Letnik 2.
Maribor, torek 12. avgusta
Stev. 181.
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'bO mesečno.
četrtletno K 16'50.
O si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon St. 242.
Shod mariborskih trgovcev in obrtnikov v Mariboru.
Predsednik trgovskega premija g Weixl otvori ob 15 uri shod s pozdravom na zborovalce ki jih je bilo okoli 600 zlasti na zastopnika trgovske zbornice v Ljubljani g. Mahoriča, zastopnika trgovskega gremija g. Svetlica ter predsednika obrtnega društva v Celju g. Rebeka.
Nato prevzame besedo g. dr. Sernec, odvetnik v Mariboru, ki govori o naši valuti. V lepili besedah obrazloži, kako je prišlo sčasoma do današnjega razvoja denarnega prometa, kako je 7n *e?sa vojne avstro-ogrska banka poplavila prejšnjo Avstro-Ogrsko s svojimi ničvrednimi bankovci, za katere ni prevzela država nobenega jamstva, temveč je bil vsak državljan pod kaznijo prisiljen te bankovce sprejemati kot plačilno sredstvo.
Pred vojno je izdala Avstrija za 3 miljarde bankovcev, za katere ni bilo kritja. Med vojno se je izdaja teh bankovcev povečala na okoli 20 milijard. Fosledica tega je bila, da je vrednost bankovcev padala od dne do dne in ž njo tudi zaupanje državljanstva. Naša država je Ysled tega tudi prevzela del jako slabe dedščine in se nahaja sedaj v jako slabem in težkem položaju. Za 7 milijard bankovcev ima v prometu, in niti najmanjšega kritja. Pa tudi v
Srbiji, Crnigori in Macedoniji ni nič bolje, kjer cirkulira tudi za 5 milijard papirnatega denarja. Stoji torej veliko vprašanje pred nami, kako ustvariti nov denar, ki bi vživa| zaupanje ter prezentiral vrednost v inozemstvu. — Urediti je treba valuto, katera je j^dini in najvažnejši predpogoj zdravega razvoja na gospodarskem polju.
Dosedaj se je v tem oziru toliko storilo kakor nič. Edino kar se je storilo, je bilo žigosanje papirnatega denarja, katero se pa ni obneslo ; kajti finančni zvedenci so konstatirali, da je v naši državi naraslo žigosanih bankovcev za eno miljardo, čemur je krivo dejstvo, ker so se pri žigosanju rabili različni pečati, katere je lahko vsakdo posnemal.
Prva naša naloga je torej, da čimpreje mogoče dosežemo zamenjavo denarja in sicer 1 : 1 ter stabiliziranje taistega. Drugič moramo gledati na to, da zmanjšamo množino bankovcev sploh. In to dosežemo s pomočjo oddaje premoženjskega davka in davka na vojne dobičke. Dtugega izhoda nimamo. Posebno predpisi davka na vojne dobičke bi povzdignili znatno našo valuto. Tako se na pr. v Nemčiji zahteva 90•/„ od vojnega dobička. Premoženjski davek bi se moral razdeliti na razne dežele in sicer tako le : vlada bi na pr. predpisala 4 miljarde davka: te 4 mi-ljardu se razdele na različne dežele, oziraje se na njih rodovitnost in bogastvo. Dežele bi zopet
S t r m i š k i:
Doma.
(Konec.)
Ura se je bila, kakor sem sodil po soln-čni uri, ki sem jo bil s pomočjo droga in klinčkov napravil, pomaknila proti enajsti. Da bi gnal že domov, mi je bilo prezgodaj, zakaj oče so mi bili naročili, naj poženem proti domu, kadar zaslišim zvoniti poludne. Tako sem se tudi jaz zleknil po zeleni travi v mehki mah, legel na hrbet, glavo položil na krtino, na to pa podložil svoj klobuk, tako da sem imel kaj prijetno in mehko zglavje.
Zagledal sem se v sinje nebo. Kako lepo, čisto in visoko 1 Niti oblačka več. Pač, ravno nad mano je plaval majhen, kot vata bel oblaček. Če bi tako-le mogel sfrčati in odleteti, pa bi sedel na oblaček, ga zajezdil in na njem plaval okoli sveta, do konca sveta. Kakšen je neki svet? Oče so omenili, da bi me poslali v ljubljanske šole. Kakšna ie ta Ljubljana? Pravijo, da so hiše visoke, kakor farovška cerkev in da se držijo druga druge daleč, kakor od Strmici do Zakraja. Ka) bi postal? Morda škof, ali sodnik, ali učitelj. Vsi trije imajo palice, da pasejo, sodijo in tepejo. Najraje bi tepel. Za vsaki dan bi imel svojo palico; vse sorte, pisane in bele.
V ljubljanske šole tedaj 1
V tem premišljevanju sem ?a4remal,
V	Ljubljano! Kakšna je, kakšno življenje tam? Imajo tam tudi Ravščino, Mali log, Dolinko, Močilo? Bog ve, če tam tudi vrane gnezdijo. Morda kar na strehah, ki so tako visoke, kakor smreke. ]e kaj rib, rakov? Po Rujavki bi mi bilo dolgčas. Kdo me bo česal? Kaj? Kako? Naenkrat se mi zdi, da natanjko razločim Ljubljano in ljudi, ki jih prav dobro poznam; sošolce, najprvo majhne, potem velike, profesorje, hude in dobre, prav natanjko jih vidim. Danes maturiram. Kaj je to, maturiram? Sem li to bral v abecedniku ali v življenju svetnikov? Saj vendar pasem doma krave tukaj pred ulico pri smreki. — Že zopet maturiram. Ves se tresem in nobenega vprašanja ne odgovorim. Kaj se godi z mano ? Bliskoma, sunkoma preživljam desetletja. — Kakor ogromna kača se vije dolg, črn vlak po pustinji. — Saj res, v stoletnem koledarju sem bral, ki je spravljen v hiši za ogledalom: Kadar bo železna kača svet objela, takrat bo hudo na svetu. — Pik, pok, bum, bum! Kaj je to? Cela vojska se vali čez rumeno polje, nebo žari krvavo, cela poljana je v ognju, krvi, solzah. Na licu za j čutim mrzlo roko; to pomeni — smrt.
Okrenem se, poškilim z napol odprtimi j očmi in kaj zagledam? Rujavka mi je lizala ,p6t z razpaljenega obraza. Solnce se je bilo prekrenilo, da mi je z vso močjo sijalo na-J ravnost na razpaljeni obraz. Klobuka ni bilo ! več: samo še kepo zglevljenega krajca sem zagledal pod parklji te pretemane Ruiavke,
razdelile svoj del na posamezne kraje, upošte vajoč ravno tako njih stanje in ti kraji zopet na posameznike. Oddaja premoženjskega davka je neobhodno potrebna, če hočemo, da se dvigne naša valuta in da zadobimo v inozemstvu zopet zaupanje. Nove bankovce pa bi naj ne izdajala država sama, ampak državna banka, pri kateri bi bili vsi drugi zavodi v državi interesovani. S tem bi dosegli večje zaupanje in bankovci bi imeli s tem večjo vrednost. Žalibog moramo konstatirati, da še danes ne vemo, kako vrednost ima dinar, vsled česar še tudi ne vemo, kako je pravo razmerje med našo krono in dinarjem. Saniramo pa lahko naše valutno vprašanje tudi potom produkcije in potom zakonitih in dobro urejenih upravnih razmer. Naša trgovska bilanca mora biti aktivna, to se prayi več izvažati in manj dovažati.
Da dvignemo našo produkcijo in ž njo združeno valuto, se ne smemo samo opirati na delavnost našega ljudstva ampak moramo biti tudi pravični. Ni lavno na mestu, da se sekve-strira vsakemu premoženje, ki je imozemec. To se naj zgodi, če je dotičnik res državi nevaren. Neopravičene sekvestracije škodujejo našemu zaupanju v inozemstvu. Vsak inozemec, ki nam kreditira, je v pravični bojazni, da pride ob svojo terjatev. Kaj se pa pravi, vsako v inozemstvu naročeno blago vnaprej plačati, pa itak vsak dobro ve.
ki je še vedno hrepeneče stegavala svoj raz-kavi jezik proti mojim prepotenim lasem. Sivka jo je bila ravnokar ubrala čez sosedovo žito po bližnjici proti domu, da potolaži telička; saj je bila vodnica, morala je biti prva, kakor povsod. ]unček se je pa pripravljal, dvignivši kvišku svoj repek, da bi zbezljal proti domu. Vrtal sem in pognal. Po ulici, gori proti Rebri, sem premišljal svoje grozne sanje, ki so bile tako zamotane, tako čudne. Od kje te misli? Od kje ta jasnost? Tako živo, kakor bi bilo res. Od kje?
Zatopljen v te čudne misli stopim z desno nogo na ojster kamen, na to pa skočim kakor blisk dva čevlja visoko, sokrvca brizgne iz otiske, zakričim od silnih bolečin in padem kakor snop na kamenito stezo. Br!
Zdaj pa začujem v bližini močno pokanje iz pušk in samokresov, nad vrati zazvoni zvonček: drrrr, drrrr in nekdo potrka: »Vstanite takoj, pa hitro na kolodvor. Vojaštvo se je uprlo po vseh vojašnicah. Napadajo mesto in kolodvor. Cel Maribor je v nevarnosti 1«
Oh, kaj bi dal, kolikor bi dal, da bi mogel še enkrat preživeti tiste lepe, svetle urice. Pritisnil bi k sebi tisti prehuknjani 'klobuček, poljubil bi tiste majhne, okorne čeveljčke, ki so me ožulili, s solzami bi pomočil trn, ki me je bodel.
Pa ura, tik-taka in nik-naka in pri vsakem udarcu ponavlja; nik-dar, nik-dar, Nikdar več.
St ?b 5?.
Hkumatsm delavec.
Marlfror, dne 12 avgusta 1919.
Mv Izogibati se tudi moramo izdatkov iz drž. blagajne.Vojaški izdatki se morajo znižati. Poročnik ima večjo plačo Kakor predsednik sodišča. Nepotrebne so podpore brezposelnim. Vsak dobi delo, če le hoče delati. Štediti bi tudi morali pri izdatkih za umetniške stvari itd. Čaka nas Se prav težko delo, ker tudi ne vemo, koliko dolga nam bo mogoče še naprtila mirovna kon ferenca. Treba bo ustanoviti stanovske organi zacije, ki bodo pri prihodnjih volitvah dvignile svoj glas. Takojšna ureditev naše va'ute je za razvoj naše trgovine življenskega pomena.
Nato govori ravnatelj eskomptne banke g Haas v nemškem jeziku, se drži v glavni smeri svojega prednika ter konečno zahteva prosto trgovino, odpretje mej in pametno trgovsko politiko.
Prevzame besedo g. odvetnik Pipuš, ki govori o carini. Ljudstvo, ki je trpelo vsled dolgotrajne vojne, je pričakovalo in si obetalo zopet istih časov z ozirom na preživljenske razmere kakor so bili pred vojno. Toda ti niso prišli, vsled česar je nastala med ljudstvom nc-volja. Pomanjkanje oblačila in obutve je veliko. Da bi si ljudstvo nabavilo najnujnejše, se je pa uvedla carina. In ta je nestrpnost in nevoljo ljudstva povišala.
Carina se je uvedla po srbskem sistemu. Toda ni res, da bi ista v bistvu bila večja kakor je bila poprej v Avstro-Ogrski. Kriva je le naša valuta, da je carina tako visoka oziroma da se nam zdi tako visoka. Ako bi naša krona imela vrednost dinarja, bi plačali y kronah tretji del tega kar plačamo sedaj. Če bi pa dinar odnosno krona imela isto vrednost v zlatu kakor ga ima v papirju, bi za isto blago, za katero plačamo sedaj n. pr. 3 K, plačali samo par vinarjev. Carina ima edino ta dober namen, da hoče povzdigniti našo domačo produkcijo.
Toda carina se je vsekakor prerano uvedla Kako velike so potrebščine našega ljudstva, vsak dobro ve. Naše ljudstvo se mora obleči in obuti ter se tudi z drugimi najnujnejšimi potrebščinami preskrbeti, in potem šele naj bi sc uvedla carina in sicer začetkoma tudi le na finejše produkte, ki jih ne rabimo tako neob-hodno. Vsaj pol leta po sklepu miru bi morala biti trgovina prosta in meje odprte. Ta carina pa je naravnost izkoriščanje ljudstva. V Belgradu delajo in diktirajo ne da bi najmanje vedele za naše razmere.
Nato v kratkih in jedernatih besedah pov-darja g. drž. posl. dr. Voglar, da je Maribor središče vsega trgovskega jn obrtnega obratovanja v severni Jugoslaviji. Treba bo skrbeti za dober naraščaj. Ustanoviti se mora v Mariboru trgovsko-obrtna akademija Ninčič je skoraj trgovino uničil. Demokratska stranka je že zahtevala, naj se carina odpravi. Imeli so gluho uho. Vsled tega je Ninčič tudi padel. Ko dobi predloge, kako se naj zadeva uredi, bo iste spravil v odsek na pogovor in v pretresovanje. Ko se bo vprašanje valute rešilo in če se opravi carina, bodo trgovci in obrtniki dobili blago cenejše in ga tudi cenejše, prodajali.
Ko se je še nekaj zborovalcev oglasilo k besedi in ko je predsednik zadruge stavbenih podjetnikov g. Glaser prečital svojo vlogo, namenjeno na deželno vlado, je g Leskovar prečital sledeče enoglasno in z navdušenjem sprejete resolucije:
Pri velikanski udeležbi dne 10. avgusta na trgovskem in obrtnem shodu v Mariboru zbrani tvgovci in obrtniki iz okrajev: Maribor, St. Lenart, Radgona, Ljutomer, Ptuj, Ormož, Slov. gistrica, Marbek, Slovenjgradec, stavimo slede-
če resolucije ter prosimo, da se naše zahteve upoštevajo in takoj ukrene potrebno, da dosežemo čim prej v povzdigo naše trgovine in obrti in sicer:
1. Sedaj v prometu se nahajajoči žigosani kronski bankovci se naj zamenjajo čim prej za nov denar v razmerju 1 : 1, vaiuta se naj uredi potom premoženskega davka in davka na resnične vojne dobičke; osnuje se naj skupna državna banka z soudeležbo vseh resnih denarnih zavodov cele države, ter naj izkazuje redno stanje premoženja in bankovcev. Z zdravo trg. politiko, pospeševanjem tuzemske produkcije in s strogo po zakonih urejenimi pravnimi razmerami, brez nasilnosti proti zasebnimi podjetji se naj skrbi za povzdigo zaupanja v našo valuto in nje ureditev. Državni izdatki, ki niti posredno niti neposredno niso produktivni, se naj omejijo na neobhodno potrebni ob^eg.
2. Carina naj se za predmete, ki so za nas neobhodno potrebni, popolnoma odpravi oziroma zelo zniža, za predmete pa, ki se pri nas v zadostni množini izdelujejo in luksurijozne predmete pa poviša. Za sadje, zelenjavo, divjačino, vino in les se naj da prost izvoz.
3. Trgov, in obrt. akademija se naj kmalu ustanovi v Mariboru, ker ima Maribor vse pogoje, da bo postalo prvo trg. mesto.
4 Trgovska in obrtna zbornica naj se takoj ustanovi za Spod. Štajersko in sicer v Mariboru, iz uzroka, ker je to mesto centrala cele severne Jugoslavije, ter v trgov, in obrt. oziru ena najvažnejših točk
5 Trgovina in obrt naj ne bodeta več prosti kakor do sedaj, ampak mora za njihovo izvajanje imeti vsak svojo učno sposobljenost. Le na ta način bode mogoče našo trgovino povzdigniti na dobro in zdravo podlago.
M Političen pregled. fi
Kaj bo z Reko In našo mejo? LDU. B e r o 1 i n, 8. avgusta. (DKU) »Deutsche All-gemetne Zeitung« poroča iz Curiha: Kakor javlja »Popolo Romano«, namerava konferenca aliirancev tako-le rešiti vprašanje italijanskih zahtev: Reka postane prosto mesto z mednarodnim pristaniščem. Zader in Split postaneta prosti mesti z zavarovanjem italijanskega značaja. Aidin, Konia in Adalia v Mali Aziji pripadejo Italiji, Smirna pa ostane grška. Po želji Italijanov in Albancev se prizna neodvisnost Albanije. Morsko obrežje med Trstom in Reko z Opatijo naj teče po italijanskem ozemlju, ki bo segalo do železniške proge Št. Peter—Trst, železniška proga pa postane mednarodna.
Zmerni vrhovni svet. LDU. Pariz, 8. avgusta. (DKU). Po poročilih listov je vrhovni svet izjavil, da so pogoji za premirje, ’ki so bili naloženi Ogrski in Romunski in ki kršijo pravice Ceho-Slovakov, Jugoslovanov in Italijanov, pretrdi. Vrhovni svet priporoča zmernost.
* Rumunska nasilja. Veliki Bečkerek, 8. avgusta. Iz delov po Rumunih zasedenega Banata prihajajo begunci, ki se pritožujejo zaradi postopanja rumunskih oblasti s srbskim življem, ki je ostal brez inteligence- in učiteljev, ki so pobegnili v bojazni, da bi se ne ponovili dogodki iz 1. 1914., ko so rumunski seljaki odkrito pretili	srbski inteligenci.	Meja,
k[ je danes začasno določena	kot	demarkacijska črta, ne more	obstati,	ker	je	nenaravna in zverižena.	Razen	tega	so	čisto
srbske občine ih mešane nemško srbske občino, kjer ni nobenih Rumunoy, dodeljene Rumuniji. Ta strašna krivica in nepoznanje razmer, ki se je izkazala .pri določitvi demarkacijske črte, dela ogromno škodo sibskemu narodu.
Italijansko hujskanje. Reka, 8. avgusta.
V	noči od 6. na 7, avgusta 50 italijanski
»giovanotti« na Reki prilepliali po ulicah velike lepake z znanimi napisi o smrti in Italiji. Ko so mladiči lepili te plakate, so italijanski vojaki in karabinijeri, ki so se sprehajali po mestu, živahno odobravali njihovo delo. Kakor bo komisija kmalu končala svojo preiskavo o reških izgredih, a giovanotti se* pripravljajo na demonstracije, pridržujoč si pravico, da nadaljujejo junaštva od prvih dni preteklega meseca.
Tržaški dogodki v italijanskem parlamentu. LDU. Reka, 7. avgusta. Italijanski poslanec Marangoni ie v italijanskem parlamentu vložil interpelacijo zaradi krvavih dogodkov v Trstu. Iz odgovora ministrskega predsednika Nittija je razvidno, da so pri napadu na slovenske narodne institucije sodelovali tudi italijanski častniki. Ako je to istina, je naglasil Nitti, bodo vojne oblasti podvzele potrebne korake. Dva nova guvernerja, ki sta bila zadnje dni nameščena, sta dobila navodila, naj v novih krajih delujeta v pomirljivem duhu napram narodnim manjšinam, ker noče Italija, kot dežela svobode in demokracije izvajati nobenih nasilnih asimilacij. Poslanec Marangoni je v svojem govoru naglašal, da se ne smejo omalovaževati dogodki v Trstu. Vso odgovornost zanje nosijo oni krogli, ki so videli propagando proti delavcem, katere so nazivali z avstrijskimi slugami, dasiravno so bili oni prvi, ki so v oktobru preteklega leta vrgli avstrijski jarem. V Trstu se je odpravila vojaška samovolja, toda civilni guverner dela iste pogreške. Posl. Marangoni ni sprejel odgovora ministrskega predsednika na znanje ter je naglašal ob tej priliki, da postopanje policijskih oblasti .v Trstu ni v soglasju z nazori, ki jih je izrazil ministrski predsednik glede svobode in tolerance.
Habsburške intrige. Dunaj, 9. avgusta.
V	tukajšnih diploinatičuih in enlenti blizu stoječih krogih se smatra sedanji položaj na Madžarskem kot priprava z zopetno vzpostavitev av-strij .ko-madžarske monarhije pod pokroviteljstvom enfcčnte, sevefla v zelo zmanjšanem obsegu. Diktatura Habsburgovca Jožefa se zdi samo predigra za obnovitev monarhije'. Italijanski diplomati so mnenja, da bodo dogodki na Madžarskem vzbudili med slovenskimi in hrvatskimi kmeti novo upanje na Habsburgovce. Radičeva stranka, ki deluje proti Srbiji in proti združenju s srbsko kraljevino, bo gotovo sprejela z velikim veseljem vest o monarhistični formi na Madžarskem. Močan monarhističen blok, ki bi obsegal Madžarsko, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo s sedaj jugoslov. kraji na Kranjskem in Koroškem, bi moral brez-dvomno močno vplivati na nemško-avstrijsko republiko, IJrebivalstvo na Tirolskem, Štajerskem in Solnograškem bi se komaj upiralo novi monarhiji.
Možnost nove vojne na vzhodu. Mirovna konferenca v škripcih. Ldu W e i m a r,
8. avgusta. (Dun. KU. Brezžično) V konferenčnih krogih se boje, da bi mogla nastati, nova velika vojna na vzhodu, v katero bi se zapletla tudi Turčija, če bi se Romuni polastili opreme .Vlackenseuove armade. Celo vele-vlasti izjavil je neki amerikanski delegat, Di se ne mogle izogniti tej novi vojni. Mirovna konferenca kratkomalo ni zmožna več reševati tako velika^ vsega sveta se tikajoča vprašanja. V to bi bilo potreba trdne složnosti, oborožene z veliko sijo, s katero pa mirovna konferenca ne razpolaga. Z eza narodov bi morda mogla to izvesti, vendar se je treba požuriti, če je še mogoče rešiti ves svet.
Vi Dnevne novice. M
Shod JDS v Oplotnici se je izvršil včeraj zelo dobro. Na shod je piišlo nad 300 ljudi iz Oplotnice, Čadrama, Ugovca, Maloborne, Žreč, Loč itd Mnogo ljudi je prišlo tudi iz Konjic, ki se je tudi pričelo veselo gibati. Shod je otvoril ter vodil predsednik krajevne organizacije JDS Franc Petelinšek. Poročal pa ie drž poslanec dr. Vekos'av Kukovec, ki je v dvournem govoru narisa! ujedinjenje našega naroda, delo v državnem zboru, se bavil temeljito z agrarno reformo, carino in valuto,
Konečno je orisal naloge in smotre Jugoslovanske demokratske stranke. Zbrani narod mu je pozorno sledil ter se mu konečno burno -zahvalil Splošna želja je, da bi se v Oplotnici razvilo tudi izobraževalno del6.
Osebna vest. Prožni nadziratelj Južne železnice na koroškem kolodvoru g. Rameli ]e povišan v revidenta. Vrlemu rodoljubu, ki ima s tovarišem Škerjancem največ zaslug pri popravi železn. proge in mostov na Koroškem o priliki naše zmagovite ofenzive. Iskreno čestitamo I
Premeščen je revident Juržel Uchan iz Maribora kor. kol. v Matzleinsdorf.
Vljudno vprašanje na moško in žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Vsako leto pred vojno ste priredila omenjeni podružnici v Mariboru šolske slavnosti. Sed »j imamo Narodni dom in tudi druge pro-stoie kakor vojaško realko, mestni vrt itd na razpolago, pa vkljub temu vse spi ter se nič ne pnredi. Zbudite se ter priredite v kratkem kako večjo narodno slavje, za kar vam bodemo člani in članice zelo hvaležni.
Koroški dijaki in dijakinje. Dne 25. in 26. avgusta se vrši v Šmihelu nad Pliberkom dijaški sestanek. Koroško dijaštvo se je razkropilo med vojsko, čas je, da se strnejo naše vrsle od najmlajšega prvošolca do najstarejšega, da se spoznamo in si postavimo cilje v skupno delovanje za naše ljudstvo. Sestanek ima pred vsem namen, zbližati koroške dijake brez razlike, dati mlajšim navodila za nadaljno pot. Zato p izivarao vse dijake in dijakinje, tudi naj-nijajše tovariše, da s« sigurno udeležijo sestanka. Pričetek in pozdravni govor je dne 25. avgusta ob 10. uri dopoldne v Šmihelu. Poročalo se bo
o	položaju Slovanstva, posebno z ozirom na pariško konferenco, o notranjih razmerah v Ju goslaviji, o dijaštvu v Jugoslaviji in špecijelno
o	koroškem dijaštvu in njegovih nalogah. Se stanek vodi gospod profesor dr. Gr. Rozman. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno in pride za dijaka 15 kron za oba dneva. Onim, ki ne morejo plačati, se bo dala vsa oskrba zastonj Ker klub koroških akademikov nima sredstev, se obrača tem potom na javnost, da pošilja evcntuelne prispevke tovarišu juristu Urbančiču v Pliberk — Dolžnost vsakega koroškega dijaka je, da se udeleži sestanka, ker je to v interesu vsakega posameznika. — Klub kor. akademikov.
Gregorčičeva slavnost katero je priredila ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Šentjurju ob Južni železnici v nedeljo, 10. t. m. na rajsko lept solnčni Gorici pri Osetovih, je v vsakem oziru krasno uspela. Mešani pevski zbor pod spretnim vodstvom g. Cuieka nam je zapel več Gregorčičevih. Narodne gospe in gospodične Sivka, Saveli, Schreiner, Kincl, Oset, Vrečko, Leskovšek, Klanjšek in več drugih so nam nudile veliko duševne in telesne hrane. Gospodična Marica Oset je imela na navzoče krasen slavnosten govor katerega prinesemo prihodnjič v celoti. Veselico je posetilo mnogo gostov iz Celja, Dramelj, Ponikve, Grobelno in drugod, kateri so vsi z veselim srcem zapuščali lepo prireditev na romantični Gorici. Moralen in gmoten uspeh je povoljen. Želeti bi bilo, da bi nam naša dična ženska podružnica Ciril in Metodove družbe v Šentjurju kmalu zopet kaj sličnega priredila; za kar ji bode cela naša lepa domovina hvaležna.
Rogaška Slatina. Včeraj, v nedeljo seje vršila v Rogaški Slatini velika veselica v prid Akademski mladini. Pokroviteljica je bila gospa Josipa Arko. Slavnostni govor pa je imel dr. Ivan Lah. Veselico je obiskalo sto in sto jugoslovanskih svetov in je zagotovljen tudi lep materilalen uspeh. — Letošnje leto je v Rogaški Slatini zelo živahno. Take sezije menda še ni bilo. Posebno je pa razveseljivo, da so sami iugoslovanski gostje, pač j isen dokaz, da bodo
letovišča uspevala tudi brez Nemcev in Italijanov.
Pomagajte 1 V Studencih pri Mariboru se je ustanovilo »Železničarsko pevsko društvo Drava" z namenom gojiti narodno petje in krepiti narodno zavest. Vse to je pri nas nujno potrebno, kjer mrgoli vse polno neinčurjev in miačnežev. Da pa bo temu pevskemu društvu
mogočno uspešno delovanje je nam treba pomoči od naših sobratov iz naše okolice. Prosimo torej ljubitelje slovenskega petja in ljubitelje našega zavednega delavstva, da nam pomaga pri tem tako potrebnem delu Društvo samo že šteje na 30 pevskih članov, treba nam so pes marice treba nam je razsvetljava itd. Zato kličemo I Pomagajte za narodno stvar! Denarni prispevki, kakor darila, pesmarice, blagovolite poslati na nasiov:	»Železničarsko	pevsko
društvo Drava" v Studencih pri Mariboru. Imena darilcev bomo objavili v listih. Studenci, dne 8. avgusta 1919. Urban Doblekar m. p., predsednik ; Jože Vokač m. p., tajnik.
V	Guštajnu na Koroškem so. ustanovili Sokola. Kot ustanovnika sta pristopila in tudi plačala 200 K g. France Oset, železniški uradnik v Mariboru in g Andrej Oset, trgovec v Dravo-grad-Meži. Posnemajte 1
Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj. Za ta zlet, ki se vrši 7. septembra t. 1. delajo se obsežne priprave. Zajedno s sokolskim izLtom proslavi se petdesetletnica Narodne čitalnice v Ptuju Vsa sokolska društva, katera se nameravajo izleta udeležiti prosimo, da prijavijo nemudoma odboru Ptujskega Sokola število udeležencev. Prijave pričakujemo najpozneje do 20. t. m. Prehranjevalni in stanovanjski odsek bo mogel svojo nalogo le tedaj brezhibno rešiti, ako bo pravočasno obveščen o številu udeležencev posameznih sokolskih društev. Treba je pravočasno preskrbeti primerno število stanovanj in ukreniti potrebno glede prehrane. Bratje in sestre, agitirajte in pripravljajte se za zlet Mariborske sokolske župe, ki bo slavnost, ka-koršne Ptuj še ni videl. Odbor »Ptujskega Sokoja I"
Iz Pariza se je vrnil g Tomo Šorli, prej notar v Podgradu v Istri. Bil je v vojni v Galiciji, prešel je k Rusom in nato deloval v naših organizacijah v Rusiji. Pozneje je prišel z dr. Marušičem v Srbijo, se udeležil slavnega umika skozi Albanijo in prišel najprej v Rim, potem v Pariz, ter postal marljiv član jugoslovanskega odbora. Kmalu se vrne tudi častitljiv starosta slovenskih politikov, g. Mihael Vošnjak, ki se bo začasno nastanil v Rogaški Slatini, odkoder jo je leta 1915 pobrisal v inozemstvo. Tudi člani naše mirovne delegacije (g. dr. Bogomil Vošnjak, Drago Mamšič, J. M. Čok, Ivan Mačkovšek in drugi) se bodo še tekom poletja vrnili v domovino.
Prijet ubijalec. 27. julija je zaklal, kakor smo poročali, neki neznan zlikovec ponoči orožnika Kobala. Osumili so takoj nekega Perkliča, ki je pobegnil. Dolgo časa so ga zasledovali. Konečno ga je orožništvo vendarle zasledilo 5. t. m. v Rušah.
Somišljeniki!
Zahtevajte po vsih gostilnah, kavarnah in brivnicah „ Mariborskega delavcaM!
8 Sokolski vestnik
—a——or-friBH !i |I mhium—mrnmm
—□
Mariborski ,,Sokol“ poživlja vse br. telovadce in telovadkinje kateri se nahajajo tukaj v mestu in še niso prišli k telovadnim vajam, da pričnejo iste redno obiskovati. Telovadne ure v gimnazijski telovadnici: članstvo vsaki pčnedeljek, sredo in petek od 20 do %22. ure zvečer, telovadkinje iste dneve od 19. do 20. ure ivečer.
Župni zlet Mariborske »Sokolske" Župe v Ptuj dne 7. septembra 1919.
Mariborsko „Sokolsko“ okrožje priredi dne 24. avgusta 1.1. celodnevni zlet v civilnih oblekah k sv. Barbari pri Vurbergu.
Mariborski j’,Sokol“ javlja tem potom vsem onim članom, kateri še niso sprejeli članskih legitimacij, da dobe iste v doglednem času, ker založi »Savez« jednotne članske legitimacije j?a celotno sokolstvo SHS.
„Sokol“ glasilo »Slovenske Sokolske Zveze«. Celoletna naročnina K 12'-—, posamezne številke K 1'50. Naročnino je pošiljati na Slovensko Sokolsko Zvezo v Ljubljani.
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!.
mm
Zadnje vesti.
(Posebna telefonska In brzo auna poročita . Mariborskemu delavcu").
Nemškoavstrijsko-ogrska monarhija.
Berolin, 10. avgusta 1919. »Berliner Zeitung am Mittag« poroča o pogajanjih antante z bivšim cesarjem Karlom sledeče: Zvezo med angleško vlado in bivšim cesarjem Karlom je pričela uvajati vojvodinja Parmska, tašča cesarjeva. Pogajanja so imela namen, da bi bivši cesar Karl najprej kot Karl ogrski prevzel vlado v Budimpešti in da bi se potem iz Budimpešte ven poskusilo uvesti tudi v Neihški Avstriji močno monarhistično strujo ter zopet vpostaviti monarhistično personalno unijo med Nemško Avstrijo in zmanjšano Ogrsko. Člani nemškoavstrijske in ogrske velearistokracije, ki delujejo v Švici za zopet vpostavitev monarhije, so bili s tem zadovoljni. Vršila so se med nemško-avstrijsko in ogrsko velearistokraciio v Švici pogajanja o tem, ki so dovedla do sporazuma. Bivši cesar Karl se je branil sprejeti ponudbo antante, da bi ga postavili na tron Ogrske, ter se je postavil na stališče, da se mora najprej v Nemški Avstriji in Ogrski zopet uvesti monarhistični princip ter uresničiti misel podonavske federacije in da more še le potem nastopiti kot vladar nove državne zveze. Vsled tega so prišli na misel, izročiti nadvojvodi Jožefu najvišjo oblast na Ogrskem, ki naj bi jo mu zajamčil. Da so pri tem misliti tudi na vojvodo Hohenberškega, najstarejšega sina umorjenega na 1 vojvode Frana Ferdinanda, kot regenta Ogrske, ni res. Antanta se, kakor se vidi, ne boji, da se nadvojvoda Jožef ne bo zadovoljil edinole s tem, da bi rel stolček za Karla, posnemal s tem vzor iz Orleanske rodbine ter se naposled polastil ogrskega kraljevskega prestola. Prepričani so, da bo nadvojvoda Jožef navzlic svojemu precej neprijaznemu razmerju napram bivšemu cesarju delal habsburško domačo politiko in je menda za to dobil zagotovitve. Dejstvo je, da avstrijska velearistoiiracija na vso moč na to dela, da povzroči tudi v Nemški Avstiiji monarhistično gibanje. Antanta nastopa baje zaradi tega za Habsburžane, ker upa le na ta način preprečiti zvezo Nemške Avstrije z Nemčijo. (To so seveda malo verjetne vesti, vendar moramo pa biti oprezni 1)
Boljševiki na Dnjestru tepeni.
Bukarešta, 10. avgusta. Romunski tiskovni urad poroča: Armadno poročilo romunskega velikega glavnega stana, 8. avgusta: Vzdolž Dnjestra je došlo včeraj do ostrih bojev s boljševiki, ki so na več krajih poskusili, prekoračiti reko, vendar so jih pa naše čete z velikimi izgubami odbile. Od tedaj je ob Dnjestru mir.
Kotle
za kuhanje žganja,
kotle za svinjsko krmo (Alfa-patent), železne štedilnike, ločene štedilnike, izdeluje
Prva jugosl. tovarna Franjo Farič
Pobrežje pri Mariboru. 3-1
Stru 4.
MftriHorsfci tfeinve«.
.-*! : t;»!| 55.ii« 12 avgusta
p Razne novice. Flii- maribor. strojna pistarna
Krojačev račun. Kralj Friderik Viljem III. je prišel enkrat v mesto Neuchatel v Švici. Neki občinski predstojnik se je pripravil na kraljev prihod z lepim govorom, pa je oblekel tudi novo obleko. Kralj pride, a voz se ne ustavi, temveč dirja naprej. Čestitljivi občinski predstojnik si je pa mislil, da bi bilo neumno, £e bi se bil zastonj naučil težki govor; zato ni odnehal, temveč je tekel za vozom ih vrgel spisani govor vanj. Drugega dne so ga pa poklicali v Neuchatel in mu izplačali na kraljevo povelje denar za celo obleko. V hitrici je bil potegnil iz žega krojačev račun namesto govon in ga je bil vrgel v voz
R MALA OZNANILA. R Inteligenten, podjeten gospod,
28 let star, se želi oženiti z gospodično ali vdovo, da zamore prevzeti trgovino. Ponudbe pod »Št. 366« na upravo lista.
7a tri fliSal/n iščem stanovanje v boljši hiši. 4u (11 UlJCmC Deklica obiskuje 1. letnik pripravnice, brata 4. gimn. razred in 2. realko. Plača po dogovoru, event. nekaj živil. Prosim ponudbe na »Šola« v Razvanju pri Hočah.	3—1
I	nlial primeren za obrt in trgovino, kolikor mo-LUKalj goče v središču mesta, iščem. Kd.or mi ga preskrbi dobi lepo nagrado. Ponudbe na upravo pod »Slovenski obrtnik«.	2—2
I	filial stanovanje ali drugi praktični prostori za LUlMIIf pisarno s še enim prostorom ali sobo, iščem pritlično ali I. nadstropje (tudi na dvorišču). Ponudbe na upravo lista pod »Dobro plačano«. 2—2
Ivan Barta
Župnijska utica it. 6 isa
se priporoča	*
u Izdelovanje vseh pletenin. — Svilene, flor, cvirnate in volnene nogavice se po teni izdelujejo in se tud1 podpletejo.
maiiixxxxxnTZ3
300 različnih sodov
za zelje, vino itd. imamo oddati, ogledajo se lahko pri Stickstoffu/erke, Ruše pri Mariboru.	2—2
Zlet. Mariborske sokolske župe v Ptuj dne 7. septembra 1919.
Raznašale! časopisov
invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravniitvu ..Mariborskega delavca".
V	zalogi >Tiskovne zadruge« v Mariboru je izišla brošura
Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan"
Spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru.
Brošura stane 1*— K, s poštnino 1'05 K Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večjih naročilih 10% popusta.
Trgovina kolonijalnega blaga na debelo in drobno
Olodimir Pavlšeb
Maribor, Grajska ul. 16
se priporoča!
Več vagonov drv
za kurjavo, rezanega lesa, oglatega in desk, par vagonov cementa se kupi. Natančne ponudbe je poslati na
Gospodarsko zadrugo
za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice
v Gornji Radgoni. 3-2
Mariborska svetlolikarna in == apretacija zastorov ==
Vetrinjska ulica 28
Prvovrstni zavod za snaZenfe in likanje perila v 5—8 dneh.
Nizke cene, najboljša postrežba.
~i^[lEEhS£=ij| c=gcrj][~5~1| cr®£I|fcrz©dEr|[a
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stickler.
c=ge=i □ | c=@m
Brata Uošnjak
PTUJ
Trgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami.
Elegantni box calf in chevreaux čevlji. — Pini čevlji iz črne in rujave teletine. — Navadni čevlji iz rujave kravine, podplatni inpodpetni cveki,drete, platno.
Restavracija in hotei
pri ..Zamorcu"
(hotel „Mohr“), Maribor
Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klifbova soba. — Prostoren vrt.
Za obilen obisk se priporočata
Franc in Pavla Jančer.
Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
M
Agitirajte za naš list!
»Mariborski delavec”
se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah:
Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Ortner Jožef, Schmidov trg 2 Mahalka J., Gosposka ulica Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Handi Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar.,	„	„
Schifko Terezija	„	w
Sch6n, Tegetthoffova cesta Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „
Jurko Marija, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., CDagdalena, Franc Jož. ul. Kresnik Ana, „	„	„
Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21
iarc Jožefa, Glavni kolodvor ,eber F., Koroški kolodvor
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
Dalnillta glavnica 15,000.000 K
CENTRALA V LJUBLJANI
Rezervni iondi nad 4,000.000 K
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
nrnti	knjižice	in	na tekoči račun	s 8 odstotkov brez odpovedi,
prot! trimesečni odpovedi s 3 in četrt odstotkov čistili.
vize, vrednoMne^papfi^itd6^6’ valule' vredn08tne PaPlfie Itd., eskontira menice, de-
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive.	.
Daje trnovske kredite pod ugodnimi poboji ln predujme na vrednostne papirje in blago.
Izvršuje vse bančne transakcije.
Qrfgeyor«J ir^alk: Ff, Vogtiur<