<*oftnlna pNJhnm v fofc vtal» ___, Leto IXX. It, 255 ______________ _____ ^__JJlii_, t_______ Cena Din i.— izhaja vsaM dftO popOMMH^ tSVMMi M0B|Jt • tD DfUBfln — IIMVtl đO 80 Mttt vrst & Dta 2, do 100 vrat % ĐID SJOO. Od 100 do BOO vnt a DtD «, VttJI Inamtl f»ttt vrsta Din 4-—. Popu« po dogovor«, tu—Ini dave* poa»b«J — »Stovooald Narod« velja mesecno v Juffosiavljt Dto 1S-—, ta teosaiinrt »u Dtn 15.—». RokopMi s* m vnflajo. CTKBDNttTVO Di (trBAVNlATVO LJUBLJANA, tenjMM w*cm Mev. A Telefon: M-M. SI-23. Sia*. Sl-35 te Sl-M Pođroinic«: MARIBOR Strosainayerjeva Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska e^ telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo; Strosamaverjeva ulica 1, telefon at. 65; podružnica uprave: Koceoova uL 2, telefon At. 190 — JESENICE; Ot> kolodvoru 101. Pottna hranilnlca v Ljubljani St, 10.351 OdmcT ittdi|awk«-aemm Cangkaj^om o položaju na Kitajsfaem in o japonakem konfliktu. Čan.gkaj6ek je n-g-lasil, da je Kitajska odločno p;t)ti neposrednim pog~a-jan>ein z Jajx>nsko. Kar se tiče vojaSke-ga položaja, je Cang-kajSek vel'k optimist. Kitajci so trcino odločeni nadaljevati borbo in je prepričan v končno zmago kitaj-ake stvari na vojnem in na diplomatakem polju. Glede br.sel^ske konference je iz-razil prepričan je. da bo rodila dragocene sadove in prfpcinoarla do razćiSCeeija po-Ic5^.ja na I>:-lj:iem vzhodu. Premočrta poli tik? in pravitnor.t mora na koocu vedno dovezli do cilja. Odločno je zanikal vse vesti, da bi se izven bruseljske konfexen-ce z neke tretje sirani vršilo kako posredovanje in izjavil, da bd Kitajska tako posredovanje tuđi odklonila. Japonska proučuje britseljsko noto Tokio, 8. nov. A A. Reuter poroča, da bo japonska vrlada točno proučila noto iz Brusi ja. predno bo naajo odgorvorila. Japanska tuđi niraa nobene^ra, razlogra, da ~bi menjala svoje stalilče. Posebno pa je Japonska proti tema, da je na. tej konferen-ci zastopana Sovjetska Rusija. Nava belgijska vlada Sestavil jo ie dosedanji zonanji minister Sttaak na osnovi stare vladtte koalicije Bruselj. S. novonibra AA. Trenutno se zdi, da bo nova heliji fcka vlada sestavljena tako-Ie: Pre.i-se^nik vlndp Spaak. iro^podar^tvo Van Isaciuer. katolik. , trjovina Lecouver. katolik. poljedeUtvo Plrrlot, katolik, finan-cc de Man, ^ocialist. zunanj^ radrve Hy-maos. llVeraler, nartvino zdravje V*uC|ner. sociiili^t. iavna dela Delaifrc. ^ot-ialist. ffrad-be Roii»sery. ^ociali^t, po^te Evman, kato- lik, notranje zadeve Merlot, gocialist, pro-sveta Vauris. liberalec, f roni ?t J«"anis-;eii, liheralec, voino ministr-tvo general Denis, pravosoiie Devarnave. katolik. Spaak je sno^i izjavil. di upa, da bo nova vlada sestavliena do dane« opoMne Dane© dopoMn? bo Spaak predložil kralju li-sto svoje vlade, popcldne pa bo skupno z ministri s^tavil program vlade. Ureiitev obmejnega prometa med Jugoslavije in Rumnnijo Včeraf so v Beogradu pođpisali zakljtićni protokol Beograd. 8. novembra AA. J unosio vensko rumun^ka komisija, ki j?e je ustanovila v smislu določh konvencije o obrnejnem pro-m?tu z dne 13. maja t. 1., e. V'?erai ie bi! v Beogradu rodp:^an protokol o dosež?nih rezultatib. Po*1pisali so j?a ru-munski eeneral Conzu! Curtovici, general-Stabni major Nikoleecu. carinski inspektor Serbanescu in policijski inspektor Porumb. nadalje ^vetnik zunanjeea miniatrstva SVmi-Ijanić, s*etnik notranje-ga minietrstra Simo-nović, ceneralštatni polkovnik Bogdanović in sv^tnik finanenega minietrstva Peeić- Po-leg protokola }e bil pod pisan tuđi še pose-ben dopolnilni protokol, s katerim ee ure-ja promet po cesta h v obrne jn em 02 em Iju in eicer na Mirih krajih, kj**r gredo cest3 preko me je. Oba protokola boeta predložena v odo-britev obema vladama. Nato se bodo opravile Še zaključn? priprave za otvoritev pro-m?ta v tem obmejnem ozemlju. PriČakovati je, da «e bo to zgodilo že v pričetku pribod-nfega leta. Aliehin: Enwc Amsterdam. 8 novembra i. Snoii se je nadalje-ala 14. partija dvoboja za evetovno šahovsko prvenstvo, ki ie bila v soboto pre-kiniena pri nekoliko boljšem položaju za Aljehina. Bvši svetovni prvak je v nada-lievanju svojo prednost izkoristil in zmaffaL Stanje je zdaj 8 in pol •* 5 in pol za AJje-bina pri 6 zma?ah. S porazih in 5 remijih. AljVnin ie e tem iznolnil prvi pogoj pogodbe ki zahteva. da mora dt^eči zaiia^ovalec dvoboja vsai 6 zmag. Drugi pogoj bo izpolnjen, ako bo Aljehin ir preostalih 16 partij do«e-gel vsai *e 7 tofV. Suftillifi tafei v Bnđiiapcšti B«dimv«ita. 8. novembra A A. U radno poroci k> pravi, da je policija vf*raj v raeiii preiskala 5O3 tuire. od teh pa iih v zaporih pridriala 29 Polici ia nnvri, da je v glavnim mes*u pol no tuicev. ki imajo vefinoma po- j nareiene rotne liste in ki se ustaviiaio v mefltu bodifti u dalj Ham ali pa gredo sko- I li pratobiico mdo >trajBitnoc Policija pra vi v evoj em poro?ilu, da so to vefinoma ljudje. katerih bivanje na Madlarskem niti iz gospodarskih, Se manj pa iz narodno-otrambnih ozirov ni zaželjeno. Od aretiranih oseb jih bo policija nekaj izgnala, nekaj pa predala pristojnim 9odi$^f«tn. Trgovinski dogovor ned Nemtlio ia CSB Hanbnr«. 6. nov. br. Danee so bUa zaključena pop a ja n ja za gklcnitev novela trgo-vin»ke?» dosrovora med Neračrijo in Cctko-slova^tko. Ve^5 tednov tvtajajo6a pokajanja šo dovd 2a do eklenkre ćele vnMe dofsovorov, 0 kaferiroi se za L 1938 tiTeja biapoviri, pte-6?Ini in turističr*i promet med Nemčijo in CečkcgJo va gfco._____________________________ Sorzna Doročifa. Cnrik, 8. novembra. Beograd 10. Parte 14.63, Liondoo 21.5175, New Tork 430- — Bruselj 7S.275, M31an 22.66, Amsterdam 238 20. Berlin 173.75. Dunaj 80.05 — 81.625 Praga 15.05, Vtrtarva 81.75, BukaNiU 3 J5. Manjšinska deklaracija me£ Nettičijo in Poljsko Opozicijski kregi }o smatrafo za brezpomembno krpo papirja Varfta>ra, 8. novembra. NemSka in poljska vlada 3ta objavili skupno uraxino deklaracijo, ki »e glasi: NemSka in poljska vlada sta imeli priliko prijateljsko proučiti položaj poljskih manjSin v Nemiiji in nemžkih roan^šin v Poljski ter S: preprićati, da je ureditev maajSinsJtih vpražanj velikega poraena za nadfjjni raz\'oj prijateljskih odnoćajev med Poljsko in Nemčijo, da j^ mogoće aa-gotoviti ugodni položaj tem manjšinam toliko lažje in toliko bolj haskovito. koll-kor većja so jamstva, da se bodo manjšinska načela stvarno izvajala. Zaradi teg^a sta obe vladi z zadovoljstvom ugotovili, da se vsaka izmed njiju v mejah suvetre-nosti ravna po naslednjih smernicah: 1. Medsebojno spoštovaaje poljske m neonske n:cionalnosti izklju&uje slebemi poskus prisilne asimilacije manjSfai, sle-herni dvom glede onemogoćanja, da bi manjSin? jasiio izpovedovaJe svojo narodno pripadnost. Posebej se naglaSa, da se ne bo vršil nikakršen pritiak na mladdno teh manišln, zta. to, da bi se denacaonaii-zirala. 2. Zajamčili se boerta svobođna raba ma terinSćine in svoboda javnih zborovanj. 3. Zajamčile se bodo manj&inam pravi- i ce, da se organizirat* v kultumiH fn go-apod&rakiti dnattvih. j 4. Prizna se pravica do vzdrževanja sol 8 poukom v materinSčinl. 5. Prizna se pravica službe božje v ma-terinScini. 6. Pripadnikom roanjsLn a2 ne amejo prizadejati nikake tefcave grlede na pridobivanje in lastnižtvo nepremičnine. Ta načela v nobeoem primeru ne zmanj-šuj^jo lojalnostnih obveano^i pripadnikov manjšin do držav, ki jim kot državljani pripadajo. Navedena načela ao se ugoto-vila, da bi Se manj&niin zagotovili popol-noma enakopravni življenjaki pogoj i, orno-^oiiio harmoničiio sožitje e naroanima većinama, in da bi se koaAno utrdili odno-šaji prijateljske soeedSčine med Poljsko in Nemcijo. V poljtkfh političnih krogih in v polj-srkem tsku go to deklaracijo sprejeli do-kaj hladno. Po dosedanjih izkuAnj. h z Nemčijo ne prtčakuje;o posebnega haška za poljsko narodno manJSino v Nemčiji, ker ±e g1ea, sta ostala žrvs, asono še spLodno zruim ugledan brivaki mojater in obrtnik g. En©rt Franchetti ic njtsgova »«twi Magda, vdova po moem trgovca Francu Sircu v Kranju in »daj porodena Rant, ki >e na dana&uji d*n dovršila svoje 70. leto. Jubilantka >e bila rojena v Ljuhljani, kjer se je rudi soJala, dokJcr je »i viel tr-govec Sire ta sw>jo družico in >o odpel>«4 v Kranj. V prvem zakoma sta 9e ji rod i U dva sinova m sicer France, ugledni hxhi-strijalec v Krajijo ter V'mko, ti živi v Ljubljani in je lastnik vile pod Ražntkom. Po smrti g. S'rca se je ga. Magda poročlla s trgovcem Ran'tom v Kranju, s katerim še danes živi v srećnemi zakonu. Gospa Magdk.opavati njenega z-dravja Pred 16 leti se je morala podvreča teiki operaciji aa želodcu, od katere si ni već dobro opoinogla. Zato se je umaku i la v zatišje in »adnja leta sploh ne »apu-iča h&e. Izgledni f$o«pe, ki jo pozna in »poštuje ves Kranj, m ceni tudH vsa aa'a javnost, želimo r>b njei>em l&petm življeaij&kem jubileju še mnotfo let ▼ sreći in zadovoljstvu. Jubileji namesčencev in delavcev KID Jesenice, 7. novembra Proslavljanje poklicnih in življcmjskih jubilejev je med Slovenci moćno v navadi. V časopis ih skoraj slehemi dan čitamo članke o jubilantih, ki so praaiovaJi srebrno poroko, zlato mado, četrtstoletnico nepre-trg-anega službovanja pri enem gospodar-ju i. t d. Većina takih člankov pa se nanada le na osebe z blestecimi imeni, ki jih je tradicija in sposobnost, vcasih pa tuđi sreća postavila na vodilne položaje in jim prineela srećo in blagostanje. Zelo redko so v ča-soplsih objavljeni jubileji namešćencev in delavcev, ki tiho in z v»o vnemo delajo za kulisami življenja, O jubilejih namešcencev in delavcev KID smo poroćali že lani, ko jim je ravnateljstvo priredilo v Kazini časten većer, na katerem jim je slovesno Izrocllo spomin-ske listine in lepo na>o^^fiilo za dolgoletno zveeto sliiibovanje. Kolo Časa pa ae neprestano vrti dalje. Med nameScenci so se letos kar trije po-vzpeli preko 45 let službovanja. Delavcev, ki tvori jo takozvani drugi poziv«:, pa se je kar ćela vrsta povzpela v »četrto nadatropje« poklienega udejstvovanja. Rlzzoll Alojz, blagajnik v železarni na JavomikU, ima 46 let službe, inž. IleiSMer Ignac, sef kemlćnega laboratorija in Ker-stoln Anton, Sef pisarne v žićarni, pa ima-ta po 45 let službovanja za aeboj. Delo-vodja Mertlč Bostjan in Lanjfus Jakob ima-ta po 47 let službe. Anxelc Pranc 45, Tor-kar Franc in Božić Jože po 44, Soklič An-drej, Sorjo Florjan in Cop Mina po 42, Bernard Jote in Torkar Anton pa samo« po 40 let službovanja. Iz vrat preddelavcev in delavcev pa so letos prekoračili 40-letnico službovanja na-slednji: Bizjak Janez, Gabrijel SLmen, Ga-šperln Janes^ Hlebanja Franc, I>egat Jo-±e, Mohortć Janez, Modre Lud vi k, Per-hlnik Jože. PogBteik Alojz, Razinjcar Ig-nacij, Plbcr Nande, Svet ina Janez, Terman Janes in Trataik Jože. Izmeđ 60fh preddelavcev in delavcev, ki so laosko leto prazno val i 40 in ćelo preko 50-leCnlco deia, omenjamo samo »pr\aka« Roonana Janeza, ki bo ob novem letu praz-noval 58-letnlco neprestanegra služlx>vanja pri KTp Izmed vseh nekdanjih sodelavcev KID je doseg-el rekord mehanlk NIkolaj Bernard, ki je delaJ pri pedjetju 61 let In 9 mt»& W™ ^■^■^^^^■^■i Mj S^««s» ■••■■■ •s^ss^P»*«j^i^iw m+* v** rPfriaiy ^Sfc* 33P Zbrano življenjsko delo obeh šubicev H *» Razitava, M |e vtOfc te «**fstv#*t doj>i*f v ritftMld Včjraj dopokfcM Je pratoednik Narodne galerije g- dr. Pm Wi»4leafcer •Javnostno otvori I rastavo d«ft Jane« in Jurija šubi-ca. Zivljenjsko ddo obeh mojatro* je r»-stavljeno r veliki dvorani Narodne galerije in v «Mb proatorih JafcofAEerega paviljona. Izjava orffeaUatorjev pred razslamo* da gre za »reliko stvarc, so uresničent\ Ob-činatvo, ki je napotailo ob otvorit vi veliko dTorano NGf števjrni najodiffnpjS; predstavnik! naše javnosti, kurturnega in umetniSke ga krotra, eo bili nartvse prijetno i»re»*ne-čeni. Xič nišo bile pr^tirane beaede pred' sednika dr. Frana Windischerja, ki je v svojem krasnem otvx*ritv»n jm govoru re-kel, da je dan otvoritve ra»*tave bratov ftubi-eev svečan dan ▼ domu slovenske likovne umetnosti in praznik naše likovne umetno-eti. Poseben odbor pod vodstvom pr nlsednika dr. Prana Windischerja je opravil ogromno delo. Ni t-raj proslavila Ljubljana. Prizadevanje vodstva Narodne galerije |s v tem pogledu v resnici veli U aga pomena. Edino po tej poti, ki jo je ubrala NO, marejo aodobniki pravilno ocenjevati ust var Janje v preteklo*ti. Morda se danes 5f premalo zavedamo veličine opravljemega dela za organiziranje raz- Fiave. Predvodnik dr. Windtecher je v svojem eovom orisal napore razftavnega odbora. Ocrtal )e tuđi dulevn^ profile obeh mojatrov Jurila in Janwa Subica ter prikazal njuno ouromno in mnogoatraneko uetvarjanje. Po ogledu razstave v Narodni galeriji in v 1a kopieevem paviljonu smo se vsi lahko prepričali o rp«ničnoati predsednikove trditvc da ji razstava bratov Subicev osnovne važnosti za naSo likovno umetnost, ker prozi r\nMm progtoi in Tvren zapis ▼•Ukega iiv-Ijemiikega dela ob«b mojstvov, sudi nove poglede in Q0*d oceae tega dela in igodovi-ne na£e likova« umernosti tor dale nove vipodbode nadim umetnikom ia nafti« ve-šdakom, kajsor tuđi vsem ljubiteljem naše umetaocU. Rtaetava }* tako popolna in tako ve^e organizirana, da mora doseći svoj naraen. Prepričani smo, da se bo ureeničila ieija pred^ednika dr. Windischerja, da bi ta lepa razstava poživila in poglobila zanimanje za slovensko likovno umetnost ter zanimanje za umetiuška dela in življenjske potrebe naših umetnikov vseh generacij in vseh struj- S etrokovnega stali ^es je orisal delo bratov Aubicev kustos dr. Rajko Ložar, ki je po slavnostni otvoritvi tuđi vodil po razsta-vi. Lep katalog z življenjepisom Janeza in Jurija Šubica in 6 s^znamom vseh razstav-ljenili del bo vseni obiekovalcem nepogre-eljiv vodnik po razstavi. Svezani otvoritvi kolektivne razstave bratov Janeza in Jurija bubica so prieostvovali tuđi njuni tK>rodniki in sicer njuna »vakinja iz Poljan ? h<5erami in sinovi- -Tanez §ubic je bil roien 1. 1850 kot prvi sin podoDarja in slikarjn Stefana šubica in matere Ane v Poljanah nad Skof|o Loko. Ucno dobo je dovrši 1 doma pri očetu in pri ! Janezu Wolfu. L. 1S71 je odS^l v Benetke. kjer ie dela] in se ueil 3 leU. Nadaljnja tri lota \e prebil v Rimu in sp je v marcu leta 1877 preselit na Dunaj. odkoder je oda?l v Kaiserslautern. kjer se je pomladi 1. 1889 prehladil in dne 25- aprila iatega leta umri. Pokopan ie v Kaiđ^rslauternu. Jurij Šubic je bil roj?n 1. 1865 kot drugi sin štefana in Ane. Pomagat je ot-etu in s*e učil pri \Vo!fn» preden je odŽel na Dunaj. kjpr ie osta! do 1. 1879. VaŽna za njegovo uMvarjanje ie Hla nato doba brvanja v Ate-nah od 1. 1879 do 1880 ter od tejja leta «Io 1. 1800 bivanje v Parizu, kjer je sttkal za moietre Hvnaisa. Rrozika in Munkacsjrja. V avfzustu leta 1890 le.odSel na $?rad Ritfich-witz pri Liptikem. kjer ga je me^«- Uni nato 7-adela kap v starosti 3T> let. Najbol] poklicani na Dolenjskcm Urađniitvo Zveze za tujski promet v Sloveniji si je vče- raj ogledalo Dolenjsko Ljubljana, 8. novembra. Se se je porajal dan iz goste ljubljanske megle, ko je lepi in veliki Goričanov av-tobus odbrzel s 25 gosti proti Dolenjski. Zveza za tujski promet v Sloveniji je hva-le^*Tedno sklenila peljati v premalo porna-n« in zato zapostavljene in omalovaževa-ne kraje naSe Dolenjske svoie uradništvo. Ljudje, ki dajejo pojasnila, navodila in poročila potujočemu občinstvu na i se na lafttne oči prepričiijo o mikavnostih in le-potah dolenjske zemlje Laž je jim bo delo za napredek Dolenjske, bolj prisrčna im iskren« bodo navodila, večji bo odziv. Neumorni ravnatelj zveze dr. Ciril Zižek je popel'al med dolenjske klance vso svojo mno^oStevilno družino, ki so se ji pridružili šc nekateri Ciani zvezinejja izvrSnega in nadzomega odbora kot gg. dr. Tičar, narodni posla nec inz Zupančič, Janko Ru-kovec, znani pisatelj vodičev Rudolf Ha-diura, zsstopniki tiska in znani propagator Do!e*ijs«ke referent Viktor Piraat. ki je izletnikom po vsej poti toliTiačil značilnosti i-n lepotc krnjev, ki «o jih božalc njihove oči. V Višnji gori so si ogedali izletniki novo kopališče. kjer so jih tuđi pozdravili za-stopniki tamkajšrjjega tnjsko-prometnej^a društvu. Lepi so nacrti ViSnjegorcev. da se popolnijo naravo, ki se je že sama tako razbohotila tam aaokoli. Da bi se jim Ie vsc posrećilo! V StiCni so" si mogli izletniki radi jutra-njega verskega opravila ogledati lc cerkev in zunanjost samostana. NTa Muljavi je velia! poset .lurčičevi rojstni hi^i in gostilni pri Obrsčaku, kjer so upodob-ljeni vsi glavni junaki Jurčičevih povesti in romanov. \T Zagradcu se izletniki nišo mogli dovolj načuditi naravnim slapovom Krke, ki jih je spremljala \osle«o. malo oddahne in se po veseli. Poudaril ie vedno pripravljenost slovenskega tiska za napredek turizma in s« iskreno zahvalil novirmrjem za njihovo pozornost. Za priz-nanje podrejenemu urad-ništvu se je zahvalil tajnik zveze g. Pipcn-bacher. dočim je tolmač poti g. Pirnat iz-razil veselje in priznanje z^'ezi in g. dr. Žižku. da bo tuđi najmerodajnejši forum pričel »poznavati in po ttm ceniti lepote in važnost Dolenjske. koie prospehu v tuj-skem prometu je napil. \T Novem mestu je veljai poset predvsem kapiteljski cer-kvi in Tintorettijevi sliki sv. N"rkolaja. Na Otočcu so občudovali divoto prirod« in Ifgo gradu ter Metzingerjevo sliko v kapelici, ^marješke toplice so prazne. Sprehod po njih je pokazal njihovo tiho lepoto. Ogledali so si Aleksandrovo kope!. Na gradu Klevevžu je bežen oiiled pokazal Lan-gus-ovo sliko v kapelici, vzorno grajsko gospodarstvo in divjo prirodo pod strmimi pečinami v soteski potočka Radulje. V Mirenski dolini je zajela izletnike že noć. Gradu RaJcovnika /ato nišo utefinili več posetiti. Narodni poslanec inž. Zupančič jih je povabil pod svoj rodni krov in tam se je razviia urica prijetnega veselja v gostilni Zupančič na Rakovniku G. narodni poslanec je v daljšem govoru naglasil pomen današnjega izleta in se zahvalil zve-zi za prireditev. Zadnja postaja je bila še v hotelu Načeta Bukovca v TrcV»njem, po-tem pa je crna noč. moćno pobarvana z J gosto meglo. stresla pi> deseti uri zvečer i vesele in razigrane izletnike v razsvetljeni j Ljubljani. Bil ic lep solnčen dan, ki naj I bi prinesel tuđi drugačno »olnce med do-| lenjske griće. med njihove hrame in zida- i niče! —n— i SPORT Presenečenje v predzadnjem kolu ligaškega prvenstva Lijutoljana, 8. novembra Še prihodnjo nedeljo in za letos bo ko-nec liginega tekmovanja. Do včeraj skoraj ni bilo nobenih presenečenj — vse je šio približno tako, kakor smo pričakovali. Zato pa je vceraJSnja nedelja tem bolj pre-senetila hladne račiuiarje. Od petih parov, ki so nastopili vćeraj, so prav vsi prese-netili. Le največji optimisti so računali na zmagro Ljubljane. Ogromna većina je pri-čakovala, da bo Gradjanski od&el z obema točkama iz Ljubljane. Toda, glej senzacijo! Mofttvo, ki ni zmog-lo Baska, ki je prav gotovo slabsi od Gradjanskega, je zmagalo nad državnim prvakom. Pričako-valo se je zaradi tega seveda napredovanje v ligi. Tuđi to se ni zgodilo, kajti v Zagrebu je popolnoma nepričakovano podlegla Concordia in je s tem Jedinstvo pripravilo morda Se večje presenećenje kakor Ljubljana. Da bo imel BSK v Sarajevu tež-ko stališče, je bilo pričakovati. Toda HaSk je prejSnjo nedeljo pokazal, da se da zma-gati tuđi v muslimanski preatolnici In BSK seveda ni hotel zaostati. Lahko pa je za-dovoljen, da je odnesel vsaj eno plko. Tuđi Hajduk je v Beogradu starta! kot favorit, a mu Je BASK zmesal račune in mu ugra-bil točko. Torej niti enega pričakovanega rezultata. Taki dogodkl so seveda morali odlofiilno vpllvati na tabelo. Resili so pred-vsem, da Oradjanalti ne prihaja veC v po-itev za naslov prvaka, ntoo pa razčistili dvomljivo^a potoAa^a na taracu tabele* Uer so Se vedno štirje klubi 9koraj enaki tek-meci za izpad iz lige. Ljubljana je poslala v boj nasproti Grad-janskemu nekoliko izpremenjeno enajsto-rico. Tako sestavljeno moStvo je sic«r aa-igralo znatno boljSe kakor prejsnjo nedeljo, kljub temu pa ni moglo prepričati. V pr-vem polčaau je Slo dobro, pozneje pa je modtvo popustilo in ni iadrzalo tempa. Gradjanski nasprotno, je ne glede na siloviti tempo prve polovice, zaigral po odmoru 5e hitreje, četudi je razpolagal zaradi izkljućitve Kovačevića le z desetimi igralci, Le izredni obrani bi ljubljaitskega vratarja Pogačnika je pripisati, da so domaći odnesli obe točki. Gradjanski nikakor ni zapustil vtisa podrejenega naaprotnika in je zlasti ugajaJa njegova homo^^noet. Njegovo moAtvo je vsekakor bolj usenaceno in tuđi izdriljivejše. Reaultat 1 :0 je bil dosežen v zadnji minuti, oziroana v 93. minuti, kajti sodnik je moral zaradi preki-nitve. ki jo je povzročila poAkodba Pogač-nika, igro za 3 minute pod&J*ati. V Beogradu je Hajduk zaigral proti Basku zelo dobro, naletel pa je na enako-pravnega partnerja. Dofnači so 4o odmora vodili, precej po krivdi Hajdukove ot>-rarabe, z 2 : 1. V drugem polćasu Je moj-ster % morja pokazal sobe in Se v poalednji minuti vodil 3 :2, srečen artrel pa je stanje iaenačil na 3 : 3. Halk Je po igri prekaaal JuCTMlaviJo in se ima ta zahvaliti edino svojemu vratarju Spastću« da so akademik! I amagali le 1 :0. B6K je v Sarajevu skoraj ae imel oee točki pod etreftio, toda samo akoraj Dm «. misjBt« OgHsjegp, poAćaam ja vodil 4:1. nato p» je 0la»Ua pređht v nev zađrlljrv ■agni in v pol ure tzenattla. Ct ne bi indl >SaraJ||fj« ivtdne smole, bi zmagali. HajslabSa tekma Je bila v Sagr«-bu. Zmngalo je Jedinstvo nad Coneordio m 2 :1, na eaaner pa je bi! saetno udeleaett sarajevski aodnik Kap, o katerem tr(M|» gledaici, dsv je odpravil oT-side pravilo, kajti dv» gola 9ta sila dosežena na tak Vodstvo t tabeli je prevael Haak e 13 točkami tat se orem 21 : 9 in potisnll BSK na drugo mceto z Satiin itovilam tofck, a slabsim acorem 27 :13. Hajduk se Je po-vzpel na naaieđnje meeto m 9 to&aim in četrtc meeto prepušta Gradjanskemu a točko manj. 1\> 7 toftk Bask, Slavi ja in Jedinstvo, nato Jttgosiavija in Ljubljana po 6 in na koncu Conoordia s 4 točkami. V prvenstvu ljubljanskegra podsaveza je presenetil edino poraz Ja Irana po Reki 0 : 4, dočim je Slo v ostalih srečanjih vse po papirni formi: Hermes : Bratstvo 4 : 1, Svotooda : Slovan 4 : 0. Kranj : Mars 8 : O. V mariborski skupini je železničar prema-g&\ Muro 4:1, Rapid Gradjanskega 6 : 0, ČSK pa Maribor 5 : 3. Olimp je v Celju podlegel na lastnem igrišču Amaterju 2 : 6. Ćelo tabele zavzemajo Še vedno Kranj, Maribor in Celje, nlžje pa se je precej izpre-menilo. Od inozemskih tekem je bilo najvažnejSe arečanje mod Bolgaiijo in Ce^koslovaško v Sofiji. Rezultat 1:1 je za Boigare zelo čaaten. V Ljubljani je na včerajšnjem mitingu Primorja dosegel Srakar (PHmorje) v teku na 5 km zelo dober čas 16:05.4. Usoda strojnih tovaru Ljubljana. 8. novembra V Ltrojnih tovarnah in livarnnh počiva delo že nad 3 tedne. Doslej je bilo zaposlenih samo še nekaj clelavcev in vajencev v sklajdiščih, a so še ti danes nehali c. lati. V soboto nišo dobili izpla^ane vso mezde in v bojazni, da jim pod je t je sploh ne bo izplačalo, kar jim je dolino, so zapustili delo. Zdaj so v Strojnih tovara ari in livarnah zaposleni sajno še uradniki. če pomislimo, da je ob zaslužek okrog 300 delavcev, ki jih je mnogo družinskih rednikov, moramo priznati, da gre za re-šitev ponienibneg^a socialnega vpraSanja: Kako zagotoviti eksistenco številnih de-lavskih družin? Nihće nam ne more pove-dati, kakšna je prav za prav usoda Strojnih tovarn in Hvara, ki so bile prejžnje čaše eno izmed največjih in najpomemb-nej&ih industrijskih podjetij v Ljubljani. Ako delavstvo ne more dobiti već niti iz-placanih mead, je položaj pač dovolj re-sen. Danes bi se naj odloćilo vprašanje na-daljnjega obratovanja Strojnih tovarn in livarn. Ra\Tiatelj se je prejšnje tedne mu-dil v Beogiadu in brez njega nišo magli v Ljubljani ničesai ukrenitL Delavstvo je pra^ za prav v sporu s potljetjem, zato bi se naj »por poravnal na mestnem poglavarstvu v poravnalnem postopaaiju. Delavstvo je bilo doslej odloćeno, da se ne vrne na delo, dokler ne dobi izplačanih mezd. Nekateri trde, da ima podjetje baje precej naročil, da bi delavstvo niti ne zmoglo vsega dela v normalnem delovnem času. Kljub hudim finančnim težkočam menda položaj pod je t ja vendar še ni tako obupen, da bi tovarna ne mogla već obra tova ti. Gre predvsem za. kredit, da delavstvo dobi me-zde. Mislimo, da tako i*esna zadeva — v so-cialnem in gospoJarskem pogledu — nima već le zasebnega značaja ter da se morajo zanjo zanimati tuđi oblasti; nekaj je treba ukreniti čim prej. Beda delavstva je ćeda-lje huj5a od dne do dno, kljub podporam — ki so seveda skromne — organizacije in Borze dela. Koncert LjubljansKe-ga kvarteta Ljubljana. 8- novembra Ciklus abonentnih koncertov druitva >Glas*bena Akademija >e s petkovim na-stopom LJubljsnskega kvarteta pričel. To je že drugi ^ciklus«, će sploh moremo tako imenovati koncerte, ki jih mora dru-žtvo svojim abonentom >cxirejati?; kajti prej ali alej bo moralo društvo misfliti ne le na to, da se koncerti redno prirejajo. ampak tuđi, da si bo že pred začetkom seaoiie zagotovilo umetnike in sporede ob)avtk>. Sele potem borno mogli govoriti o pravih abonentnih koncertih. Za sedaj nas more pać veseliti to. da je nažel abon ma tako moćan odziv, kljub temu, da je vsa stvar za aJtx>nenta nekak ^maček v žaiOju<. No, in tako smo prišli do besede abonent, o kateri imajo abonenti sami nekoliko čudne pojme. Koncert jo pričel s če-trturno zamaido, ker je bil parter tako obiipao prazen. In ko so prišli umetniki na oder, jiii ta. praznota gotovo ni navdu-Sila^ 25godilo bi se menda prvič, da ne bi imeli člaoi Ljubljanskega kvarteta polne dvorane. Toda zagonetka se je kmaiu — nekako do drugega odmora, ko je bila dvorana vendarle poina — pojasnila- Go-Sfxxije abonenti se narareć v prijetni zavesti, da *e imajo vstopideo in da so oni tišti, ld te koncerte ornogoćajo, nišo prav nič trudili, da. bi točno prišli. Ne, lepo so >kapljali< eden za drugim, po domaće v dvorano to nic se ne bi ćud i I će bi kđo v svoji prijetni ginjenosLi nad svojo last-no kulturnostjo priSel v copstah na koncert. Res, lepo bi bik), če bd se abonenti vedli avoji kulturni pomembnosti primer-no, sicer bo še v naprej već je veselje nad enim samim zastocjkarjem, ki priđe s čistim srcem in praznim žeporn poslu^at, kokor nad devetindevetdesetimi pravični-mi abonenti, ki so plaćali svoj sedež. O Ljubijanakem kvartetu samem, ki je absotviral v petek koncert z deH Haydna, RaveU in Dvorata, morem z veseljem napisati, da je stopil v tisto fazo razvoja, ko se pričanja vzpenjati pot strmo n*vzgor k najvišjim ciljem reproduktivne umetnosti. Prvo, mUdastno, neurejeno ter instinktivno veselje nad nruzicimnjem se je ie poleglo in ae umaknilo zrelemu, zavestnetnu hote-nju po oblikovanju. Uravnove5eno»t vseh Sttrfh instnmientaiistov je od nastopa do nastopa večja. vse bolj se kažejo čiste konture poaamezniii glogov, celotni zvok je vse bolj fino ubran, pa todi interpretacija pridobiva na tendenci. podcrtati strukturo del, 1 in to bivz škode za čuetveoo »vežost m ne« posrednost podajanja. To itremljcnje po strukturalno jasni interpretaciji «e >• pofc*-zak» najbolj svi Raveto. ker Je najamnat. da ae preda iivajalac le Iminm inu opofu, tako ve!vka> Pmv v te*» kvartetu m insii naši utnetniki plasrlsBO prikačiti ie tale« majhen utrtoek kooatfuktrvMMa elementa, k; j« Rav«4o Mljbrže le »potratno /J©«- LiMbljaaekl kvartet se je povzpei v nek*j letih do te viifcne ne lt i Udtm in VJrtraj-nim deiom, u ka tereni to moraJi elani ir-tvomti avoj prosti čaa. Ra, ari na« )• i« tako, 4a ae morajo vse veUke stvari aoaa* jati v »prostem času« to to le /ato. tor ja še sedaj umetaost za toliko naiih »mevodal* nih faktorjcv« zadeva, ki Je prav tako o»-ganično zvesaoa s pojmom »prosti čaa«, kav kor n. pr. cviček ali Urok V Irm r^edu na idejo ćelo nofomemit va£ rarumevmnja pri raznih druStvih. pod>t4jih in predstoj-nhkih. NTe mislim jadocovati; hočem le od-krito vpraiati, ah ne bi mogli dobiti čUni LjuMjanskega kvarteta k^tine (prosim, ne zardite!) sanekure, da bi mogii re» tako vir sako in daleć. kakor po w©m, lwur ao nam pokazali, verjatnemo. Fr. Sturm. ,... n _^ Akademija Trgovske akademije Ljubljana, 8. novenrf»r^ V dvorani TV£"ovejke#a ckwva »o priredbi včeraj «.lijaki Tr-ovsk€ akademije v LtuMj«-ui iopo *LkAde4iii>j, ki je pokazaLa, da uiiadti generacija stremi za toni. d.a goji tovari?tvo In di-už*ibnortt, ua, dnagi otraoi pas da te ubovDi) izjx>f»olai}u^e. saj so bile na s{xh rIjubni prizori in pevek« ter p!o*ni vloi^i. A ka- lem ik Meirn^ar )e v dobro iaflnov;inem jrovoru iz-netnei vse lai^li, težnje >« strenilj«*-uja ak«>d*;inikov z željo, d«i bi jih olločujo-či činitelji podiprli tiuii v bodočs in da bi so:a tako k^kor dL*leJ aašia i* njih pravo razum ui;e. !i kla.irji je s^dia frrtko oi>Cuteno zaigrala Mo«7.kt>\\Tvk»*2rft El€»crijo«. nato pa sta ma^topili đijakinji Hoža. Dularjeva ter Marica FurU:iov:i v ;*t-*triti narodnih n«>>ah in ijoR^ko sulocji v Uu- t>Lu več J»tji*iiiic. Z*i ajimi te je pojavil na uiru masivi kvintet, ki je dovršeno La^t-l tri iK\-4n.i. u ^ot>ebtiu no7Arnost je vzl»u? pri-ivoiakalo 12 za*tn-v-jiih koroških kniefov. I'-' eio si na 7^odt>\in-dkem Gor4}>4*rvL't6.kfr.ii polju na ka »lenitem knežjera prostiru izbrali #avojepE 'i-i'ia. — /borna d&kiamacij*« po AakertScvi »Kne* Volkjun«. Simbclsfna aHcgorije. nas ie »»poi«-iil!;i na n&šo uaiyj l>ol in oi»©nein m :ri ti ih par >v ^ ('•-.■-kili >n ^1'viiV'ri n**.'-,ij^n:\»a \lc#om. AkaJenn1 » %( |>o--etili tu-li r.rj. ;s%: l-ik zlnirni*« /a TOi g. Atlnč'm * t»laikom ilr. l'le^om, ra\m\telj Trj^ovske a kameni ?j^ »Ir. Pirjever 2 več pro-ff-*orji ter ravnatelj Trtjov^ke šale g. Go- Nove hise ob Bleiwei$ovi cesti Ljubljana, 8. novembra N'asi Bleiwe;j5ova ce«ra ^ ^-edaij«* ^j modernizira rai^o. da je dobila že veliko-iiie6tiH> lice. Ob njej ec uuinja leta. z,ra*le lepe istavbe, da ob vaej Usvd strani tottran železJiiske progp skoraj ni veo prostora za ridanje. Te dni je bila tlo>rrajeiui ob Bl«*!.-we:.sovi oe*3ti lepa. ^tiriruulstropna hiša. la^t go&p© Marije Polakove, saproge trgovca z -Ježeln::ni priie^ki. Nova pala-ča J£ kidana prav zaniniivo. na-nijreč v polkrotru. Palaca I« nam-enjena pr&lveem 'l& zae€sbna »tano-vanja in eo straški zan^c* zjiašali okrog po! milijona dinar je v. Nacrt je nare-lil arhitekt Jože Sivec Polejr te nove hiše je že prej* z^-jadil etavbenik Slokan prav tako lepo veČnadstJopno hiao. da je »laj ta dol BJei-wcisove oeete leipo urejen. Ko bodo dru^o iet-o zaičel« graditi tu še železjni^arjfi »voj dom. bo ve« blok novih etavb že zatkljur-en. Y zvezi & tem pa bi bilo potretono, da bi 6*3 ob novi palaču jre. Polakove uredil rnai f>ark, ki bi ta d-el me&ta še bolj pov/dif^jl, va ceftta ren «i:i najlpp^ih i-est v Ljubljani. Ko baio oripmvljejna Grecorčeva &kla-fakovo uliico % Biedwei6ovo eeeto nov pri-ietno urejen kotiček. Zdaj je B]eiw^i«ova (*«*ta še precej blatna, ker roorajo prevo«-nfki rod vo*rti rasni gradbeni mat^wjaJ. Ko bo vt>e do^raje-no. bodo BJeiwei*ovo re^to izrmili in 4>o todi vee promet po njej prijet-nej^i. Kolo brez številke -zapor Ljubljana, 5. novembra Kraja koles je pri nas aarodni sport, vervd-ar — ali morda prav zaradi tega — tatovi ne delajo pokore. Pravi dogodek je će pade kolesarski tat »pravici v roke«. Včasih se pa tuđi pripeti, da mora kdo od-sedeti kazen zaradi kolesa po nedolžnem. Takšna sre6a je doletela pred dnevi r>e^ kovskega vajenca Franca V. Razvažal je kruh po Dolenjskem, ive smete misliti, da je kradel kolesa. Za kra-jo pač ni imel časa, aaj se ni utegnil niti nikdar pošteno naspati. Ponoći je delti v pekarni, podnevi je pa, ponujal kruh od hiše do hf3e. Da mu je prodaja šla hitreje od rok ter da je lahko obredel čim već krajev. se je vozil z mojstrovim koleaom. To nesrečno kolo pa ni imelo evidenčne atevilke. Vajenec je apozoril moj«tfa, da kolo nima številice in da se boji voziti z njrm, a mojster se je samo pomiiovaVno na.mehnil, če& takšna šlev*. No, konČno je oroinik prijeJ »š4evo« ter jo naznanil. Vajenec je prejel kazenski riaiog, da mora plaćati 75 din globe, ker se je vozil • ko-lesom brez evidenčne številke. BH je ves obupan in prosit mojatra, n«j mu pomag« iz mučne zadrege, kajti vajenec ni imel še *voj živ dan v svojih rokah 75 din. Na mesec je zaslužil po 80, 100 tn 150 din. toda mojster mu ni nikdar jzplaćaJ derwrjat ker mu je plaćo odtrgoval n* r*c^m dolgov ojdjconakev kiuha. Mojster pa ni hotel p!.'.:«v. ^obe, ?es da niše «jefc« uj«4i jm vo*nji ♦■ kolegom, ki u ima avidenčne itovilke. /ato ao oxož-•iki vtakaili fanta v zapor OdaedeJ je 24 ur Kom je vrnil i/ MJ»ra. ma je mojater odpovedal aJužbo. Cei, Ukšc-i Wot! Fant bi morat &ez teden dnl polaziti p<>mo6ni*ki i/p*V »daj pm je bil brex sluibe. Tri^l ▼ Li^W|»no pritoiH ter iskat pravice KOLEDAK DANHSt Pon«»deijpk. 8. novtnhra katoii-ČMMi: Hotfomir- DANAŠNJE PK1REDITVE KINO MATICA: K novim nt^m. KINO IDEAL: Divne laii Nme PHrovn#. KINO SLOGA: Paruda sin rtu KINO UNION: Top-lUt. KINO MOSTE: Večna maska in Tara« HuljUa. KINO &UKA: Učiteljica ljub^mi. Konrert Pevske ivrie oh F«f r. v Inionu. DEHRNE LKKARNE DANES: Dr. KmH. 'ryrš*»va t^sta 43, Tru-Loezy ded.. Mt^tni tr*; 4, I*star, J»i»l^nb»ir-..gova ulica 7. tfmtpoj mite* Si lepo pri ntt< na đeieli mir~ ne Jusl' od rt ne mo km-ača r /«# mtmen D\*e misi jonski ststri s*/a nubiruli pri nat za misijone Od hiše do hiii* stu hcnilli — in ne vcm, kuka drugod — pri meni ata M milim glasom dcjali: »Ko>\*ttča b\ rode, tq misi }one.«r Z veseljem .je goJ&te, jrrajčko bo no.fiI in Jc«> hr> dnnutel. bo korišten član čluivike družbe jngkske uli katerc drug*? /V puč vneeno, Ce bi dol recimo samo pel dumrjev, bi zamorčka ne reS'7 po\'s%?nit ostat bi ku4c niađei na. njem. pr>! pomiri bi onfal in juz bi ga ime! nu \%est\ KnnCno bi /vu sestre floHnft ne spreiele polm-ičnegu dnru, ker skrbe, 'da bo rečen \w pi*£itnčvk9 ne po •>#-mo poio\>ica. In ve.*e/ sem bil. kot rečeno, da sem od rinil kovača, četudi je bil zadnji, sui jih še dobim — Ce bi se pravnt^^trp Jp^/rkift, ni (baki* /»*>-nudi/ Je v*?-č, saj jih zdaj i>bručam — >«^<>-vače* namreč — in res ne \**.m, kjm bi jih obrnit, ko sem doslej toka lepo rw>r«i/>i/ .n-a;o p!**či\ đa ninem imel tretjega v me-secu nobene xkrbi \*eč 2 d'.'n;irfem. ' * ' Lkhko bi tuđi darn\'a( zn mntiton.tk'c w»«, če bi se prm'očasno spomnil, kujti zamr>rč ki potrebu te jo šoi, morda tuđi bojnice ni-majo boljse od naše ljubljanske in sem spada resevatna postaju, telefon itd. Cio-to\'o bi bili se bolj zadovotjni, če bi imeli vse to, kar imamo pri nas Č:irrt boli pre-mišljujem, tem boij mi ie žal, da ni$i rn daroval ie \*eč. Č?e se spomnim, da bruir* zamorci, ki so zdaj #e čisto ma ih ni in ki še r?r,-?o rešeni, nekoć f*oli in divji skakati okrog bele žrtve in jo pekli na ražnju -me stresa mraz in koma i Cakom, da spet prideta misi jonski sestri, da ne iznehim šv teh »ko\*ačev« ... tludobni jeriki pravijo. da bi bilo zamnr-cem mnogo lepše živi fen le, če bi fih pustili i' ne\>ednoxti in Uh ne oblačiti, ko ie i tak dovoli vroče tam doli. Ćelo nebesko kraijestvo fim je kot neradnim mnogo blii-je kakor nam slabim kri^tjanom. Kot rečeno go\*orc to hudobni ie/iki. ki misli jo, da nima č/ot*e5fce družba nobene korist; ml takih dh-jakov, da so samo v nadlegn in napotje gospodar jem koloni i in Se ne-varni po\irhu. Tuđi ni res, da postane jo z nmšim de-narjem ti reseni zamorčkl naši dr/a\*l}ani in da bi jih imeli prmico poklič ali ćelo k vojakom — taki grdi sebične/i nismo. Tuđi ne verjamemo. da bi zamorček - pol cm ko je prosvifljen — bil še tako ne ume n in prisel sem čez morje za »kovtiča* soldate služit. In še pra\*ijo hudobni jeziki, da je pri nas domu vse polno belih ramorčkov, potrebnih kovačev še bol}, kakor s*> )ih potrebni oni crni tam v Afriki. Tod ft t:*ko praviio samo hudobni jezik i. Stric 2 deielm. Naše gledališče DRAMA Zacetek ob 20. uri Panedeljek, 8. novembra: »iprto. Torek, 9. novembra: Bersifca opera. Rod A. Sreda, 10. novembra: Pp*m s ceste. Red B. Cetrtek, 11. novembra: ob 15. uri: Vini- CarjL Dija&ka predstava. Globoko zni- žane cene od 14 din navwk>l. Otrocf od 4. do 8. leta. kl žele sodelovatl pri otroSki predstavi Princrska in pastir-fiek«. naj se prljavi jo s pismenim dovolj*-njem staršev v torek 9. t. m. pri vratar ju v drami. OPERA ZaCetek ofc> 20. uri Ponedeljek. 8. novembra zaprto. Torek 9. novembra: zaprto. Sreda. 10. nn»\»«mbra: La Bohfme. Red Sreda. Cetrt©k, 11. novembra: Evangeljnik. Red Cetrtek. Gosto\'anje gosp. J. Cof»ti6a. Z Ježiće — Ponovitev »Skopuha« je v^iai /nova dokazala vrline i^ie in Sokolovih tjrmleev. To pot uta hili rudi ijrri .Taneza in Anite mojstrsko r»oda4ii. ?e\o Rta Pf popravila jrro-bx?kop in m**«ir. na>bol>« je pa viVnj odre«al Mi ha fceja. — Cif^an^ka poroka. 2# Savo [K>vi Taho-rom ee je utaborila ćela v» oiq-anov. ki &a-kajo ?v»*ov in srost-ov »^ \r drugnh revirjev, *& bo čim iDiPnknej;a ^viitlia. Nevt^t^ j« bopatsu 50DO din fco imela, pirovanje l»o po uradnih oufran»klh na^>ovtiUb Tragalo em; leti no-kje »pod Krlmom. kjpr j*1 pri^e' n:i ^v:»tl»o <*k> sam prr>8no1 %up«n. je tud i k na>i r\-S?aiwlc:i porozni *ro«tiii povaW}e*vt v*»a olv1!-na. Poroka bo jutri oh 10. nn Jeticf. kjijt* dokumenti «o v red ti m iu
  • b!eka > sa aeio ciigaimiro aeveato Jt ie bowva. rsfc«: g* MBOT11H1 H»»OBfc ****$*■*mmm*W/k. DNEVNE VESTI — Aniceai o MesaMram «efe«M p*a» metu v Sloveniji. Svasa za tujoki promet v Sloveniji sklicuje v arado 10. t. m. oto 10. v sejni dvorani Zbornie« aa TOI v Ljubljani anketo o železni&kem oaefaftmn prometu v Sloveniji. Namcn ankete je ugoto-viti najnujnejde tujako prometne potrebe grlede želeaniakega prometa in proučiti vprašanje kako bi te doieglo sadovoljivo stanje. — V Jugoslaviji Se dolgo ne bo preveo zđravnikov. V B#ogTa«iu je bil v sobo to HI. kongres »JravnUkegm sindikata Jugoslavije. Na njem so se obravnavala zdrav-niški stan sadevajoča vpraianja. Ugotovlje-no je bilo, da v Jugoslaviji Se dolgo ne bo prevefi adravnikov. Naia drifcava ima zdaj 6.000 zdravnikov, tako da prtde 1 adravnlk na 2.500 prebivalcev. V Frmnciji priđe en zdravnik na 1.500 prebivalcev, v drugih dr-žavah je pa zdravnikov še već. Pri na« je pa prečej inladih adravnikov brez »luibe. Krivda je v tem, ker so pri nas zdravniki neracijonelno zaposleni, tako da so mnogi po bolnicah, po uradlh in bolniAklh blaga jn ah prezaposleni. — Revizija uredbe o sanaciji »Fenikaac. Ker so zavarovanci in zavarovainlce vedno bolj v skrbeh. kako se bo razvijalo poslovanje Jugoslovenskega Feniksa v smislu uredbe z dne 16. decembra 1936 In se boje, da bodo trpeli vedno već škode, se je obr-nila zagrebžka trgovska zbornica na trgo-vinskegra ministra s predlogrom, naj se ta uredba, revidira. V ta namen naj bi se zbrali poprej zastopniki vseh interesentov na anketi. Uredba naj bi se revidirala po načelu, da naj pri sanaciji Feniksa dopri-noso žrtve zavarovanci, zavarovalniee in država kakor so storili to v drugih drta-vah, dočim pri nas delež države ni odg-o-varjajoe. VTelefilm pretresljive vsebine in romantične Ijubezni PARADA SMRTI glavnih vlogah: Friderik Marsch, VVarner Baxter, Lionel Barrymore in lepa June Langova. IHFiutT^^P ^a y^ tP ^P M. ^f m^r Kiasni ljubezenski in glasbeni velefilm K NOVIM OBALAM Zarah Leander Wllly Birgrel Dosedaj najbolj posrečena muzikalna in plesna, revija TOP — HAT Film, ki je teđne dolgo polnil kinematografe na Dimaju, v Parizu, Londonu itd. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Kongres elektrotehniških obrtnltcov. V Zagrebu je bil včeraj dopoldne otvorjen I. kongres elektrotehniških obrtnikov iz vse države. Za predsednika je bil izvoljen g. Franjo PerćLnlič iz Ljubljane. V imenu ministrstva ja\Tiih del je pozdravi! kongres ing. Majcen. Ki je zborovalcem sporočil, da je uredba Lz leta 1936. o proizvodnji izoliranih in golih bakrenih vodov in cevi, ki so jo zborovalci tako oštro kritizirali, že umaknjena. Ministrstvo je spoznalo, da so upravičeni argoinienti udruženja elektro-tehnkvnih podjetij iz dravske banovine proti uredbi. Nova uredba se že pripravlja in bo v kratkem izdana. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila ustanovitev enotne zveze elektrotehničnih obrtnikov za vso državo. Po soglasnem sklepu vseh poobla-ščenih delegratov ter na predlogr delesratov iz Ljubljane in Beograda je bilo pklenjeno, «ia bo sedež te organizaciqe trajno v Beogradu. _ Pododbor l'ROIR v Beopradu. Vceraj i*1 liila v Ht-oirradu izvoljena stalna uprava ■ •ododbora Udruženja rezervnih ofirirjev in ratnikov. Došlef v Beogradu ni bilo uprave l»o.|odi>ora. kor j? bila osrednja uprava :i'lnr/-on.ia obenr-ni uprava beot»raiske. n orjeni konkurzi v dr, t«ui 2(1) v savski 1 . Razularene prisilne poravnava izven onkurza v dravski banmrini 5 (3), v savski 2 (1), v vrbaski — (1), v primorski — <3). v zeteki — (1), v dunavski 1 (2). Beograd, Zemun. Paiu-evo — (3). Konrana kon-k u rana postopanja v dravski banovini 2 (3), v savski 1 (7), v primorski 2. v drinski 1 i 1). v dunavski 6 (2), v moravski 2. Beo-crail, Zemun, Pan?*?vo 2 (1)- Totrjene pri->ilne poravnave v dravski banovini 2 (3), v savski 5 (1). v vrbaski 1, v drinski — (2), v dunavski 1 (1), v moravski 2. Beoitrad, Zemun. Pancevo 2. — Deio proti tuberkulozi. Protituber- lc^lozna zveza v Ljubljani izdaja svoje lastno g-lasilo -Delo proti tuberkulozi«, ki ;e izvrstno urejevano in iziiaja Sestkrat ra leto in kojega, naročndna znaSa samo 20 din na leto. Glasilo se bori a preeej-snjimi finanćnimi težkoćami, ftemur je najveć vzrok nerazumevanje v poštev pri-i ajajocih faktorjev. ki grlaailo — navzlic nizki naročnini — vraća jo. Med onim i, ki viasilo vra6a^o. so tuđi pripadniki vseh TK>JcUcev, tuđi onih, ki imajo z nego zdrav-ia največ posla. Zveza. bo vsejm onim, ka-torirn g-lasilo paši]ja, jaJco hvaleina, ako bodo glasilo obdržali in plaćali naročni-no. Glede na nizko naroćnino Irdno tipa* mo, da ta na£ danaSnji apel ne bo oetal brez odziva! — Napredovanje policijskih •trmžnikov. Iz III. v n. »kupin* no naps-tedoval' poiicij-ski stražniki pri upravi policije v Ljubljani: Kruno Oražem, Jože Rah^an. Stanko Pu-na*, Franjo Zadnikar, Jožc Pucihar. Lojze hj-ic Rajko, predavanja iz I^ei^F^ktive. oHikoelovja in modeliranja po-u<Čuje akad. meilaljer f. Sevor. Te4aj rm slikanje narave vodi akad. slikarica žantel Henrika v svojem laeuiem a-t-eljeju. Z ie-toAnjini letom se otživi tuđi te^aj za fotografijo, ki je na-menjeo za. zade^nike in wi one. ki no ee že iule>tv<»vali v tej strokt Ta t^H?aj bo voiil fotogTaf Bešter Velionn. Naknatlne prijave za v**e teč^ije sprejeroa vod ja umetn-i-ške Sole Probuda pr<>l. Sever Anton, na Teiiniški prednji *>U v Ljubljani. kaJvOr je ra«vidno vl objavl^ene^ra urnika šo!e Prol*uda. — lj 151otnira Kluha ljubiteljev »portnih psoT. Jusosloveiiski klub ljubiteljev sport-nih p.-ov v Ljubljani proslavi jutri loletnico svojega obstoja. Ob 20. bo v srebrni dvorani hotela Union slavnostna odLorova seja, IX)tem bo pa pivdaval dr. Franjo Kovač o naših veterinarsko zdravstvenih razmerah z ozironi na psa. Predavanju bo eledil dru- žabni večer. —lj Velik koncert pevske zveze. Dre\i ob 20. uri je v veliki Unioneki dvorani koncert Anton Foersterjevih &kladb. kn ?ra n- vaja ztoor jjevovodij in mehani 7.bor Pe\iRke zveze. Oba 7/bora vodi prof. Marko Rajuk. Pri mešanem ^Horu n-aB-topi nfld 3O<> pe^k in pevoev. Na e.poredu se i7,klju^no lo dola fihvijenca, katerejra 100 Ietiuco rojstva pra-znujemo od 7. do 20. novembra t. I. Vetoip-nice «o t-a p.ri blAffajni kina Uniona. Za^et^k koncerta v veliki Unionski dvorani ob 20. uri. —lj Akademsko starešinsko društvo Jadran «k li ruje redni letn>i oNmi v.bor v po-nedeljek 15. t. m. ob 20. v prostore ZKD TI. nad^tr. z običajnim dnevnim redom. Pred^ed-nik. — lj Mariborske Wdgrerjeve hrenovke dnevno ave-že dobite v delikatesi Jane. Žl-ddT8ka. —lj Uprava Narodnega gledališta v Ljubljani -prcei p. n. abonente, da poravnajo tretji obrok anonmaja. do 14. t. ni. —lj Mladinska organizacija JNS /^ me«to Ljubljana, priredi v Qie«sfni novembru ta 6voje člajie socia-lni tečaj. Predavanja &o bodo pri-čela v ponedeljek dme b. t. m. ob '20. (8.) uri v 6trai*kinih |«rostorih Karzino IL no;lsri'trt>pj**. Clani, ki so &e prijavili k t-ečaju. naj vzamejo ta dan na manje. Kdor od ostalih elaiiov, ki bi noteJ poteeatij ta tečaj uaj se javi v UijnlStvu v ponedeljek <\o 18. (6.) ure. Prosimo, da se točno odzo-vete va/!.cilu. ker je čas zelo odmerjen. Ob-veščamo a.bornike. da bo 9. i. ni. ob 2t>. v fitnuikinih pnoetorih. Kazino, II. aay1strO]>ijc redna seja. Prosimo si^rume udeležbe. Odbor. —lj Tatvine. Iz barake v Koi^arid&ki uli'i uinamo-sv-e-tjike. ^ skupni v-redno^t-i okroe .r>O0 din. —lj Vlom v Sokol&kJ dom na Viču. V Sokolski dom na Viču je vdrl v eoboto ponoči tat ki &e vtihotapil v eosedne eroetilniške prostore. V prosti]ni ei je privošćll ra./ne dobrote, ki j n je nrtšel v kuhinji in v ^tekje-niei v toči Ime i. VIomilec je odne«el tuđi nekaj po*ode. tako da je napravi] okro^r 300 dni žkode. Iz Celja —c Srefanost v Ga*il>kcm domu ▼ Ce4jo. V nedeljo ob 11. dopoldne je bila v Gasil-skeii) domu v Celju svečana izroči-tev re*la sv. Save 5. stopnje, 6 katerini je Nj. Vei. kralj odlikoval prostovoljno gasilsko 6?to v Celju. Sreski načelnik je pred postrojeni-mi gasllci pre^ital ukaz o odlikovanju, če-stital easilski četi ter izročil predsedniku čete g. Dobovičniku dekret in odlikovanja. Predčednik odlikovane 5ete g. Dobovičnik je pozdravi] navzoče zaertapaike in ga^ilce in izjavil, da bo gasilska eeta tuđi nadalje po evojih najboljšin močeh izpolnjrvala evo-]e naloue. Svoj nagovor je zaključil z \-xkli-kom Nj- Vel. kralju Petru, pokrovitelju sra-silstva Nj. Vis. kraljeviču Andreju in kra-ljevs»kemu domu. Nato sta čestitala četi celj-«ki župan v imenu mestne obdine in župni stareiina v imeiiu celjske gas i teke župe. Ob zaključku svečanosti je pred^ednik g. Dobovičnik pripel odlikoranfe na četni pra-por. —c Pot«jo<» pr^iplinska r*s«t*va r C«lj. Banska uprava to ob dodslovanjn direkcije dri. žeL v Ljubljani organizirala potujofo proti plinsko razstavo. Ta razfitava bo v Celju od 21- t. m- (prihod ob ».27) do 24. t m. (odhod ob tO-02). Drultvo RAeži križ v Celju naroca vsem samari Janom in eama-rijinkanu da obilčejo to razstaw, in pripo* roca agied nosUmr« tu in ga močno poSkodovaia Ha Mofitnem pri Radečah je padla BTletna strojnlkorm ftena Ljudmila Fleiao^a po «topoieali in si slomila levo roke v saps^ju. Ponegrefanea se jdrtriU v celjski bolnici —c V cHjski b^Bif« je umrla t potek ^1 let na misarje^a lena FranČiŠka Tmainto va z Leei^nega pri Pilštanfu. —« Amater : Oihn* «4 (t:l). Ot^M Olimp je dozive! ▼ nedaHo na svojem *frt» iču težak, toda zastaieo poraz. Otompmimm moitva je manjkala izenaJSenost la ro^aaa-no»t. Zlasti me Je to opaailo pri n^mdm, ki je dicer ioral poirtvoralno, a je ^abokoniM ni rad in pred golom ni snal atreijstL KrB-ska vreta in o£ja obramt« ata bili ■xld žogo v praien goi. Tri minute pozneje poviša Kos s prostim strelom a lOmetrovke na 2:0. Amaler ima odslej nekaj več od igre. V 35. minuli nastane pred Amat^rje-vim golom gneča in Primožič porine žogo v mrežo. V 40. minuti ima Olimp priliko »a izenačenje. a zađtrelja. V 2. minuti druge-ga pol časa je Olimpov napad pred Amater-jevim golom, Trnov^ek je na maštu in i*-enači V 6. minuti poviša Sajevic iz 30 m na 3:2 za goste, v 15. min. pa Kos po eolo akciji na 4:2. V 23. minuli potrese Jordan Olimpovo mrežo. Olimp začne vidno popu-ĆČati. Amater preide v absolutno premoć, a Olimp krčevilo brani evoje svetiids. V zadnji minuti izvede Amater odlofino Jtkci* jo in doseie šes'ti zgoditek po Remmi. Sodil je ?. Vifrnić n Zagreba točno in 2 avtorite- to Iz Maribora — Mariborski tujski promet Pretekli me sec je bil Urjeki promet v Mariboru icredno živahen. Maribor je obi&kalo 3504 tujcev, med njimi 874 inozemcev. Največ je bilo Avs-trijeev in sicer o02. Nemcev 134, Ceho->lovakov 9£. Italijonov 27, Madižarov 34, Poljakov 15, RumiuDOv 9, Francozov 8, Svi-carjev 8, Ang^ležev 5, po en Grk, Turk ha P^ete'ijec. 2 Amerikanca in 12 iz ostalih kon- tinen-tov. Vm tuyci ao se zadržavali vei dni v Mariboru. Notfnin je bi§o v pret©W©in m©- e^ou 6836. — Zaradi nove carinarnica in meljekega mostu je bil te dni v Beogradu mariborski mestni župan p1. dr. Jnvan. inte-rvcniral je v nekat^rih aktualnih komunaLnib vpraaa-njih. 7.lasti pa v zadevi ifr&dnje nove cari-napnif-e in mel>ke^a raoMu. — PoSkookiici 2f>- letni poeeetnršiki »hi Aivton Pii-borSek. fci jra je nekdo v I»ki pri Fraanti zalvoilel v pdjuča, ker je izuval l ohjestni-ini klici. Kljub sdravniiki pomoli je rala-denič p^et'Ckle nozi i-zdihnil. EH-žavno pravid-ni^tvo jie odre-lilo obdtriccijo. — Saharinček ... Policijpki m finanfei organi po bili obvpščeni, da %t zas€hnioa Marija R. v Vetrinj^ki uikri bavi e tihota|>-stvem. Napravili ©o pri njej hišno preiarkavo in KaplenUi 30 zavitkov saharina. Kasen bo prečej visoka. žrtve nesreč Ljiibljeaa, 8. novembra Na kiTTLrglftm odđelek splasne bolnice so anoea in davi prepeljoli več huđih žrtev neereć. 731etna ceatarjeva vx3cva Marija Julova, stajiuJDČa na Vilharjevi cesti, Je imela anoćl opravka v ŠiŠki, kjer pa jo je na Celovški cesti poctrl neznan avto-mobilist. Avto jo je podu in težko ae Je pogodovala po glavi in yo pvsih. Poneare čenko so prepeljali reše«valc4 v bolnico. Posestnilc Jože Kozin in NotranjLh go-ric pri Bi^eaaovici je davi ^fl^naofi v hlevu nemir, zato je stopil po0edatt kaj ae go-čft. Opazll je, da je tcllca ochrezaiMt in zar to jo je hotel spraviti k jaaliin. Tedica pa se je zaletela v kravo, ki je nabodla Kozina na roge in mu predrla tretouh. Kozina 90 resili domaći, ki 90 na njegov krik prihiteli v hlev in ga. prenositi v aotoo. Pozvani zdravnik je odredU takojftnjeo pIxk1uoc 4Oletni delan^ec Ivan PeCan iz Breaslj pori Dofcro- ^i.ZaaJha Jb pcipctM tovond «vto 0*m-ienih cptkmm, U ie bottl koUMDa PJ^ UUtL ratnu pa je t«4 Hip spotanflo to*>, 4^ je pađctl, nakar mu je dio »vto-Tnnhtt^m kolo oes mbofpašo desne w>fe in au ga. je zd*otnk>. Voaraj ot> IO dopokkie ae je dogodila težka uffla tuđi na tovomem kolodvo-xu pri viactuKtu oad dm&rtinsteo oeato. Pri va^oolh je »tal med tiroaxxa viakovod-Ja tovoenesa vteJoa Antcci Majoen, otazm-Joč v TovanNki utod 1. Od naoprotne •trant je pmoaila lokotnotrv^ Ki je od-rtoila vBgcme, U pa ao pcMtrM Majcna, daje padel pod nje. Maje« »e je v hipu savo- grfMMtenMi strga« oMfli» • Utm> t** ti w mi todi prsni kal te » ma>sw bmtfmfla Is u^ krt. **• *o m> bat J—* taaenjt ao tlru^i ^sktKBšt^t^ opaflfll nesrećo. Nemudoma *° otnrcstal roftefflalBB, ki ao 53totDe«a mota pwp«4Ja» t p^»^. Njegovo vtaoje je kritićae- Ete.vi ao prepeljaii v taoinico tatm JOtet-negm, poeestnikovegA atom. Franoa Zorma-oa iz Dvorja pri Ceridjah Ba Gtaffeftfrium. Zonnaaa je nekdo uatPoUI t tart^ te « je pooott Tcadat ia g«attlnr KoaeA ▼ Zc- »Brivec« prvič z Nolli|evo Velik mpeh Krtta}^ Jauka la NoUi}eve, nove k^lotatatffcc Ljubijana, 8. novonihm So opere, & se jih čkpv«stvo uikoM oid aavtiikiak Zjucix>ui ua, novo isžarevaja neki »a^aaote©, uprav mti»tičen čar, ^ ka^erim te opajajo, da breunouco ton^ v čt»iovito nezkošje ueivanja in obdiMiovtuija. Taka opera je Kopirnijev »Seviljeki bri-Tec«, prvič v liiruu ^0. februar>a 14*10 i%-fviž^an in rzpsovan na evoji krstni pr«Mi-stavi Koti4»on»ta. 60 boteli oeio pfctepi^ti in ie 6 težavo ee je reftil. Ali od prve repri-xe dalje je >Briv*>c« ie nad 120 let p:iu»&n za aajtx*ij dovršio komi«5no opero ve^eh ča^ov, ki je po svoji divna m^lodiki. duhoviti invenciji in b-o£*t>o raznovTs-tni ritmi-ki, jte gl«beni tehtni z^i>^enosti umotvor. ki ninta p;tra v operni Htereufcuri. Po vsem evetn je »Brivec* neprestano Da repertoaj-ju. vedno nanovo zanata občin-»tvo v najvišje zadovol^r vo. tiuii ru naSein odru je znierom in 7.merom dr« »rodovi, in snoci se je zapet pokazalo, da jra na Sa p*u-blika ljubi kakor zasluži. GJedaliače je bilo nobiro pakno. ra2.pr0tJa.no do zadnje^rti pro-•tordka, a praUtava je b.ziTaJa, naviki^enje im pioeš-toanje kakor najibolj eenzaoion&lna premifera. Saj pa je za^ed^a isicoraj vBeh par:iju^rav klfalna, i-zva.janje MH^skozd oilično, upriro-rit-ev živahna in lei>a. tako tla je naiš no\-i »Brivec« polno zadovolje val v venke^i po- gledu. Po^efT "Prodane neve«te« m »Eru t onejra sveta« je letos »Brivec« tre-ja rea ^OHUa. .1 n^Jtaj jih je bilo o**lo 2. dvema. Tako amo iiTnebi prosta tu dl pnoči. vselej prav posebno dol>rošle$ra rojajka K riSayi* ki pn — po pr"»rieri 7. ero*ioni Sr Rcojrrad» z^lo ujrodno »»riz-navanfEra veljaka — oervwn4> zdaj še vaše BaniUo v »Briv,-u> pev*Jii irU»o^«M> ia *&mi-aki koi<*rai*in. vzvlšen nad voe priui«ii/ . je pri tako zjixxltHii umouiiku i/.re>ioe kreativne sL^e v*»ka {tohvola W modU. lru^a. Križaj j^ z*Laj im v:tetku *>>o)c miieUM)*u, & njegov ^Lu>. lo^L oiidt>viu> f>roiMi m prohojoii. rveui kakor uaj}>LeiucnHc/^i bnm. Zone? na* je prije u io prc^oiM-tii*, uaai uo~ va koidraturka VoUijeva. uiUda mtivLiiii^ ki dah oltetA p<^'ati ljuijtljeivk«, ako »c bo nadaJjt* ra* vi ja bi Tako ere^oo ui Mna+rovit*^ kakor je z;uVta r MiM»et*o in »noui * Hosiji<». Zuiianje fi!imojk>ka. eJe^raivUia. (štitit) |iri-ku;aa <>c»ebk£i ima bolj ui;tjbtNU 111 nci^u grLatšovui materijal. u*lu kulturu lenipera-meaLt in đcinu, p*»vrhu ooituo fi^veko inteli* genoo i»n v t»pfvu :.i»krc«M» 6u*4tvo. Svojo Ro-biao je /nala. irLat>ovuo, itevKki in i^rai«ki a pribijiim odrvikini iiititinktom |mu liki Lak*>j prikufu-ri. a kar nič ne pri reiftrizah Tiriairovala se mirne je. k4> *ws je iznebiia t»\oje ipr**uiiei^ke li-euie. Svojti partijo je itj^vJh pripravljeno do v^c-|i d**-tajlov in acJji /aTijo tekneiio prtzJiaiiJo šc p(Ttse*»ej e svojo jx>javo in ne,prwil}t*m> ipro tople i-zraze sinvj»at.ije. Forsiranja v fortih ji i»i treUi. h*j je na A« ••'leđaliA?*1' uiajhno. a je uidi edino, k;u m prijatno. ♦ KHi'čen F^aro je 1>H min* Janko. jM*wki tmap^vit in svpž. i^rraiski JLa\*r»V«ti in rato 6>leien oitetovanih *pia?5tve>; tepra dirigenta, ki pH-mLš.a vs« pred:*t.ave do mrkšm* riovr^rx»«ti. fn je žel xa braviimo <)«lftviraBo predticr'* ret* 7.a^hr/*MK» [>ri'AHJWijo. Pr. G. Za poštno poslopje ¥ Kranju Kranj, 8. noventibra, Sedanji pofitai preotoo nikaXor ne od-govarjajo »vojem-u namenu. Zato poađnvr-ljaomo namero mini^rstva poćte in telegrafa, da se zgradi v Kranju primerno poćtno poalapje, ustreiHjo^e potrebam kra jevnega aak> povečanegB. prometa., odgo-vaa-jaooče pa tuđi položaju Kranja kot srodišč«. vsaga gorenjake^a goepod-aratva. Ker zahteva ministrstvo priinerno par-ceJo za grra ae pari zadSevnecn ogledu v firedmi meerta. ni našlo n±č pri-merne^e^a, pred dvema letoma. predlagali pjoetor pode^f staa-egu roto-vem trgu. Stavil je glasom sklepa otočin-cdcega odbora minjatratvu to parcelo na razpolagio breap*laino. sajno da se zgradi poStno pootop^e. Koliikor je bilo v njeni k»mipeten<3, ie zadevo ^radn-je formraia tu<£ začasna obftinska uprava. ObčftL^lci odbor je na zadnji seji dsiie 27. okt. ponovno skleffiil bcreasplačein od3tx*p parcele za pošto ta odotaffil vse dosedan^c delo. PoJti se odstopi paircela za starim rotovžem v JSDeri Fodrtine, pri čemar ao bo podrl ciei zadnjega traJcta mcsstne bide rn pa Koro-dčava, vulgTo Plskieževia hiSa. Na tean prostom se bo jggradiia nasproti hotela -K\'-ropa« lepa, naođerna dvonadstropina pošt-ua palača. Vootrtek je bil v tem pogledu apetator-jen korak lKpirej. Po iicJogu poštn«*2pa mi-cdfftrstva je poaobna komisija zastopnikov poćtzie direikcirje v Ljubljani in gradbene-ga. oddeSka bazuka uprave ogledala prostor, upodtevajoč od mioistrat^^a predložene propozicije in se v vs&h. ozirih izrekla pohvalno. Se pooetwj je preg-ledailaj te-ven glede na projektirano avtomatićno oentialo. O ogledu je bil v abcLnski pi-aarni »estavljen zapisnik. Miniatrstvo Ie txiđl narob bai pripravlja! vlomiti v iklactidćs©. FfcauC, kl je bil v tovarni v '*i*bL, pa je oposal, gel graniti iz JcfcHtKe, Id a« je vanjo sam 2aprl. Greftalica 30 nanadnje Ie privkkli na djan. In Ae aa^u n«navf«t! pretopite, stirao odslovite me nrlear. Klji»>arvi»-Oarja so že preje 2aJotiH pri gT^etiu in še za sJovo je cnlnesel par vtjaictn- aa ko**-sa. V skl»d53«ie-ga že precej blaga, da tat 90. bil A pf^rt prHožnoBti odnesel Iz Trbovelf — Knjige Vodnikove dnELb« boelDVfcrat- kem raaposlane starini m novim narn<*ni kom. Letoa so knjige fle po»ebno zanitnive in vse-binsko pestre. Oni, kl Ae nišo narod-niki, pa si jih tele naročiti, naj t» takoj store pri poverjeniku. dolskemu upravitelju g\ Alojzu Bučarju na Vodah, ki spre-jeraa narocila Ie de nekaj dni, nakar jih bo oddal upravi družbe v Ljubljane. SPORT — Smučarski klub Ljubljana. Leto*n jl T*»le v Lluftv-ljani z običajnim -inevTiifii pe-loni. VaMnv* \*p 61anftvo in v đavMAJAt Ljubljana. Kolodvorska uL 23 ie nahaja od 1. novembra 1937 pod novim vodstvom in pere, pisti in lika 6trogo etrokovnja-ško- Za ceni. naročila se toplo nriporoča. 3688 SLADK1 eadni moit, liter 4 din, to** ▼ Ljubljani edino Jeraj, Sv. Pe-tra c 88. __________2547 Beseđs 90 par« đsvek posobe.}. ffajman jM snrsek 8 Dtn SUHE DESKE letve za mizarja in etavbe. hrastove in bukov3 parjene plohe, uporabne železničke tračni* ce, poeeni prodam, duštar. Do-lenjska cesta. 2501 ŠTAJERSKA JAĐOLKA prvovrelna kvaliteta 90 dospa-la ropet- Ćnfak, Kopitarjeva uL 1. 2666 —————————M< I !■!■■...... NAJBIILJSI TEBOVELJSKI - premog SOB& SCBA OBVA. LPOCAĆNIK ~ ML Beseđa 1.— Din, davek posebej. Najmanjdi znesek 15 Oin STANOVANJE v podpritličju za takoj ali de-reanber odidam. Podrodl«6ako-va 27. 2604 VECJI PROSTOR Sikladi^če. ^upo ali hido. vza-uiem v najem. Fonudbe pod >77< na upravo >Slov Narodii«. 3596 Beseda 50 par. đavek poaetoej. Najmanjaj znesek 9 DtB HIđA z spospudarskiuit poslopji in mesari jo v jako prometnem kraju Slovenije po /jnemi re-ni takoj napro-la] Interesenti naj po^ljejo *voj iutr*kw na upravo lista fiod «M«wanjac ________________________2W5 NAPODNA IiSKARNA UUBL3ANA BVRŠUJt VSS VESTE TTSEOVm PKKPMO8TM tM MAJFIMEJŠM T Stran 3 »■EOVBNSKI RXtODc miiM». 9. m*m*n. MM. Star. 255 H gostovanju Mlakarjevih Neka} pojasnit na članek „Gospodarstvo ▼ aaiem gleda-lltths", objavl|en v soboto 1*. oktobra Ljubljana, 8- novembra L ozjiačko >Prejeli smo« je objavil vaS list St. 237 anoniman dopis, ki oČitno ne iz- haia iz redakcije. Prosim vae. da v interesu objektivnosti objavite tuđi sledeče: Pieec dotičnetia dopisa očita upravi Nar. gledališta v Ljubljani in umetniškemu paru Mlakarjema nepravilnosti v vpra^anjih ho-norarja in datuma plesnih vičerov. Će bi bilo piscu resnično fri srcu. da se kaj ne-jasnega razjasni, bi se bil gotovo že javil. bodisi pri upravi ali pa pri Mlakarjevih. in < dobi) bi lakoj pojasnil, ki ti pomirila vsa- ; ko pravico! jubje. Tola to očitno ni bil njegov namen. Pisec ne odobrava, da m> ^*e baletne pred-stav? vršile v začetku sezone, ker so >od-vzele aledaližki publiki denar za vetopnico kake druge predstave'. Ta očit^k bi pisec labko napravil (prav tako neutemeljeno) tuđi kinematografom, barom, kavarnam. go-stilnam. koueerlnim po-.ijetjiMn itd., ki to delajo v*»e loto 7 oda. ali ne razpolasja vsak Človek s svojim denarjem fnivsem svoho.1-no?! Saj ni bil nihtV pn^ilieu. da gr? ul^-dat umetnino. zraslo iz naSe narodne duš*. umetnino-, ki i^ cloloko odjeknila po vsem umetniškem «*vetu- Kako kruto kriviro ni«' -p-zone. Stiri tedne pred zakl»iK-kom rezone sta zapustila Mlakarja svoi ansažman in drutje obveznosti v Curibu ter s? odp^lji^la zaradi »Vrasja^ že 15. maU» v LiuMjano. Po neerečno.ii naključju pa sta se v u-ti n.'H'i križala s telecramom. ki us j«3 bila uprava poslala v Curih, da i njim Mbkarjenia od-pove. Toda bio je žp prepozno. Zaradi jo-etovanja l.uiMian^k ■• o;>^re v Trstu sta «f» torej Mlakarja odrekla Avoje-ji iunii>ke«_ra termina in bila z otrokom in tiKiterjo lako-rekoc na ce^ti, Pino Mlakur le drastično vpraSal: ?Ali naj živimo oi kobilje?* — Zaradi te nezgode pa je pre~ej Švicarskih frankov uilo mo^n ju'ku. o kat jrem pravi pieec, da ga Mlakar kliub lokulneniu Da-triotizmu ne nozabljat. NEKAJ 0 ?LOKALNEM PATRIOTIZMU« L. 19:<4 sta 7anu>ti'a Mlakuria N 'mT'ho kliub ugodni potiodbi v he«-:um (KnrTr*r~t-liches Theoter) in kliub izre'nn ča>tn» i^-nudbi opere v Frankfurtu ob M.miu. Mlakar-ja bo vlekle intimn* vezi k narodu, katere-ffa 4*ort£ sin ie v-elej ostal kliub nnk'onie-nosti tmino, ki £:• ie *kusnln nriteijniti Vr-nil se w itomov. da ponudi svojemu na~oiu svoje m'topl»i?e sr^ue izlive Toda pol >-ta ie innian -av^l in isk.nl i>o>Iuha Bledih. toda odkK'nih 1 te £ta.£l^dala Pia in Pino v bodoenost iit upala, »'^rovala, se te laj. ko bi se V33K dr'i«.' zjokal In kon-'no *♦• ;e ven-dar zd.inil oHr-or1 B**<>:iu"tnost Neizpro>-no stro-i \tniv. prof. dr M Milojevit' je pi^al: Nii-krasn'ie i nai?isce um^'nicko već^. ko>e ie Beourfd ikad doživio? — Zagreb. Edfn ni'iveČiii. ^eiir^v našega narodu, Meštrovfr. kl je »ic^r v ^U^daliJcu reiek uo>t. jt jh>-«-til Mlakanev baletni v"-fer v Zagreba Nie-cova poeficiui naro Ina duša je ćulila $oro 1-i\osi idet in zatre; elala ie v istom tonu V svoj mu -TK)nianem navciu^eniu je nnp;e=-»l Mlaka rio.u:\ 2ah alno pismo, ki ga branita koi najdraži: zaklad. — Liub!i:uia. Skojili«3 — povsod prisrčno navJu^enje. Ali to \e bilo vde . .. \ spoznaniu. dn doma ne moreta upati na kak iirmaAinan, -^ta ^prejela ronudbo curi-Žke opere. Mlakiir ie takoj zaht .-»val povećanje haletn^iia ansambla in to tuđi dosevi^l-Intendant ie izro'il Mlakarju uekaj poiio-lb, k; iih io že v r;apr^" pod piša 1. v znamenju popolne^a zi iK)šfe nlesalce, kier hor'e. Dasi bi imel na razpolatjo dovolj to\arišev iz NVmciie. ki ao si pridobili že ime. ie vvlel >lokalni rmtriotiz-rn^ Mlakarju. da angažira v balet rurške opere plesalce iz Jugoslavije Ni kamin muoslov- um-»tnika. ki bi hodil toliko kot Mlakar po naši domovini in nat i-ral naro-.ineira blaga od vaši do vaši. od otoka do otoka, črpajm* narjvno^t iz vrela. Zeoli iz rlokalneua patriotizma prof^iijira Mlakar v inozemstvu našo folkloro, !xii»umno tvegajoč < tem boj proti predsodkom. kl jih goji tuiina proti nam. Kraljeva O|>era v Beogradu ra ie znala reniti Mlakarjev >lo-kalni patriotizenK. Sklenila je ^prejeti balet »Vrasz na vaši« v stalni repertoar ju-goslov. reprezentativnih odr»kih del za svečane prilike. Mlakarja sta povabljena, da to storitn 1. 19H8. Njunn volja je, da bo bx»-grajska izvedba prekašala vs*» druge v Švi-ci. Nemčiii. Zagrebu in Ljubljani. >SLO JE ZA TE2KE HONORARJEc Mlakarja dobivala povsod drug je (tuđi ▼ 2^ajjrebu in Beogradu) 459S brutto dohodkov in si cer parno za predstave, doČim dobi vata za Studij Se poeeben honorar. Tak Studijski honorar zna5a pri normalni studijski dobi 7000 do 10.0U0 din. Ker pa v Ljubljani ni tilo c^leea studija, marvec eamo del, zato sta se od rekla kar vsemu in eta prejela za vse delo, kot avtorja, koreografa, inscena-torja, eoloplesalca, za vse tri predstave oba skupa] 10.000 din, vsak je dobil torej za predstavo 1666 din 66 par. Če pomisliti, da dobivajo avtorji za nova sodobna dela po 1000 din (in več) tantijem od predstave, sta Mlakarja plesala, koreografi rala in inscenirala za borih GGG din 66 par, studij in predpriprave. k; so \e v Ljubljani trajali 14 dni, pa sta napravila za6tonj' K temu «ta se .otnini stroškom. Oba skupai sta bila tor^j honorirana manj, ne^o bi bil n. pr. en tenorist sam za svoje tri arije v -Rigolefu«, pri tem pa ni niti avtor. niti režiser opere. Zaradi predstav sta n>oraia najeli za 4 dni ©obo v hotelu, kar ju ie stalo z napitninami v gledališču vrod 870 din. NajdrasociiiejSi komadi narodnih kostimov so njuna last in jima je dal Zagreb žanje izoo^iojnino, ki bi znašala za S predstave preko 1000 din. toda za Ljtihljano sta se izposojnini odrekla. Blagajna pa ie heiežila od baletnih pred-t=tav mnogo večji dobi^ek, neco od najbolj-5 li predstav rezone. In hvala Bogu. da je tako! Glede izvedbe z ljubljanskim ansam-b^m sedi Mlakar sam: »Mirne duše lahko trdim, da bi v Ijubljani, kjer balet dela dopoldne od pol 10 do 12. in eventualno popokian in zvečer, kadar ni predstave, še dve uri. potreboval vsaj dvomeseč- r so ddo.€ Serađa t* moral imett m U <*m nuMCt todi tkonormr, kv pa bi Ljubi j»-zto flkoro tDUko *ta*>, kolllcor Jih Je stmlo ^PQ0SWMBđ6 ZBtfTf^99BKiCfita> flMBflflfikDB&t C© ĐO ie T8fi» ker ti uprava monla angidBzstl ftpocijetno m »Vrag«« -vetj 9t teet sok>-pleaaloev (od kod?!). Ljubljanski balet nira* dovolj moAkđh pleealcev, toda tuđi pleseflk bi tedaj primaajkovaio. slasti pa bi pogreSaii eno na^iađarjeaajŠUi actoaUt, ki Je bila taste dni baS na porodu. Odkod pa teda.j Sele kostirri baletnoga, in otro-Aoega. abora. ki so jih ZagTeb&uri prineati M seboj? Rekviziti (oel kip, elektrot:hnič-ne naprave itd.) bi siaM. novih 500 dio. Poieg teh predstav Je ljubljanska opera lahko popotoome nemoteoo Studirala svoj repertoar, kar bi bilo aieer za dva znesoca onemogočeno. Na«rodao gfledalidće v Ljubljani je odresađo materijalno z gostovanjem Mlak rjev in Zagrebčanov tako odlično, kot menda &e nikoli. Ni treba ; posebej omeniti, da gre suTLcit Mlalcarje-vih preetetav v operno blagajno in krijs deficite drriigin oper . Sedaj pa pog-l&vitoo: Duh Je n*d materijo, kvaliteta nad vsakim rajonom, kadar gpre za umetnost. Gmotne pridobitev Mlakarjev je v prkneri z njuno umetno-stjo tako neznatna, da Je raspravljanje o tem čisto neumestno. Maraxkdo ne pomiaK, da je poleg &a-ševnih naporov telesni nrpor plesa Ica ogromen. Srce plesalca dvigne tistih par litrov kxvi na dan desetkrat vidje, ne^o srce kopača ob cestnem jarku ali pa de-lavca v kamnoloTnu. živci pa rnu izgori-Jo, kot izgori sveca. Kaj i>a pottm?! Ali pomisli jo kedrso val tišti, ki so zavarovani z doamrtno penzijo zase. ženo in otroke, kaksna bo starost umetnika., ki je svoje moči v delti izčrpal? Po vsej pravici torej lahko privodim d tistemu, ki vrhu telesnega napora ustvar-ja Se umetniško kreacijo, sn*oj g^notni pri-spe^'ek, ne le, da mu omogočajo življeiije nego da mu prozirno možnost še novih kreacij. Drago. M. šijanec. Dežman je kazen sprejel Državni tožilec je bil z obsodtoo zadovoljen — Svojega najboljega prijatelja je zapeljal Ljubljana, S- novembra Detavec Albin 0e?.man. ki je bil ott>oien ra *2 leti ^tioiji'iia zaj>ora. ker je po lasrui u.alo'uanvfcs'i zakuvi1 ^mr! svojega d>-k'eta Marije Klančišarjeve \z Ko.Ve, je kazal ta-koi im raziilasu olwsO'il»e. kakor miio že po-ročali. voljo, da bi kazen snrejel. Preden ie odgovor i I pred^edniku na vpra'anje. ali ppreime ka/en. pa je stopil k metnu neki nietrov tovariš in ga ie nahrulil. Ta tovariš je opazil Držnianovo pripravlj-»no?t za spre-iem kazni, zato mu je zapovedu-oV rekel: Ali -si nor? .laz vem. da si nodo'.žen! Kazni ne srue*. ^iirejeti! Terlai je ?to;>i k Dcimanu tuli brantlec dr. Jakob Vr>horir, ee z njim na kratko po^vH-toval in iziavil r-red--*'.lniku senata, da ~i pridrži rok 7a preini-^!ek V zaporu sta se branila- iti obsojen^i* do-dobra i>oiiienila in prišla do «naznania. da je najboli>e, da Oežimn kazen ?pr*»jme. V preič?kovalnem za?x>rn je o-i^ede! žf» »ikorai 0 nie^^cev. tako da mu oštrino 5e 18 me»se-cev. kntert' bo preslal v ljubljanski kuznil-niri K^r

    nr^ie] ocitno zaradi tejja, ker «e čuti kriveua. NE B0 MU TREBA DAJATI ODGOVORA Redko *odil na 6 me-secev «?trov-k. To bi bil pro-tlutež moinemu ' japooflketnu brodovjtu. Slaba stran Japonđkie so vedika industrij-aka srectidća ta g«rta naael)eoo»t. Moderna, komstrnkcija venlcili vodnih ietal omo-go£a napraviti iz njih najaUmfoejSe napa-dalno oroije. Japoorfta se najboij boji na- CMhđov ib SBPaka> J3oflktt bk j& bkMK Ba n^or~ ju ntk> teMeo do iftvaca, ta Ml ntfmd im utka Ha- vjo i^HHff> MtJI fci tndl uCinarv vttetPL ZadofltnJ» 9MAX v rolce aemljenrkl ki pre-merltl m ftw»ttnm raodaljo od Vl*d*vo«to-ka ali a«v«rokitajaldh pristaniAć; do To-kia, pa se prepričamo, kako agroten je potoAaj Japooflke, 6t XA >> zuupađft& moderna letala z bomtoamL Axm*-Uttc& tetaJ^ca te*mllca Je talao naipnt*šorva}aL, da bi lahko poalfila na japourfco T«Mftoo znbftno brodov-je, da bi ićilo in nastavi] bodalcu svoj zgubani vrat. — Ta vrli m<:ž misli, da se ježim nanj, — je de-jal Robert in odrinil bodalce od sebe. Ker je pa bomz vztrajail na svojem, je poklical talmaca. Le-ta je poslušail starca, potem je pa p"-vesil glavo. — Ne razumem, kaj pravi, je prizna! tolmač. — Kaj ne govori tvojega jezika? — Da, njegove besede razumem, ne razumem pa te zgođbe. Tedaj je pa stopu naprej Bourjal. — V kaj se pa vmešavaš? Prevedi besede. Kar se tiče zgođbe, nikar ne misli na njo, če ti je ka^ do tvoje glave. Tolmač ni ug"cjeili psa. Ko jim je ogor-;;eni Bourjal zapoveia1, da monajo kreniti takoj nazaj, so se samo čucHi, da jim je brJo prepove-dano izropa.ti hram. Ćim so pa dobih zopet nekaj beaJcovcev, so se poto'aži'i XII. MARŠAL BOURJAL ŽRTVUJE SVOJE LEGIJE Danilo se je že, ko je prispela maia četa nazaj k vBnožiu Tai-Čana. Nosilnica z mulo je čakala pri prvih vratih. Robert je pcaadiil silno utrujeno Staso v nosilnico. Resen strahu se je podvizal, da bi čimprej pri-apel na kolodvor, sedel v vlak in se očfcpeilja'l proti jugu, od koder bi zbežal iz Kita jake tako, kakor bežimo pred strahovi. Uređuje Josip aupaaftlć — Zs »Narodno tlskanio« Fran Jeran — 2a upravo tn inseratnl del Usta Oton Christof — Vat v izubijani