 2. odutavi 1 § 8 stavbuega reda za napravo ulic na bivšem del Cottovkinem posestvu ; o dr Frana Počka prizivu proti odloku mesi-nega magistrata   v  zadevi prezidav-njegove hiše v Streliških ulicah št. 81; o Frana Poppa prizivu  v  zadevi po stavljenja ograje ob njegovem posest v na Dolenjski cesti št. 40; o župauo\\ dopisu v zadevi nakupa ljubljanskega gradu; o ponudbi trgovca R. Miklavca za odkup nekega stavbišča na bivšem del Cottovkinem svetu ; o  ponudbi Ar nošta Hammerscbmidta glede odkupa mestne parcele na vogla Subičevih 11. iu Blcivveisove ceste; o ponudbi Ivana Dražila v  zadevi  odkupa njegovega stavbišča ob Ulicah na Grad; o proŠuji odbora „Elizabetne otroške bolnice" za zvišanje podpore; o prošnji „Bolniškega in podpornega društa pomoćnih in za sebnih uradnikov" za podporo; o prošnji „Podpornega društva za slovenske visokošolce  v   Gradcu**   za   podporo; o prošnji „Splošnega slovenskega dru štva" za podporo; o magistratovem poročilu v zadevi  oddaje  tiskarskih in kamuopisnih del za leto 1905, 19< 6 ic 1907; o dovolitvi prispevka k stroškom poprave škarpe pod cesto na Grad ob posestvu  Alojzije  Rusove;  o prošnji Ilerniine Del-Cottove za preklic naročila, da ima položiti kavcijo za hodnik ob njeni   vili v Strossmajervih  in Ciril-Metodovih ulicah; o dodatnem predi magistratovem glede zglaševauja strauk | o letuera poročilu ravnateljstva I. mestuc višje dekliške šole za leto  1903 4; o porabi dotacij mestne višje dekliške šole v letu 1904; o presoji I. strojuika mestne elektrarue za nagi ado radi iz rednega poslovanja iu o oddaji slu/.': drugega strojnika; o dopisu županovem, v katerem nazuanja,   da je   v smislu pravice,  katero  mu  daje  £ 67 obČiu skega reda,  ustavil  sklep občin<»ke£.i sveta glede začasnega upokojenja ma gistratnega policijskega svetnika Frana Podgorška.
— Kranjski klerikalci love sedjj dalmatinske posojilnice v svojo Organizae*jo. Seveda se delajo pr>. tem, kakor da je Šusteršič-Krekova orgamzioija edina na Slovenskem, in skrbno prikrivajo, da obstoji v Crlju zv?zi, pri kateri so največje in najsohdnejše slovenske posojilnice. Ker celjska zveza niti ne mara raztegniti svojega delovanja na Dalma c»jo, je pač umevno, da je nam vseeno, če pristopijo dalmatinske posojilnice h klerikalni zvezi ali ne. Omenjamo to stvar le, ker se kaže, da sa kranjski klenka'ci Dalmatincem zastonj ponujajo. Dalmatinoi so glede kranjskih klerikalcev e^ega mnenia, kakor tisti trgove«, ki je D 1 vprašan za informao jo o nekem svojem prijatelju. »Kakšen je VaŠ pri|»telj X Y.?« — »O, izvrsten mož, zvest narodnjak, kremenit enačaj, sploh, vreden vsega zaupanja.«
bi mu Vi posodili 500 gid.?« — ,Ne, jaz ga siaer spošfcujtm, denarja mu pa niti krajcarja ne posodim.«
— „Polom fconsumnih dru-itev v seldki dolini." Pod tem naslovom je priobčil »Gorenjec« poučen članek, kako so se snovala in ka*o so pocrkala konsumna društva v Buiovsčici, na Č^snjic', v Selcih in v ŽsUzoifcih. Ustanovitvi vseh teh žlod^umov je kumoval sam dr. Krek-Ta je b»l tako prepričsn o uspehu teh konsumov, da je nekemu naprednjaku iz Salo rekel: »Cez deset let ne bo nobenega trgovca več« No, še prečno je minulo de*et let, je hudič v*el vse konsume. Seveda — dr. Krek ni imel noben9 škode, nekateri kierikalni podrepniki so celo oboga-teli, na pr. predsednik konsuma v Železnikih, škodo so imeli le kmetje, prav pravi člaiikar: Ker so konsumna društva sedaj pocrkala, je to dokaz, da ljudstvo v resnici ni klerikalnega mišljenja, amp&k le vsi* d terorizma duhovnikov Še klerikalno voli, prav tako, kakor se je v začetku vs*ed terorizma duhovnikov in drugih pod-repnikov dalo vpisati v konsume. K i bede pa ljudstvo izpreglcdaio, da klerikalci z volitvami uganjajo ravno lake goljufije kakor s konsumi, pojem jJ»* bodo ljudje tudi pri volitvah pckatali hrbet. Takrat bo polom ste vilka 2
— Nuna in kanarček. »Go-
renčeč« poroča iz Kamnika, da 60 tam nekega dne ob polu 8. zjutraj dobili neko nuno v stanovanju naj-bo!|Š-Ka prijatelja kamniškega te-btnta, Marijinega mladeniča ii Sutne. Ca ga ;.e prišla obiskat Zjutraj aii že zvečer, tega dopisnik ni pre skoval.
i bi Prešeren še živel, bi moral zdaj pač iprinoerno modernizirati svojo pesem o nuni in Kanarčku.
— Učiteljske spremembe na Štajerskem. V PJec»h pri Breiieao sta nameščeni gdč. E m e-stina Bradaška, dosedaj učiteljica v Sromljab, in Emilija Gre benc, dosedaj euplentinja v R bnici. M i'tev se je dovolila učiteljici gdč. Ani Černej v Sevnici z ondotnim naduČiteijem g. J o s. Mešičkom.
— Repertoar slov. gledališča. Jutri, v torek zvečer se poje drugič, iu sicer  na  »nepar« Verdi jeva  vekka  opera  »Trubadur« z go. Skal ovo,  gdč.   Stol z ovc, g Dizelskim in g. Oufednikom, ki je zopet popolnoma okrevai, v ve likih vlogah — Z.* pete'<, dne 10 februarja, se pripravlja na novo vpri-sorjena iu naštudirana opera »Kar m e n«.
— Slovensko gledališče.
V soboto so zopet igral »M ar. i na Krpan?«. Ta igra ima svoje občin - in to cbMastvo napiini vedno g dališČe do zadnjega kctiČsa m je
pl »skalo, k»r se je dalo.
— $,Jugoslovanska kores-
ić^t\c^i:. Caa ikai goap. M.ia:. Plut v EMeingradu je začel izdaiati »JugotU rsnsko kore9pr't,derico«. Pri
,1 je dopisnikov in solrudmkov v V:i(:,h večph jtgoslovanikih mestih.
— Pevski zbor »Glasbene
Ttlatice" priredi, fcafctr smo že port eali v soboto, dne 11. t. m. običajni svoi pleaai venček v veliki dvorani »Narodnega doma«. Z% plese ^G asbene M.«t cj« kazalo se ie vedno, latot&ko se kaže tudi letaš veliko zanimanje, ker so na glasu, da so zelo dobro obokani in da je zabava na rojih animirana in neprisiljena. Ns mnoga vprašanja, kdaj bomo razposlali vabila, naznanjamo, da se is•% v teku današnjega in jutršnjega dne odpošljejo. Odbor bo vso potr« bno ukrenil, da bo 11. t. m. v vsakem oziru krasen in zabaven vtčer.
— Poročil se je včerej gospod M & k b o Kopitar z gospi co Marico Cesarjevo. Čestitamo!
— Vodnikova beseda 6i' šensfee čitalnice, ki se je vršila
fca 6v* ćnico v tt klenem salonu pri Kozlerju, je prav sijajno uspela. Pev-ski zbor je otvorit isto z za to pri--v primerno pesmico »Vodniku«, katero je tako prec zno zapel, da je žc-i obilo priznanja. »Povejte ve planine« in pa »Utopljenka« ata Bicer težka" zbora, a tako mojstersko izvedena, da se je le čuditi, — ker so takrat nastopile tudi nove moči — ftoh izvedbi in Častitati moramo ne Uaaornemu pevovodiu g. K. Javoršku Ls tako naprej! — Igra »Nemški ne *aajo« je bil* prav ©rečno razdeljena i" z močmi, ki so tedej v pr/ič natopile kot diletantje dobro .'grana,
kakor: Koren, župan, in njegova hči Rezika (gdč Slava Lavrer Čičeva) sta glavne vloge prav dobro izpeljala; tuđi Griloa je g. Brinšek dobro p -godil. Nijveč smeha so pa vzbuiaii Robat, uradni sluga (g. Kovic Ivan) ter vaŠčani: Jože (g. Kovic Josip) Tone (g. Kovic Pavel) in Janez (g Dragotin Mohar), ki so tako igrali svoje komične vloge, kakor dovršeni igralci. Poročnik (g. Aleksander Koat-napfel) je bil izb« ren, kakor tudi občinski pot (g. Rudolf Z%hradnik). — Po končanem sporedu se je pričel ples, in je vztrajal ob zvokih »društvene godbe«, ki je prav pridno svirala, živahno do ranega jutra. Tudi ta veselica je pokazala, da Šiška nspredt j !
— Tamburaški in pevski klub nŠi*8m" \ riredi v nede«jo, dne 19 svečana t. 1. v zimskem salonu Koslerjeve pivarne maskarado z naslonom »V jami«. Tem potom se že opozarja slavno občinstvo na to prireditev, ki bo nudila vsakamu obilo zabave in ki bo gotovo ena najlepših, **r sa j h je že te vrste priredilo v Š'žki. Nitsnčne podrobnosti slede v kratkem
— Preseli se iz Kranja rd
vetnik g. dr. Fran Preveč v Kostanjevico
— Nezgoda. Ko je danes zjutraj vozil tovorni vlak št. 176 mimo posta e P/eserje, zapazili 80 čuvaji v predzadnjem, z gobami napolnjenem voza, ogenj. S rnjevodjs, ni mrgel takoj ustavili vlaka radi hitrost , s katero vozi mimo postaje, ki stoji ob zniževanju prage. Ustavil j* Bele v N tranji Gorioi. 0<*nj je nastal vsled od drgnjenja razbeljene osi in s ■ čudovito hitrostjo raza ril na ves voz. Pr.hiteli eo vašč*ni, ki so r. uničevanjem gorečega voza in pridani prenašanjem vode po d l-i{em trudu plamen uduaili in obvarovali, da ee ogenj m r^iširil tod? dalje na r štele vezove. Komaj pred rek j mt-src je »gorel ist tam in na isti nač*n vos, obložen z bat ». — Obakrat je prišla požarna hramba z Brezovice, toda žal, obakrat ni kar prav nič br zg*ina fun&oijoniraU. Treba bo pač gledati na to, da se bramba z debrmi sredstvi preskrbi in si a^d"lov»nie os'trora.
— Kmetijski shod v Mengiu bo v ntdcljo dne 12 t. m p poiOne r>b 3. uri v prostorih g. M. Jrnčiča Namen temu sbcdj je, poživiti k me tijako podružnico, z* katero se je že zdaj Zulasilo nad 60 novih udov, in osnovati za Mengiš in ckoi?oo posebno mlekarsko zadrugo. Na shod pride ravnatelj e. kr. kmetijske dru šbe g. Gustav Pire, in bo predaval o mlekarstvu in o z*družn<itvu
— „Narodna čitalnica" v
Idriji priredi v soboto, 11 t m. svoj II. plesni venček. Ker obor ne razpošilja posebnih vabiJ, naznanja, da so jzost', ki jih vpeljejo člani, dobro dc ši«. Vstopnina ?a člane 50 vin., za goste 1 K  Preprosta toaleta.
— Od%etniki  na Štajerskem. K    C' 111 !  i. je i3i!o n» Si»-jerakem 172 odvetnikov in sicer 76 v G adcu, 15 v Mariboru 11 v C si u 7 v Ptuju, 6 v L.ubnu, po 3 v Lip D c: ?n v yoits erpu, po drugih sod nih mest h pa po 2 ah po 1.
— Slovanska čitalnica in bralno   druatvo „Maribor" P';r;    ta   12 t m. v v« Ui dvorani •Nerednega dorr*« v Mariboru r5«"» matično predstavo. Uprizori se »D-eeti bra*«.
— Učiteljsko dru&tvo za ormo&Ki oštroj radi nepričako vanh ovir ne bode zborovalo dot? 9 t m. v Ormcžu, kakor je bilo na povedano. Prihodnje zborovale brde se pravočasno naznanila oenj«^n!m drustvenikom. N Jetnik: P o r e k a r.
— Iivenakademična podružnica sv. Cirila in Metod« v Gradcu priredi zabavni vedet s plesom s sodelovanjem društva »N -prej« in pevskega kluba akad. tehn. društva »Tabor« v sredo, dne 15. t. m. Lokat: »8teinfelder B:erhfillt«
— Izvenakademične podružnice sv. Cirila in Metoda v Gradcu obem zbor bo one 20 t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih r<ru-šwa »Naprej«, J^komio gaaae st 3/1, gostilna »Zum wiid*n Mann«
— Tečaj za krojače so otvorili te, dm v G r»ci. Poučuje gosp M. Kune ia Ljubljane.
— Žrtev \olilne agitacije. V Dubertonu n?. Goriškem unaj ; iu-p»ua, ki so noče na noben način umskniti z županskega stolna Med volitoi je bil tudi postaren mož, kateremu je župan v nedeljo nasu 1 nekaj denarja, da ga je privezal naae. MoŽ ie šel seveda v županovo ešt&rijo pit Župan g\ je sam napajal s snop sem, in ko je b4 revež popolnoma oriemcgo), ga je dal spraviti v hlev, da bi ga na dan volitve sigum* je imel na svoji strani. Ko so zjutraj šli moža klicat, naj gre voiit, so ga našli mrtvega.
— Italijanska univerza in
nas ce^ar. Tržaški »lodipendente« pocoča, da je miniatrj»ai predsednik
G^utsch se izjavil proti poslancema italijanskega kluba, M tifittiju in-R<z-ziiu, da ne bo nikdar rešil vprašan|a italijanskega vseučilišča na podlagi § 14, temveč da prepusti poslanski zbornici to rešitev. Nadalje jima je rekel, da dokler živi naš cesar, ne doba Italijani v Trat svoje laške uni verze.
— Nasil a   pijanca. Ivan
Franetič in F<an C«-k » 16 iz Šanndola pri Postojni sta bila te dni v Trstu in sta se tam pošteno napila. V pi janoati sta s- peljala z električno železnico na Ojčine. M d potio je kon r* u .t r seveda zahteval plačila, a pi janca  niala  hotela phtčati, nego sta oba  konriukterja ozmerjala  in pretepla.  Na prvem postajališču so oba pijančka odstranili iz voza, kar ju je tako jezilo,  da   st*   s  kamni p b;ln vse šipe na voiu  Franetič-«, ki je po poklicu gostilničar, so zaprli, nj?gov tovariš je sicer pobegnil, pa tudi ne odide bazni.
— S plesiSča v zapor je prišel v slo-   pojoči  sliaursRi po-močn k J. P.   F<*nt je prišel domov nekohko n&delan  k r pa ni bilo po 8-bno vštjč njeg vemu o^etu, kateri mu je rekel:   »Huče s  kupi, hlače, mesto da h diš po balib!«   Ker geii P. nazor,  da  se je  boljše sukati v nekoliko slabših hia£hh po plesiščih, kakor pa spati doma v lepih hlačah ga je to očetovo prepričevanje tako razkadilo, da j* začel nad c č**tr,m s kuhiniskim notem rentačiti in mu t?ri žiti toi ko čss^, da so m; rah p-> ki CAti na pomoč policij<ik*-pa etrat-n'ka, ki je vroč« krvnega slikaria od gnal v zapor, b jer si )e ohladil raz grete živce in se * t »vo prepričal o resničnost* rč^t »-^ga nasveta.
— Nobel" aretovanec. Včeraj rtiu»ol^ine je atrug^rski p »• močnik P. B po Kirlov.-ki cesti t»ko razgrajat, i*-> ga je moral stražnik artto'ati. Ta pa ni hotel iti p^š, ampak je zahteval 0 -t<carja, kar strnu je tudi ugodilo. K ■ sta se pripeljala do M?stneifa trga, je feretn-vjinec hitro odprl pri vozu vmta. skoeil ven in zbežal, stražnik pa za njim. Ker je imel pa aretovanec prekratke noge, s.'a je km&lo držal za ovr*tni& stražnik, -> kiterin Je moral rad aii nerad m«d*dopoldaasko promenado v ob»-rzon«.
— Oj predpust, ti eas presneti ... I   Letos je pred pust po a« b c ugoden za veselice.Lepo vreme, mraz primeren tako, da skoraj n ko n ur ni p'treba jemati kožuhov a*boj Z t; pa se tudi ietošnji predpu t zelo izkorišča. To Vam je bilo včeraj in pre Jvčerajšnjim   po   mestu vrvenja. N č manj kakor 31 plesn h vea^l e je bilo ta dva dni v Ljubljani. Vse se vrti in išče *e*e!ja,  »kjer pri p>esu pri  godcih  veselo  pojo«. — Vsaka golobica si išč»* vtrnrga gnezda.
— Tatvine.  Predsincčnjtm ja dosedaj do neznani t-t pokradel Cer netovemu hlapcu iz nieva na Rvjr-c-ega cesti št 24 nekaj cbieke in uro  z  veriž co, v s upu vrednosti 27 K — G Mar^i T *kano?i je b»t« aa neki plean« veaeiiei ukradena 30 K vredna črna boa —Frarčški J-.nk.i vicevi je bilo na Itoviei št 43 po^ra deaega ta 3 K 40 vin pertla.
— Delavsko gibanje Včeraj as ;e o.ipt?:j?*lo s juZne^a kolodvora f A^»er»ko 12 Sioeencev in 36 M cedoncev. na--ai pa je pr!Šn 50 Hrvatov in 24 Slovencev. — V P. dbrd<> e što 53 štajerskih Slovencev. — V H uš co ;e šlo 25 na J*-aamc-< 16 na Westfalako pa 17 Hrvatov. — I* Hru-šico je pr šlo 30 Hrvatov — V soboto ie prišlo iz Amerike 7 Slovencev. — 8 Hrvatov je šlo v Hrušieo, 6 jih je o» prišlo nazaj.
— Izgubljene reči. S uiknja Marija Zt?nuj- k »*a je i?gubtla ž*»ns*o uro, vredno 25 K   — Joftefa Kr»an' čeva je izgubila v Salskvin drevoredu 4 krone.
— Ljubljanska društvena godba priredi juvn zvečer v res^av racijc«kih v preatorih »pri Auru«, Woi-fove uhee društveni koncert za člane. Z»«'.-tek ob 8. uri. Vstopnina za člane proita, nečlani plačajo 40 vin.
• Najnovejše novice. Zagonetna smrt kaplanu Petrami. Sidna komisija je na izko panem truplu dognala, da je keplan utonil. To seveda še ne izključuje zločina.
— Hude snežna zamete imajo na Solnogr»škem. Na progi Solnograd-IŠl je ustavljen vsled tega vea promet.
— Tovarna   za fonografe Bathe v Parizu ;e ustavila delo ter odslovila vseh 1500 delavcev, u = i-je  sodiščo razsodilo, da fonogr f^k valjarji kršijo pravice zalcžuikom do tičuih muzikalij.
— Potopljen parnik N»Bv d«.:nskem jezeru se je uotopil avairij-ski parmk »Kaiserin E isabetb «
— Zvonik aa je zrušil na cerkvi v Szt. Martnu pri Sopronu
— Stoletnica »Don Kišo ta« sa bo obhajala let jS ne le po Španiji, temuč tudi v Parizu
— Vstaja je izbruhnila v pokr*iini Bueno« Ayres.
* Fonograf pri pogrebu.
Neki trgiveo v G irku (Irsaa) |e vse kakor prvi človek, ki si je t k<;-rekoč pri lastnem pogrebu popival. Na krsto so mu namreč postavili f »nograf, ki je začel po končanih cerkvenih obredih v c«rkvi prepevati rekviem, ki ga je pokojni sam svoječasno v ta namen pel v aparat Va!j*r so morali shraniti — tako je bla njegova zadnja ž 1 a, da ae bo < b vsaki obletnici njegove smrti copet zaslišal njegov g j či glas P>kojoi je imel lep bant n ter je pri rmamh javnih prireditvah nast ipal kot pr'liobliHn ■>♦*-• c
* Duhovniška morala. V
WQ-*burga idjđja »PiS <kiaches V )il -b'.-.tti, ki ga i - a ■ in udaja duhovnik L borius Grritenberger, ki je obenem tudi poslanec Ta pobožni list je. nedavno opozarjal v inseratih na »zanimivo in pikantno branje za gottooie iu dame« Potem je napo vedal novo knpgo: »Zdravito za dušo in telo«, č'š, da |e to »uspešna, da, nezmotljiva pomoč za odpravo tajnih seksualnih grehov.« In o t-m seksu-ainem pcuku ima katoliški duhovnik tftko spoštovanje da pravi: »M adina bi morala dob.ti to knjigo ftzmo v molitvenik, petem bi ne tud: mrlt-v«-nik ne Di nikoli proč vrgel« — Radi vtrjamemo, Bij tudi duhovniki pazijo bo j i;a razne »bigienične ^.ffinrjft-«   k'k r pa na brev'r.
* Dvoboj na papirju. Urednik nekega ugledoega italijanskega dnevnika je dobil nekega due sledeče pismo: „Gospod! Kanaiji, kakršna ste vi, ne pošiljajo prič, rajši vas tem potom klofutam. Smatrajte se s tem na obe lici oklofdtane, iu hvaležni mi bodite, da nisem vzel palice, da vas pretepem." — Urednik je priobčil sledeči odgovor: „Nedusežni nasprotnik! Pridružujem se vam ter vas presrčuo zahvaljujem, ker ste mi poslali le klofute mesto udarcev s palio. Obeuem vam pismeno poženem pet krogel v glavo, ter vas n^mrtim. Smatrajte se za mrtvega ko preeitate to pismo. Pozdravljam vaše truplo."
' Od mrtvih je vstal. Tomaž
Kel y, poprej pomorščak, pozneje pa atreaaik v bolnici, kjer je zapadel Šestdnevnemu smrti pod bnemu spanju. Sim o tem pripoveduje: »Pred sedm'mi meseci nem prplut s par oikom v M uriti U t, k)er so me bol nega postaviti na suho. Br*z službe svm potikal (koli, dokler nisem dobil s'uib^ v bolnici. D b sem mrzlico ter s&m moral ležati Potem so me zapustile vse moSi in sem nepremično ležal šest i ni, ne da bi se mrgttl zdaniti ali pr*g ivcriti, vendar sem bi pri polni zavtsti Truplo mi je bilo ledeno mrzlo. R*vno v tre-notku, ko so me hoteli položiti v krsto, sem se prebudil. Ljudje okoli mene so zavp'li od strahu, me spustiti na t!a ter zbežali. Pri padcu sem se na glavi močno pobil, a ravno to mi )d vrnilo popolno zavest in telčsue moči Gubernator otoka in njegova žena sta izvedela z* mojo strašno resrečo ter mi omogočila, d* aena e* vrnil v London.«
* Ameri&fei Nemec, ki dela svoji domovini čast. Kakor je bilo že poroeano, zaprli so v Čikagu Nemca J. Hoclia, ker je opravičeuo sumljiv, da je umoril celo vrsto svojih žen. Dosedaj je policija že dognala, da je b l 33*rat poročen; izmed žen jih je 13 umrlo pod skrajuo sumljivimi okolnoatuii. Hoeh je 4o let star, eleganten, srednje velikosti, temnih las in brk ter jirodirljivega pogleda. Zua se lepo obuašati ter je izurjen hipuotik. S svojo veliko ljubeznivostjo si je pridobil povsod žensko zaupanje ter niočau vpliv. Hoch pravi, da je mehanik, toda zvedelo se je, da je na Dunaju Študiral kemijii ter se tam leta 1881. prvič poročil. Od tedaj pa živi tokorekoČ le od porok. Njegove žrtve so bile večinoma premožue starejše dame. Iz vseh delov Amerike hodijo ovadbe zapuščenih žeu, ki mislijo, da so ž njim poročene. Vsaki žeui je seveda povedal napačno ime. Ko je metal zaujke po najnovejši izbrani žrtvi, se je sam ujel. Pred tednom si je uajel v Čikagn stauovauje pri neki lepi nemški vdovi ter ji začel takoj dvoriti. Popoldne je bil že ves v ognju in zvečer ji je ponudil zakon. Vdova pa ponudbe ni smatrala za resno, a že drugi dan je našla v nekem ilustrovauem listu podobo svojega Dou Juana kot zasledovauega morilca. 15rž ga je šla naznanit. Hoch je imel pri aretaciji pri sebi nad 3000 dolarjev, revolver, Časopis, v katerem so bili opisani njegovi zločini iu dva poročna prstana pokojnih žeu.
* Čudna strogost cenzure. Neki ruski 1 st je prepovedan — tako vsaj poročajo angit ški viri — ker je prinesel času neprimeren članek o značaju H »mleta. P;S-c je bil namreč toli nepreviden, da je izjavil, da je Slakespeare opisal Hamleta kot mladeniča slabotnega in omahljivega značaj*. Cenzor je izrekel o članku, da se v. takih izrazih ne sme govoriti  o  danskem  princu z
ozirom na tesne rodbinske vezi, ki vežeio vladarski rodbini v Rusiji in na Danskem medseboj.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 6 februarja. V današnji seji poslanske zbornice je Vsenemec Berger zahteval, da se morajo prećitati vse došle vloge, interpelacije iti. Vsenemci torej obstruirajo. Daszynski.je podal Dujen pred'og glede postopanja policije v Krakovu pri siciblao demokratični demonstraciji proti Rusiji. Ta predlog se je takoj vzel v razpravo.
Dunaj 6. februarja. Ministrski svet je imel danes sejo, v kateri je razpravljal o položaju v parlamentu in zlasti o vplivu, ki ga utegne imeti izid ogrskih volitev na Csslitvansko. V tej zadevi je bil ministrski predsednik G a u t s c h včeraj v posebni avdijeaci pri cesarju.
Budimpešta 6 febr. Splošno se je pričakovalo, da pride cesar ta teden sem, a sedaj se kaže, da cesar sploh še ne misli na to. Iz tega se sklepa, da bo kriza trajala še jako dolgo.
Budimpešta G. februarja. Po cesarjevem naroČilu je grof A n-d r a s s y že obdelaval najrazličnejše ljudi, da ustanovi vlado in parlamentarno večino na podlagi dualizma, a doslej je bilo vse prizadevanje brez uspeha. Neodvisna stranka nece nic slišati o tem, da bi količkaj odnehala glede carinske in trgovinske neodvisnosti Ogrske in proti nji ni ničesar opraviti. Banffy je s svojimi pristaši izstopil iz koalicije opozi-cijonalnih strank. 19 velikih županov je vzlic prizadevanju grofa Tisze odstopilo.
Belgrad 6. februarja. Pašić je v in enu celega ministrstva podal demisijo Ker utemeljuje demisijo s tem, da vlada vsled dvornih spletk ne more ostati na svojem mestu, ne če kralj demisije sprejeti. Sodi se, da vlada vendar odstopi in da sestavi novo ministrstvo srbski poslanik na Du-caju Vujić.
Petrograd6 februarja Maksim Gorkij je obdolžeD, da je bil član tajnega odbora, ki je pripravljal veliki štrajk, ki je bil 22 januarja s puškami in sabljami zadušen, in da je sp;sal ckl;c, ki poživlja narod r:a boj proti absolutizmu. Prva obtožba S3 smatra kot neosnovana, druga je baje osnovana, vendar se mish da Maksim Gorkij ne bo pr.ostro kaznovan.
Pariz 6 februarja. RazUcni listi trde, da sa je Ga po n u posteč Iq pobegniti iz Rus^e in d-i se mudi sedaj v Cur hu
Bruselj 6. febiuarja OJbor premegarjev se je sešel v Charle-rcy in je sklenil, proglasiti generalni štrajk.
Rusko-Japonska vojna,
Petrograd 6. febr. „Rus* poroča, da je general Kuropat-kin pri nekem obedu rekel: Ko bi Japonci bolje in htreje operirali, bi nas bili že davno potisnili Se onstran llarbina.
Petrograd 6. febr. „N ovo je Vremja" poroča, da je desno rusko krilo dna 1. februarja vpri-zorilo večjo rekognosciranje Obšlo je Japonce in jih pri Pan-tl in-prehodu prijelo od zadaj. Japonci so se morali umakniti. Ko so p. tem dobili Japonci 6000 mož za f.omoč, so se umaknili Rusi.
London 6 februarja. Kuro-patkin in Ojama se pogajata zaradi daljšega premirja v svrho, da se pokop^ejo mrliči. Premirje mora biti zato ral še, ker je zemlja zamrznjena in je jako težavno in zamudno kopati grobe.
Slovenci in Slovenke 1 Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I
- APENTA"
„Omcd najboljših salinskih odvajalnih mineralnih voda". 2840-12     Giuseppe Lapponi
tekmi zdravnik Nj. Setosti papela. Zaloga v Ljubljani pri Mihael Kastnerju in Peter Lnssuiku.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kuni dan. borze 4. februar}« t906. Nftlošbeail gMtplrJl
4*/« majeva renta.....
4° e srebrna renta.....
49/# avstr. kronska renta . . 4"/« . »lata „ . • 4C 0 ogrska kronska „ . . . 4% n ^ta „ . . . 4*/« posojilo dežele Kranbke . 4Vi°/c posojilo mesta S p l*t .
tv«7.    .      »    t*** .
4V//, bos,-herc. šel. pos. 1902 4% češka dež. banka k. o. . 4»/0 , „ „ i. o. . 4VV , nt pisma gal d. hip. b. *Vt0/« P«*t.   kom.   k.   •. b.
10*>/. pr.......
■ast pisma Innerst. ar. ,    ogrska een.
de*, kr.......
p is. ogr. kip. ban. Al'il°U lokalnih l#-
leni« d. dr.....
4' e obl. oeSke ind. bank« . 4»/, prior. Trst-Poro8 lak. ioL «•/. prior. dol. šel. . ... S-/. . }«*. šeL kap. Vt Vi • 4»/t#/# avst pos. aa šol. p. •. .
Srečke od L 18601/, .   . . „      „   ,18*4.   .   . .
„ tiaske.....
0    sem. kred. I. emisije
n       »      »   **• » a     ogr. hip. banke . . „    srbske a fra. 100— „ turške.....
Baailik* srečke .   . .
Kreditne •    •   • •
bomoeke ,   .   . .
Krakovske „    .   . .
Ljubljanske „    .   . .
Avst. rad. križa   „    .   . .
Ogr.    r>     m      m    •   • •
Bndoliove B    .   . .
Ssicborške „ ...
Dunajske kom.   •   •  • •
Delnic«. Jasne železnice .... Državne železnice     .   . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke   . . Ogrske      „ ... Zivnost enake        „       . -Premogokop v Mosta (BriLz) Alpinske motan .... Praške žel. indr. dr. .   . . Rima-Maranyi ..... Trbovljske prem. dražbe Avstr. orožne tovr. dražbe . Češke sladkorne dražbe . .
v* alate.
C. kr. cekin......
20 franki .......
20 marke.......
Sovereigns......
U arke ........
Laški bankovci.....
Rubiji........
Dolarji........
	Blago
10025	100-46
100 20	10040
100*S0	100*50
119-6«'	119-80
98-av	98*50
118 85	119 05
99-60	101—
100 —	101—
100-	100—
10135	102*36
10O--	100*30
100 —	100*30
101 50	101 90
107*45	108*46
100-10	101—
100*50	10110
100*—	100-94
100*—	101—
100-T6	101*76
*»*—	
99-50	100—
818 90	820*90
100*50	101 60
187 —	189 50
27* —	280 —
169 —	17150
309 —	319—
299*—	309 —
274 —	280 —
98 —	102—
133 7.S	134-75
22-	23* -
476 —	487 —
79 —	84—
88- —	92-
66-	70—
64 —	66-70
30 —	31 80
65*—	69 -
76—	81 —
635—	644*50
88' —	89-60
i 6M) —	651 —
ji 630->-!	1639 —
j 676 60	677 60
787 - -	788 —
] 250 50	25*J —
6J*o —	684—
* 622 -	623 —
2493 —	2504 —
53-' —	533 —
J 306*-	306 50
1 646 —	648 —
i 188 —	190 —
11*35	11-39
191*2	19*14
3 23-5«)	2366
23*94	24 01
117-35	117-55
j 95-50	95-7<>
' 263 25	254-25
4*84	5 —
impešti.	
PSenica
Pšenica Pšenica Rž
Koraca Oves
100 100 100 100 100
1954 19*8 17*20 15 33 14 58 14—
Dne 6. februarja 1906.
Termin-
april .... ca 100 kg. K maj   . . oktober . april . maj    . . oktober .
Efektiv.
__Nespremenjeno._
Išče so izprašan
mašinist
ki je zmožen voditi manjšo elektrarno in poraben tudi za instalacije. Pogoji zelo ugodni. 661 3
Več pov uepravništvo rSl. Naroda".
Sprejema uavarovanja Človeškega živiloma po najraznovratnejftib kombina čijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlaari je ugodno aavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ujoCimi se vplaCib
Vsak Alan ima po preteku petih let
pravico do dividendo.
ww
vzaje zxx n a. zavarovalna banka v Pragi, Roz. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačan« odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s VMefiltozft alo« atiMltn • narodno uprawo. 5-15 Vsa pojMolla daj«:
Generalni zastop v Ljubljani, oetrar pisarne so t lastnej bančnej hiši
sv. ia.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Bkodam po najnižjih cenah Škode cenj oje takoj vi najkolantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene.
Meteorologično poročilo.
ViUu» u» d moq«n iit i      Srtxtu>i i»oul ti Ah TS0-O hi
Februar I	čas opazovanja	Stanje barometra V mm	**P ■Z r> a 2	Vetrovi	Nebo
4	B. BV.	7431	1B	al. svah.	jaant
6 ■ _	7. g. 2 pop	743 2 7418	— BI 37	bi 88VZb. sl. jvzh.	pol. oblač. pol. oblač
•	B. sv	745 6	16	-r svzhod	jasno
6.	7. BJ\ S. pop	749 3 ^49 2	— 04 62	ar svzhod !sl. jvzhod	oblačno del jasno
Srednja temperatura sobote in nedelje: —02 in -0 3% normale: —13* in —12''. Mokrina v 24 arah: 0 0 mm in 0 0 mm.
Učenca
iz dobre biša in ki ima veaelje za trgovino, sprejme takoj
Adolf Gust in, Rudolfovo,
trgovina s ipecerijo in ieleznino.
iz boljše biše, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji        367 -3
Fran Kraigher, krojač
v Ljubljani, Kongresni trg šte*. 5.
Kočijo
landam
še skoro novo in jako dobro napravljeno, proda Marija Jeglič v Begunjah,
Gorenjsko Ctna po dogovoru. 3<F»
Stanovanje1
obstoječe iz 3 sob v bližini sodnij-gkega poslopja se odda s f. majem.
Več se izve Cigaletove ulice št. 3.
Dobro idoča
trgovina
s presajenim mesom se pod ugodnimi pogoji proda.
Več se izve pri gospodu Fran Golobu, mesar in prekajevalec v Sp. Šiški pri Ljubljani.      39L
cd os
Stanovanj
na Kongresnem trgu *t. 13,
v II. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za maj termin.
Več se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva uzitnsnskega zakupa, Dunajska cesta št. 31.
■ DEBELOST ■
odstrani hitro in garant, neškodljivo Thielejfiv čaj n Odstranjenje debelosti. Najfinejša izpričevala. Zavitek 2 K (po pošti 2*50 K franko po povz.) iz lekarne Jos. pl, Torok, Budapesta, Koenigsfl. št. 12-Bfl 2&2o- lTd BI
Učenca
proti plačilu, nemščine zmožnega, sprejme takoj Ivan Pir ker, pleskar in lakirar, Hrenove ulice štev. 19, v Ljubljani. 399
Št. 3780.
Razglas.
401-1
V smislu § 15 občinskega volilnega reda za deželno stolao mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta _rt«7. leta st. 22 dež zak.) se javno naznanja, da so imeniki volilnih opravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni m da se smejo od
5. dne februarja skoz !4 dni
v pisarni magistratnega predsedstvenega tajnika (Mestni trg št. 27, II nadstropje soba Št. 5) ob ■radnih urah pregledavati in proti njim vlagati ugovori. 0 pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Ivlestni rx3_sigristrsut 13"CLt>ljetri-slrl
dne 2. februarja 1905.
Ces. kr. avstniske državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
IzTrod. iz, vozoTLegrsi ređ.a.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m pono« osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauzensfeste, inomost, Mouakovo, Ljubno, čez S- Iz tnal v Aujsee, Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Oh 7 j^ri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, T cnajt cei Selzthal v Solnograd, Inomost, ćez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. M . ijiae v^re, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. čez Amstetten na Danaj. — Ob 11. n»-i 64 m dopui u« osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal. Solnograd, Lend - Gastein. Zeli am See. Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten n\ Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vl.tk v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfesie, Mo akovo, Ljubno, čez K le n-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v>ire, Prago direktni voz I. in U razr. , Lipsko, na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfesie, Inomost, Monakcvo (Trst Monakovo direktni voz I. in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni *laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. itjtotako. — Ob 7. nri 8 m zvečer ? Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amsietten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd Lmc, Step*, lschl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, L psko, Prago (direktni voz 1. in II. razreda), Francove vare, Karlove var j, Heb, Marijine vare, Plzen, Bndejevice Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljabno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. urr 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Seizthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mo&ta, Fraazenafesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Seizrhal iz Inomosta, Solno^rrada čez Klein-Reifling, iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzua, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. 0*ol>ni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta ir Kočevja, ob *2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta. Kočevja in ob 8. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob i. uri 28 m zjutraj, ob 2. on 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le ofetobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. Jcol. IZ KAMNIKA. Mešani vlak*: Ok 6. uri 49 m z utraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. un 60 ui ponoči samo ob uedeljah in pravnikih in le okt.jbra. — Čas prihoda in odhoda je označen do srednjeevropskem času. ki »e za 2 min ored krajevnim časom v Ljubljani 1
inalno
* naravnost iz Londona došlo pristno angleško
■2) sukno, svršniki, športne obleke in pelerine iz
J| lodna, velblodje dlake, najfinejša izvršitev od firme
H Machol & Levvin v Londonu, filialka v Berolinu,
5 nadalje telovniki iz najfinejšega angleškega sukna,
^ pike, žameta in svile, nafinejše izvršitve, se pro-
j« dajajo po originalnih cenah. fjg-
I Angleško skladišče oblek |
^ v Ljubljani, Mestni trg št. 5. 39a 1 ^
Bivši uradnik
marljiv delavec, išče takojšnje službe. 373-2
Prijazne ponudbe se prosi na upr. „Slov. Naroda" pod uradnik1'.
HIŠA
na Glincah št. 58
je iz proste roke na prodaj.
Porpraša se pri lastnika.    »94- :
Trgovski vajenec
s primerno fiolsko izobrazbo se sprejme v špecerijsko trgovino.
Več pri Iv. Fablana nasled Ant. Kor bar, Io ubijana, Vodnikov trg štev. 2 386-2
Dve stanovanji
se oddaste za maj termin. Prvo obstoj: iz 2 velikih sob na nlico, predsobe, kuhinje itd., drugo pa iz 2 sob na dvorišče, kuhinje itu.
Naslov pove upravništvo ^Slov Naroda4*. 397
12. Januar/a 1905.
Gospodu
lekarnarju PICCOL/
v I/Hihljirntm
Prosim, pošljite mi 12 škat/jic avojif preizvrstnih salmilakovih pastil.
S spoštovanjem 359—ž
Julija Milischka
Dunaj, XIV. I, Goidschlagitr. 1.
Hiša
na Jezici pri Ljubljani št. 57
se proda ali pa odda pod ugodnimi pogoji v najem.
Natančneje se poizve istotam v hiši štev. 32. 398—1
Gospodarski odsek na Doljnem Zemonu pri Ilir. B stric
na Notranjskem o d d .*  -w na | em
opekarno
za eno ali pa tudi za več let. Ope karna je v lepi legi tik državne ceste in ima dobro ilovico.   Kupčija z Reko in Opatijo je prav živahna, osobito za opeko in žlebce. Najemnina po dogovoru.
Več pove Gospodarski odsek na Doljnem Zemonu.
Radi popolne opustitve modne trgovine
Mestni trg št. 25 ■   ■• ■ IvM V MA SL Mestni trg št. 25
»e prične protlaja zimskoga ll'a^a v soboto, dne 4. februarja in traja do dne 1. marca 1905. 321-6
K prostovoljni prodaji pride:
modno volneno blago za dame, barvani in beli pike-barhenti, svileno blago za bluze in obleke, šerpe, del francoskih batistov, sukno za salonske črne obleke, kovtri, svileni in voluati, razno perilo, preproge in posteljne
garniture,  plašči Za dame (Bruunenmantel), površne jopice,  partija lodna  (115 cm širok po  39 kr. meter) enako ®W Ogled prost! flanela (po 14 kr. meter) in še druge stvari. Ogled prost!
Izdajatelj ki odgovora* vedstk: Dr Ivan Ta via r.
frnrtmrn im ttak .Narodne tiskarne*