Pogled na Gospo Sveto na Koroškem spomladi. Od tu se je med Slovenci razširilo krščanstvo. Tu počiva naš prvi pastir, sv. škof Modest. Vstal je, vstali bomo tudi mi V velikonočno jutro je kakor strela z jasnega udarila med apostole novica: „Kristus je vstal!“ Apostoli so bili še prepolni žalosti, da bi mogli verjeti. A ob vesti se ie le vzbudilo vprašanje: „Kaj se je zgodilo?“ Potem dvom: „Kaj pa, če novica ne drži?“ Potem je posijalo kakor sonce: „Vstal je. Živi.“ Videli so govorili z njim, jedli z njim. Nihče več jim ne bo. vzel vere v Kristusovo nstajenje. Nekaj let za tem piše sveti Pavel: „...in da je tretji dan vstal... da se je prikazal Kefu in potem dvanajsterim; potem se je prikazal več kot petsto bratom naenkrat, izmed katerih je še zdaj večina živih, nekateri So Pa zaspali. Potem se je prikazal Jakobu, nato vsem apostolom. Nazadnje Za vsemi pa se je kakor negodniku prikazal tudi meni.“ Preveč je prič, preveč ljudi, ki so ga videli vstalega, da bi mogli tajiti vstajenje. Ta dogodek je edinstven v človeški zgodovini. Živeli so tudi drugi slavni možje. Živel je Aleksander Veliki. Umrl je, iz groba ga ni bilo več. Živel je Neron. Umrl je, iz groba ga ni bilo več. Živel je Napoleon, živeli vladarji, vojskovodje, učenjaki, umetniki, umirali so, a vračali se niso. Edino Kristus se je z lastno močjo vrnil iz kraljestva smrti v kraljestvo življenja. Kristusovo vstajenje bi moglo biti ob vsem skupaj le zanimiv dogodek iv( nič več, ko bi bil Kristus le zasebnik. Pa piše sveti Pavel: „Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera,“ kar ^i se v trdilni obliki glasilo: „če pa je Kristus vstal, potem ni prazno našč °zPanjevanje, ni prazna vaša vera.“ Da, to je tisto. Kristus je s svojim vstajenjem dokončno potrdil res-ničnost svojega nauka, nauka o Bogu in duši, o grehu in milosti, o Cerkvi n zakramentih, o vstajenju in večnosti. „Kakor namreč v Adamu vsi umi-rai°, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli... Vsi ne bomo zaspali, vsi pa Se bomo spremenili, hipoma, ko bi z očmi trenil, ob poslednji trombi.“ Zaključek iz vsega more biti le eden, le ta-le Pavlova misel: „Bodite l]ubi bratje moji, stanovitni, neomahljivi in vedno odlični v delu °sPodovem,‘ ker veste, da vaš trud ni prazen v Gospodu.“ B. R. A/rj\y Vx Kristus je vstal od mrtvih! To je Vsebina zadnjih strani vsakega evangelija. To je poslednji akord blagove-sti o božjem, kraljestvu, ki je prišlo s Kristusom. Evangelij pomeni v našem jeziku blago vest. Torej vest o nečem blagem, dobrem, veselem. Zato nam je že od začetka, že na prvih straneh evangelija, bilo jasno, da se ta vesela vest o kraljestvu ne m^re končati in zamreti — pod 'križem na Golgoti. Že tedaj, ko je evangelist zapisal, da Jezus hodi po Galileji, uči po njih shodnicah in oznanja „evangelij kraljestva“ (Mt 4, 23), smo sklepali, da se bo to oznanilo, če je res evangelij, glasilo tudi na koncu dobra, veselo. Kristus je res vstal od mrtvih. O tem poročajo vsi evengelisti. Ko bi jim Kristusovo vstajenje ne bilo trdno in neizpodbitno zgodovinsko dejstvo, vob-če ne bi bili segli po peresu in začeli pisati evangelijev. Saj bi bila sama beseda evangelij, ki so z njo označevali vsebino svojih spisov, neresnična in nesmiselna. Kakor bi bilo nesmiselno, če bi starozavezni prerok proglašal žalostinke o razdejanju Jeruzalema in DANA Ml JE VSA OBLAST odg,on u njegovih prebivavcev v babi' Ionsko sužnost — za blagovest ali evan-gelij, tako nesmiselno bi bilo govoriti o evangeliju Mesijevega kraljestva, Če bi se bilo to njegovo kraljestvo končalo g porazom Mesijevim in njegovo smrtjo na križu. To pa bi se dejansko zgodilo, če bi Kristus ne bil vstal od mrtvih. Toda Kristus je vstal! Že čudežni dogodki ob njegovi smrti so naznanjali» da se bo izpolnila tako preroška kakor Kristusova lastna napoved o njegovem vstajenju. Že ob njegovi smrti so se namreč odpirali mnogi grobovi, iz katerih so se potem, ob Kristusovem vstajenju, dvignili od mrtvih vstali in „prišli v sveto mesto ter se pokazali živim,“ (Mt 28, 51-53). Kakor da s° se takoj po Jezusovi smrti, v trenutku» ko se je njegova duša ločila od telesa, že tudi začele priprave za njegovo vstajenje. Kakor da je samo ozir na judovski sobotni počitek, ki ga je Mesija spoštoval tudi v smrti, čeprav so ga Judje v življenju klevetali, da ga krši. zadrževal ipreko sobote v grobu. Ko pa je minila sobota in je bilo zadoščeno Prerokbi, da bo šele „tretji dan“ vstal (Mt 16, 21). se je njegova duša "pet združila s telesom in prišel je iz gro-—r spremenjen, preobražen, poveličan. Njegovega vstajenja, ni videl niicdo. ^ako tudi? On, ki je vstal iz zaprtega Sreba in ki je prišel pri zaklenjenih vratih v so.be, kjer so bili zbrani učen. cb ni bil več vezan na fizikalne, čut-r,° zaznatne sile prirode. Postal je ne-°dvisen od njih in zato sam po sebi neviden. Odslej se b0 javljal čutno zagatno samo onim, katerim bo sam ho-^e' in tedaj, kadar bo sam želel. In to Je tudi v resnici storil. V času svojega štiridesetdanskega bivanja na zem-J1 P° svojem vstajenju se je mnogo, rat in na mnogih krajih prikazal svo-J,rn učencem. Z njimi se je razgovar-J3'. ž njimi jedel in se ž njimi spregal. Lahko so se ga dotikali in se Prepričali, da je res „iz mesa in kosti“ 'b-k 24, 39). Mnogi se spotikajo nad evangeljski-1 poročili o Jezusovem vstajenju, češ, a so v njj)1 nesoglasja, tako glede "^evila Jezusovih prikazanj, kakor gle-6 krajevnih in osebnih podatkov v tej zvezi. Treba je priznati, da res obsto-razlike in da delajo razlagavcem te-ave. Vendar ni govora o pravih, stvar-^*h nesoglasjih ali nasprotjih. To so le aka nesoglasja ali razlike, kakršne j nastanejo, kadar več ljudi opisuje 1 dogodek. Te razlike in nesoglasja j, dokazujejo, da poročajo evange- 1 o zgodovinsko resničnem dogodku, snh'^a SV0J’k poroči] niso pisali v isti i. 1 Pri isti mizi, kjer bi lahko ro-0plse primerjali. tudi če bi jih bili pisali v ta-. °k°liščinah, razlike ne bi bile izo. v 16" evangelist je naipreč tudi ni zadnjem delu svojega spisa sle- dil svojemu posebnemu namenu, ki si ga je postavil že na začetku svojega evangelija. Menda pa ni nikjer tako očitno, kako zelo so posebni smotri evangelijev vplivali na zbiro in obdelavo gradiva, kakor ravno v tem zadnjem deiu, ki je obenem zaključek in sklep vsakega evangelija. Tu vsak evangelist najbolj izdaja samega sebe, to je svoje delovno metodo, tudi najbolj razločno pove, kaj je bil končni cilj njegovega spisa. To velja prav za vse štiri evangeliste, kakor bomo imeli priliko opazovati. O prvem evangelistu sv. Mateju je znano, da rad. posplošuje svoja opazovanja. Ni mu za podrobnosti. Gre mu za glavno stvar, za osrednjo, bistveno misel, ki jo hoče izraziti, na postranske okolnosti se ne ozira veliko. Zato tudi rad spaja in zlaga (sintetizira) stvari in dogodke v skupine, da pride osrednja misel bolj do izraza. Pri tem se zgodi, da dene skupaj stvari, ki pio kronološkem ali časovnem redu ne spadajo skupaj. Na to nas opozori šele primerjava z drugimi evangeliji. Zgled iz pričujočega kroga: sveti Matej piše: „Enajsteri učenci pa so šli v Galilejo, na goro, kamor jim. je naročil Jezus. Ko so ga ugledali, so ga molili, ja. nekateri so dvomili“ (28, 16-17). Ko bi ne vedeli iz drugih treh evangelijev, kdo, kaj fin kje je „dvomil“ 0 Jezusovem vstajenju, bi nam ostale Matejeve besede: „a so nekateri dvomili“ nerazumljive, oziroma, bi si jih najbrž povsem krivo razlagali. 'Tako pa vemo, da so apostoli, zlasti Tomaž, dvomili v Jeruzalemu, prve ‘idni, dokler niso Gospoda videli na lastne oči. Toda Matej to 'omenja šele tu, ker omenja samo to galilejsko prikazanje Jezusovim učencem. Po dr. Aleksiču —c DRŽIMO SE DOMAČEGA IZROČILA VELIKA NOČ Če sem. naslovil t° poglavje z „Veliko nočjo“, sem mislil poleg največjega praznika tudi na spomir, velikega tedna, na, trpljenje Gospodovo, torej na čas, ki je Kristusovemu vstajenju neposredno prednjačil, čeprav so dnevi Gospodovega trpljenja ljudstvu pravzaprav višek in konec posta. Cerkveno bogoslužje teh velikih dni je bilo in je še tako mnogovrstno, da je nekako popolnoma prevzelo ljudsko praznovAnje, ki je ožje povezano s cerkvenim. praznovanjem kot ob drugih priložnostih. To se kaže tudi v tem, da so slovenski „običaji“ bolj medna- rodnega pomena, zlasti splošno alpske' ga. Velikonočna jedila so ista tudi pr’ nekaterih alpskih Nemcih in še drugod-postavim pirhi ali prekajena svinjina-o čemer bom še spodaj pisal. Red službe božje in s tem združenega ljud' skega praznovanja se je marsikje spre' minjal, postavim, s prihodom novega župnika, ki je uvedel način, kot ga je bil prej drugod vajen. Takšne novot6 so morda povzročile prvo leto mrmr®' nje, potem so se pa ljudje nanje na' vadili. Podobno bo z najnovejšimi cer' kvenim.i liturgičnimi spremembami. Kot božična je tudi velikonočna d' ce itd.), pa pirhi, ki so ponekod belk drugod gladko barvani z eno samo barvo, spet drugod pa pisani in s® zato imenujejo pisanice, ki so posebno p°' glavje iz slovenske ljudske umetnosti-Skoraj povsod dodajajo hren,, ponekod tudi semena za bližajočo se setev. Jedila, razen kolača, po večini niso po-sebne slovenske specialitete, ker so zla' sti pirhi in prekajeno meso tudi drU' Sod za Veliko noč znani. Po Valva-eorfu sporočena „vera“ o prvem oplet-prosa je ponekod še znana, drugod Pa pravijo, da bo dekle, ki se bo prvo vrnilo z velikonočne blagoslovitve jedil, tisto leto dobila ženina in podobno. O velikonočnih jedilih se je skoraj v vseh krajih razvila neka simbolika; naj-b°ij enoten je pomen kolača, ki naj bo znak Kristusove trnjeve krone. (Prim. Valvasorjevo poročilo 0 luknji v sredi zvitega kolača, ki je božična potica ni. >n.a!) Hren so ponekod žeblji s križa, drugod sploh Jezusove muke, pa tudi naši grehi in podobno. Pirhi so v neka-terih krajih kaplje Jezusove krvi, dru-S°d pa podoba groba, pa tudi žolč, ki 60 ga dali Kristusu pokusit. Že neko-'*ko banalna je za današnje pojmovanje Prispodoba prekajenega mesa s Kristu-*°vim telesom. Blagoslovitev se vrši v ^uPni in v podružničnih cerkvah, tudi pri vaških znamenjih in na domovih; prihod duhovnikov marsikje naznanijo streli iz možnarjem ali pritrkavanje. Jerbasi s<> v nekaterih krajih na poseeben način povezani, drugod prekriti z lepimi prti, v naših krajih s starimi vezenimi pečami. „ALELUJA“ V mojih otroških letih so mi pravile stare ženice, da so včasih jedli o Veliki noči obredno jed „alelujo“, t. j. posušene repine olupke in sicer na veliko soboto kot postno jed med kašo, pozneje pa menda v nedeljo zjutraj, kuhane na suhi juhi kot nekakšno predjed k velikonočnemu žegnu. Dr. Turnšek poroča, da je aleluja ponekod po Kranjskem, še znana in navaja, da je to spomin na neke slabe čase, na lakoto, ko ni bilo boljših jedil, baje tudi zaobljuba v Gorjancih pod „Kukovo Žegen v verni slovenski kmečki hiši na Koroškem goro“, ki je menda nikjer ni. Vsekakor nekaj skrivnostnega, skoraj baje. slovenega. Izven Kranjske in v delu Goriške nisem nikjer nič slišal a al0-luji — repinih olupkih. VSTAJENJE z evharistično procesijo je marsikje v soboto popoldne, drugod pa v nedeljo zjutraj. To je seveda cerkveni obred v ožjem smislu, vendar je mnogokaj ljudskega zraven. Tako gredo marsikje dekleta za procesijo še v starih narodnih nošah ali tvorijo 'kakšne mikavne skupine, skoraj povsod pa spremljajo fantje procesijo s pokanjem mOŽ-narjev ali drugimi napravami. VELIKONOČNI KRESOVI (Niso povsod v navadi, le bolj na severu proti jezikovni meji, na Koroškem in na Štajerskem; na Kranjskem pa v Beli Krajini. Na Koroškem sežigajo kresove najrajši v oblikah križev in monštranc in se podajajo k njim v procesijah z bakljami, ki se tudi srečavajo in tvorijo dostikrat zanimive žareče skupine. Na južni strani Pohorja postavljajo v zemljo visoke smreke, tri, eno poleg druge in jih prekrižajo spet s tremi, nekoliko krajšimi smrekami. V razdalji kakega pol metra pritrdijo k smrekam ročice, tudi kakega po) metra dolge, na katerih koncih sp pritrjene „važe“, tratine, in na t0,položijo lahko vnetljivo suhlpjad, na suhljad pa kin (nemško Kien), to so smoljnate, posebno iz borovih štorov razcepljene trske, ki rade in zelo vztrajno gorijo. Po poročilu župnika Kocijančiča je bilo 1. 1935 s Prihove vidnih 72 takih križev in monštranc, na katerih je pač več prečnih smrek. Na severnem Pohorju ne postavljajo takšnih lesenih znamenj, ampak naredijo na strmem bregu ja- me v obliki križa in monštranc kot na Koroškem. Na Ptujskem polju in v Slovenskih goricah je podobno, le da večinoma kurijo v starih loncih, pritrjenih na kole; oblike so preproste, a križ je pogost. Tak kres viizmenico, si pripravijo v soboto zvečer, zažgejo ga pa šele p° polnoči. Bolj proti jugu imajo namesto viizmenice naziv šmarni križ, V Prekmurju ga navadno zažgo že v soboto zvečer, včasih v soboto zvečer in v nedeljo zgodaj zjutraj. Kurijo jih posamezne družine ali več sosedov skupaj. Še bolj enostavni so kresovi v Beli Krajini. Kot na Štajerskem tudi tu spremlja velikonočni kres pokanje mož-narjev. Povsod je kurjenje kresov združeno s pobožno zbranostjo, dostikrat z molitvijo in petjem, velikonočnih pesmi in ne veseljaškim razpoloženjem kot pri šentjanževem kresovanju. Velikonočno kresovanje je znano še globoko noter v nemško ozemlje. Menda ni še nihče rešil vprašanja, ali j® kres nemški ali slovenski običaj, morda iz časov, ko je bilo sedaj nemško ozemlje še slovensko. Velikonočen kres označim.o zaenkrat lahko samo za bi-nacionalen. VELIKA NEDELJA V nekaterih krajih je bila navada, da so hodile posamezne vasi skupno k jutranji maši odnosno k vstajenju, kjer je bilo šele v nedeljo in da jih je pred cerkvijo pričakal župnik in blagoslovil. V Prekmurju so mlade žene hodile v poročni obleki k nedeljski velikonočni maši.. Po vstajenju odnosno po jutranji sv. maši se je zbrala vsa družina k velikonočnem žegnu. Daši v s°boto popoldne ni bil več zapovedan post, so skoraj povsod jedli žegen šele v nedeljo zjutraj. Gospodar, ev. tudi stari °če> je deli] žegen, predvsem, meso, £ojat; potice je lahko razdelila tudi rna-ti- Zauživanje velikonočnega žegna je bi) nekak družinski obred, podobno ^°t na sveti večer kajenje. K delitvi £egrja je morala priti vsa družina, tudi Mapci jn dekle. Začel se je žegen s skupno molitvijo, potem med jedjo je na paziti, da bi se kaj od blagoslo-Jenih jedi] ne zgubilo, zavrglo. Navad-no Je dobila pokusiti nekaj tudi živi-Da> razen prešičev, psa in mačke, zla-fü te, bi je bila na slabem glasu, da ’ma vraga v sebi. Pes, ki bi bil sicer tiežen kosti, je zato ni dobil, ker je 'la tudi blagoslovljena in jo je treba Zažgati ali hraniti za hudo uro. Lupi-blagoslovljenih pirhov so delno na-r0sili kokošim, sicer pa zažgali: Na-^adno je bilo treba vse jesti z roko, ,rez noža in vilic. So bili še posebni običaji z žegnom. yako je bil na Dolenjskem poleg drugih (°brot običajen še pelinkovec, na Go-*^njskem. zlasti izkaz s spovednim list-k0rn, ki je šele dajal pravico do žegna, I'a Koroškem neka pijača „laver“ itd. Na veliko nedeljo se kakor na sveti an no sme hoditi nikamor na obisk ali v gostilno, ker se sicer tudi ta dan °b' šilo v zadnjico ali reto, rešeto v rbet. Z odpravo zapovedanega velike-ponedeljka je seveda izredna sve-°st velike nedelje pričela izgubljati na t^nienu. Ponekod je bil dovoljen samo °aisk domačega polja. VELIKI PONEDELJEK dan obiskov, ,„Emavs“. Raznašajo ^en> posebno pirhe sorodnikom in ^'jateljem. Na Koroškem, zlasti botre 2 šarijo svoje krščence in birmanke. a niladino je to dan, ko se pokažejo a Vasi v novi obleki. Obenem je to an velikonočnih iger, kot nam za Go-enjsko to kaže začetek 1. dejanja Finž- garjevega Divjega lovca. Igre s pirhi so sekanje, tudi pomaranč, priclinjanje, trkijanje itd. V Beli Krajini so imeli še skupinske igre: most, turn, kurji boj itd. — Bela nedelja se je ponekod imenovala mala velika noč in je bila nekakšno nadaljevanje veselja velikega ponedeljka. JURIJEV ANJE (24. malega travna ) V jugoslovanski Sloveniji je najbolj znano jurijevanje v Beli Kraiini, čeprav so hodili v zadnem času predstavljat zelenega Jurija že bolj sosednji Hrvati, kot domačini. Najbolj znana je bila tista jurijevska popevčica, ki se začenja s spominom na komaj minulo Veliko noč (vuzem.): Prošei je, prošel došel je, došel pisani vuzem; zeleni Jurij... Zbralo se je pet fantov, starih nekako od 12 do 16 let. Enega so vsega odeli v zelenje, da se iz njega ni videl ven in tudi ni mogel sam kaj prida kretati se, zato sta ga vodila dva druga; četrti in peti sta bila pa glavni pevec in pobirač darov. Drugi otroci, •ki so se jim pridružili, so morali mirovati. Ko so odpeli gornje besede, so nadaljevali s popisom zelenega Jurija, nato pa našteli seznam zaželjenih darov in njih šaljive svrhe. Zeleni Jurij nikakor ni hotei biti figura svetega Jurija, Poleg vsega zelenja je imel navadno v glavo zataknjeno še rdečo rožo. Ko so obredli vse hiše, so Jurija slekli zelenja in darove použili. ‘Včasih so za Jurija izbrali tudi kakšno deklico. Med použivanjem. darov so radi zakurili kres. Pred več kot 100 leti so imeli posebno jurijevanje v Črnomlju, h katere- mu se je zbralo vse mesto. Jurijaši so se zbrali pri kapelici sv. Jožefa. Trije fantje so nosili -spodaj obeljeno drevo; dekleta so na drevo obesila razne pisane robce in drugi okras. V začetku sprevoda so šla tudi dekleta, ki so lepo pela, verjetno ne nek kirieeleison. Sredi trga se je sprevod ustavil in tam so nastopili še razni burkeži. Dekleta so potem raz okna graščine pobrala z drevesa okras. V zelenje odetega mladeniča so simbolično vrgli v potok. O tem čmomeljskem zelenem Juriju so se prepirali, ali je ostanek staroslovanskega Jarilovega ali starogrškega Dio-nizijevega kulta, a dr. Turnšek meni, da je to oblika nekega nekoč skupnega indoevropskega bogoslužja. Na splošno so jurijaši bili precej oblastni, če niso dobili darov. Posebne zelene Jurije imajo v nekaterih krajih Bele Krajine, kjer je Jurij pač povzet po svetniku. Jurij je sam, brez spremstva in jaše na belem, z zelenjem okrašenem konju. Nosi 'brezo, zastavo in lesen meč. Takega jezdečega Jurija pa sosedni Hrvati ne poznajo. O sv. Juriju ženejo pastirji v Beli krajini prvič .na pašo. Od sv. Jurija do Vnebohoda pastirji ponekod pozno v noč tulijo na rogove. Verujejo tudi, da je od vremena na ta dan odvisna kakovost vinske letine. Pokojni raziskovavev ljudskih pesmi in pevskij obredov France Marolt je vedno trdil, da imajo belokranjski običaji najrajši svoje vsporednice v Ziljski dolini. Tako so bili vsaj do druge svetovne vojne v Zilji živi jurijev-ski običaji, pa tudi v drugih slovenskih krajih na Koroškem. Kot za belokranjsko jurijevanje, tako so tudi za koroško, zlasti ziljsko, poročila precej stara, vsaj sto let. Dečki, tukaj mlajši kot v Beli krajini, stari 8 do 12 let, „Šentjurija jahajo“. Na predvečer so na kakšnem hribu zakurili kres in ob njem zavajali, kar je bil znak za molitev rožnega venca ali angeljskega češčenja, Id so jo opravili zelo resno. Kadi ß° metali v kres lesene križe, zakopavali tri novce, po molitvi metali goreče bukove ploščice v dolino, potem pa pri' čeli tuliti in zdaj šele, če ne celo prihodnji dan, se je pričelo pravo jahanje šentjurija. Pravi jurijevci so bil* štirje, vsi drugi so le tulili na rogove ali zvonili s kravjimi zvonci. V prejš-njih časih so petega zavili v slamo, ker v tem času v Ziljski dolini -še ni bilo pravega zelenja, šli so po hišah, podobno kot v Beli krajini, v pesmi opisovali šentjurija in želeli sreče ljudem in živini, a ne tako naštevali za-željenih darov, kot na jugovzhodu. Le če niso nič dobili, so želeli tudi vsegu hudega. Tudi na Koroškem se je z dnem sv. Jurija začela (zlasti ovčja) paša-Na štajerskem vabi sveti Jurij živino na pašo, zato so ji na Jurijevo zgodaj opletali rogove z zelenjem. Tudi so bile v raznih krajih posebne pastirske maše. Gospodinje so dajale pastirjem razne priboljške, da so si pripravili cvrtje. Ob Muri so si v prejšnjem stoletju izbrali pastirji svojega Jurija, ki so ,ga opleti! z zelenjem, h* cvetjem. Ta resnik ali zeleni Jurij j® imel štiri tovariše. Včasih so poleg res-nika zavijali še „rabolja“ v slamo ali kožuh in sta se potem resnik in rabolj spoprijela, a je moral zmagati resnik — Jurij. Podobni običaji so znani Z Laškega in s Haloz. V Trstenjakovih časih, pred 1. 1880, so hodila prepevat tudi deklleta, imenovane ladavice, p° Ladi, staroslovenski boginji ali vili po-mladi, ki jo je omenjal tudi škof Hren, da je bila ok. 1. 1600 znana tudi v ljubljanski škofiji. Te ladavice so bil® nekaj podobnega kot koroške ali belokranjske kresnice. GLAS IZ RIMA OBNOVA DUŠNEGA PASTIRSTVA JU CILJ VESOLJNEGA ZBORA Veliko je bilo narejenega v dveh Mesecih zasedanj sedanjega cerkvene-^a zbora. Pokazala so je velika jas-n°st in prožnost v postopku in razprav-•janjih. Sedaj so nastopili zopet dnevi ^’hega dela in priprav sledeč po poti, ki jo nam navdihuje Gospod: obnova življenje Cerkve, in obnova dušnopastir-skega dela, to je širjenje evangelija po celem svetu in vsem narodom ter dvig nadnaravnega življenja vsega človeštva. Cerkev ne ohranjuje samo staro in preteklost, ampak temu sledi skozi stoletja življenju ljudstev, ker je učiteljica duš in ljudi. (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru kardinalskemu zboru 23. 12. 1962.) MIR ZAHTEVA, DA SE SPOŠTUJE NARAVNO IN MEDNARODNO PRAVO Katoliška Cerkev ne zasleduje zem-skih ciljev. Trudi se pa za dobrobit vsega človeškega rodu, in mu pomaga, da izvršuje svojo prvo dolžnost, to je da prizna >n spoštuje Boga, Stvami-r.ika vesoljstva. Iz tega priznanja izhaja potem tudi mir in tista sreča, ki jo ljudstva želijo doseči na tem in onem svetu. Zato se rr.ora vedno in najprej V Prekmurju nasadijo o Sv. Juriju ?1'sd päen'co šopek rož ali bezgovo ve-. Pastirji trobijo r.a rogove in ovija-živini roge z zelenjem. Na Dolenjskem je bilo praznovanje Sv- Jurija tudi živahno in ohranjene b^mi dajo slutiti, da so v starih ča-vodili zelenega Jurija naoikrog. Tu-1 tu go imeli pastirji svoje maše. Na °renjskem je sv. Jurij predvsem va-rab konj. Na Notranjskem so pravtako branjeni spomini na vodenje zelenega Ucilja in na njegovo sledečo potopitev. Manj stvari bi utegnilo na kaj, takega spominjati na Goriškem, vendar tudi tam sv. Jurija zelo častijo. Proslave sv. Jurija imajo vsekakor več folklornega na sebi kot češčenje svetega Marka .(25. malega travna). Markove procesije, vpeljane v Rimu za časa papeža Gregorija Velikega, so se gotovo že zgodaj razširile tudi v naših krajih in vzbujajo, zdaj ob začetku pomladi, veliko zaupanje vernikov v svetnika. Marijan Marolt spoštovati volja božja, potem pa pridejo prizadevanja za vsakdanji kruh in zemske zadeve. Mir je ena izmed teh velikih dobrin. Da se doseže in ohrani se mora spoštovati naravno pravo, ki je izhodiščna točka mednarodnega prava. Bodoče generacije bodo hvaležne vsem tistim, ki se danes trudijo za mir na svetu. (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru diplomatskemu zboru 24. dec. 1962.) HVALITE GOSPODA VSI NARODI! Zahvalimo Boga za vse pridobitve moderne tehnike! Tako preko radia pride beseda božja do vseh narodov sveta, da lahko vsa velika človeška družine da čast mogočnemu Bogu, Kralju miru in Očetu vesoljstva. Bog je naša rešitev, upanje. Od Njega prihajata tudi blagostanje in mir, edinost volj in prizadevanj. Kristjani moramo biti povsod pri-čevavci božji in iskati božje kraljestvo. (Sv. oče Janez XXIII. v radijski poslanici ljudstvu Avstralije in Nove Zelandije 27. 11. 1962.) ZNAMENJE EDINOSTI Vse delo cerkvenega zbora se je vršilo v znamenju edinosti. V razpravljanjih se je izražala vedno velika ljubezen, in resnica je bila kraljica vsega dela. Marija, Mati božja je vzela pod svöj0 zaščito to veliko delo in prizadevanje. (Sv. oče Janez XXIII. na 36. seji vesoljnega cerkvenega zbora 7. 12. 1962.) NAJVEČJA ODLIKA JE SPREJETI IN IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO Odpovejmo se svojim željam in sprejmimo volj0 božjo. Tej vedno sledimo in naša življenska pot je vama. Za drugo se ne prizadevajmo, ker vse kar potrebujemo nam pošlje Gospod, (Sv. oče Janez XXIII. v odgovoru na čestitke za svoj 81. rojstni dan 25. 11. 1962.) JEZUS IN MARIJA STA VEDNO ZDRUŽENA Odrešenik se ni nikoli ločil od svoje Matere, in sveta znanost nam. dokazuje, da je bil Jezus vedno ob njeni strani, in tudi Marija ni nikoli brez svojega božjega 'Sina. Veliko je svetišč na svetu v čast Materi božji. Veliko jih je zgodovinsko važnih in slavnih, vsa pa, tudi najbolj skromna, pričajo, da da je Marija Mati Odrešenika in tudi naša. (Sv, oče Janez XXIII. v nagovoru v splošni avdijenci 21. 11. 1962.) MARIJA NAM POMAGA PRI NAŠEM ROMANJU NA ZEMLJI Če se izročimo Mariji nas vodi skozi vse življenje. Nam. pomaga pri naših težavah in vedno pokaže pravilno pot. Je zatočišče vseh, posebej tistih, ki potrebujejo tolažbe. Zadnji dan našega življenja na zemlji, ki je prvi dan večnosti, naj nam bo Marija ob strani, tako vedno prosimo, da nam bo izprosilo usmiljenja in popeljala v večni življenje. (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru v splošni avdijenci 21. 11. 1962.) PRIČAKOVANJE CERKVE Na vesoljnem cerkvenem, zboru se je sv. oče srečal s škofi iz celega sveta. Vedno se jih spominja in je prepričan, da bodo svojim vernikom posredovali vso veličino Cerkve in njeno edinost, ki s® je tako jasno pokazala v prvih mesecih zsedanj. Drugi izven Cerkve gledajo s spoštovanjem in občudovanjem na njeno delo. Cerkev pričakuje veliko od tega zgodovinskega zasedanja, predvsem pa notranjo obnovo in tesno sodelovanje vernikov s dušnimi pastirji. (Sv. oče Janez XXIII-v nagovoru v splošni avdienci 12. IZ-1962.) V TVOJE ROKE Prazna glava n® koristi mnogo; dve Prazni roki, Gospod, sta pa pomemben simbol. Dve preprosti roki, ti roki, ki si mi jih dal, Gospod, ob rojstvu iri ki Jih cesta gledam kot nekaj povsem posvetnega. Pomagaj mi doumeti zaklad, ki je v njih, s katerim, s1 jih tako čudovito obogatil. Poznam materinske roke, ki vodijo otročiče, pa usmiljene roke, ki zdravijo rane in ekrbe za bolnike, ter delavske roke, ki sejejo in se trudijo, sadijo in gradijo, ki pišejo knjige ali natezajo živce. Pa posvečene roke, ki blagoslavljajo in odpuščajo; in še stegnjene roke prosjakov in roke, ki mahajo v slovo, še roke, ki so se trdno sklenile v zahvalo ter roke umetnikov, ki oblikujejo lepoto. Gospod, človeške roke so vse zgradile, pa žal tudi mnogo razrušile na zemlji, če bi jih nam ne bi Ti osvobodil, ko si nam dovolil .hoditi po no. gah; če bi bili štirinogi, čeprav zelo nazumni, kaj velikega in trajnego bi niogli ustvariti? Naš duh je prejel od b°žje Previdnosti v uporabo ti dve dob-r* delavki, voljni naučiti se vsega in vse izvršiti, saj je večino opravil od-visna od rok. Naj vežejo in kujejo, Odvijajo klobčiče aii nastavljajo mre-že", njim zaupamo izvršitev in one sprejemajo bremena vseh človeških del. Hi-Ša, v kateri prebivam, opravo, ki me obdaja, obleka, ki jo nosim., knjige, ki j‘h berem, not, po kateri hitim in grušč, 'bi jo pokriva, jed, ki me hrani, in konč-110 grob, ki me bo sprejel; za vse se Oioram zahvaliti rokam, svojega bliž-^■tega. Skoraj bi mogli irrienovati ta božji dar, ne:zmeren zakrament božje Previdnosti. Rog je, da so ljudje s svojimi, v zločinske spremenjenimi rokami omadeževali m,nogo stvari: so obglavljali, onečaščali, ropali. Njihove ubogljive roke so služile vsemu. Toda sedaj nas ne zar.ima moralna plat. Gledam na te roke kot na Tvoje delo in poskušam razumeti do dna bogastvo, ki so mi ga posredovale. iSam pogled nanje bi me moral napolniti s priznanjem., in da je dan0 z njimi pomnožiti dela usmiljenja in lajšati bol mojim bratom, ljudem, bi moral biti dvakrat poln hvale. Gospod, stori, da bosta moji roki ob spominu na Tvoji, z žeblji prebodeni, vedno njih vredni. Napolni m,e z velikodušnostjo. Naj ne bosta moji roki preveč stegnjeni za prejem darov, pa tudi ne preveč stisnjeni, kadar je treba dajati. Naj s® nikoli ne prime kaj teh krščanskih rok, kadar delijo Tvoje darove. Samo dpvoli mi delati za druge kakor Ti, ki si s svojimi rokami tolikim zdravje povrnil, pa za to nisi prejel drugega plačila, kot tista dva žeblja, ki sta ti prebodla dlani. Prepuščam dlakocepcem prepire o prirojeni odličnosti umskega dela, ki ga postavljajo, ne vem zakaj, v nasprotje ročnemu, kakor da bi to bilo po Da gonu vodeno. Rajlši opazujem z vso spoštljivostjo, da skoraj z zavistjo, roke bolničark, ki zdravijo in obvezujejo rane, jih razkužujejo, rahljajo ležišča, nudijo bolnikom pijače in so stalno v stiku s trpečim človeštvom. Pa roke rudarjev, ki v dušeči sopari podzemlja s svojimi spretnimi prsti pripravljajo hrano. In roke, ki izdelujejo opeko, pa roke zidarjev, mehanikov, strugarjev. Posebno še vse razpokane roke peric in od prsti očrnele kmeto-vavce. To premišljevanje bo morda pripomoglo, da se moje srce ne zakrkne, in ko Te bom prišel molit v svetišče, se mi bo raznežilo srce ob misli, na nepoznane roke, ki so vezle oltarni prt in pripravile cvetje v kristalnih vazah. Če bi izbiral predmet premišljevanja, namesto kake blesteče snovi .velikih govornikov ali kakih duhovitih resnic, le človeške roke, bi me najbrž naučile potov resnične ljubezni. Odpovedal bi se svoji preobčutljivi nestrpnosti in sploh vsem svojim nečimur- nim. zahtevam. V nekaterih krajih je navada, da verniki novomašnikom pri novi maši poljubljajo še od maziljenja vlažne roke. Je pa še toliko drugih i-ok, ki jih morem v duhu poljubljati, ne da bi zaradi tega vzbujal posmeh ali uvajal kako krivoversko bogoslužje. Mnogi se ponašajo s podpisi slavnih igralcev ali športnikov, zame pa so pomembnejše dobrotne roke, ki s° me spravile na svet, me hranile, varovale, oblačile, dajale streho in še vsak dan nadaljuje to svojo slovesno službo. Nad vsem stvarstvom pa vidim roke učlovečene Besede, te roke edino odpirajo nebeško kraljestvo in neprestan0 delijo milost odpuščanja in luči. Objemam vas, svete roke! Sveti Peter je takrat zagrabil te roke, ko se je potapljal v jezeru, r°' ke Odrešenika. iNe bi mogel storiti jaz istega ? Zaupati se tem rokam, kot 6e zaupamo r°kam kirurga, kakor prožimo roke v znak zvestobe, ali kakor jih sklepamo v prošnjo ? Gospod, trdno s°m odločen umreti praznih rok, pod edinim pogojem, da so ostale prazne ne radi brezdelja, ampak ker ntso hote"? pridržati si ničesar, in niso bile nikoli toliko trudne, da ne bi mogle dajati. Po Pierre Charles, S. J. —B. K- KONZORCIJ, UREDNIŠTVO IN UPRAVA „DUHOVNEGA ŽIVLJENJA“ VOŠČIJO VSEM SODELAVCEM, NAROČNIKOM IN BRAVCEM MILOSTI POLNE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Primorske vesti KONTOVEL Zadnjo nedeljo v decembru 1962 so v prijazni vasici nad Trstom, na Rončelu, kjer deluje mladi in požrtvo-valni duhovnik g. Rudi Bogateč, blagoslovili nove orgle. Te go za naše kra-'|S prava redkost, ker so elektronske. ^anje so plačali 730 tisoč lir. Od tega ka dve tretjini že (poravnani, ostali (*°lg pa bo s pomočjo dobrih ljudi v doglednem, času plačan. Obred blago-sWitve je opravil openski dekan msgr. ®'Ivani. SREBRNI JUBILEJ BIV. GORIŠKEGA nadškofa ambrosija Na svečnico je bivši goriški nad-skof msgr. Ambrosi obhajal v Ticne Pri Vicenzi, kamor se je umaknil v ^služenj pokoj, 25-letnico škofovskega Posvečenja. Ganljive slovesnosti s° se udeležili številni škofje, duhovniki in '■udi veliko število vernikov goričkega O'esta. Navzoč je bil 'tudi n°vi goriški ®adškof Pangrazio. častitemu jubilantu 6 Poslal čestitke in blagoslov tudi sam Sveti oče. DyA LEPA VEČERA V KATOLIŠKEM domu v gorici V' nedeljo, 20. januarja so gostovali katoliškem, domu v Gorici Rojančani zanimivo in lepo podano igro „Cvrček Za Pečjo“; dramatizirano p0 Dickenso- novi knjigi istega imena. Mladi igrav-ci, izmed katerih so bili nekateri prvič na odru, s° se vživeli v svoje vloge, da je občinstvo s pravim užitkom sledilo napetemu dejanju na odru. Igro je režisiral visokošolec Franko Žerjal. Drugi lep večer pa je bil -v nedeljo, 3. februarja ob dnevu katoliškega tiska. Kljub snežnemu metežu, kakršnega v Gorici ne pomnijo, se je zbralo v dvorani zelo veliko Slovencev iz Gorice in okolice. Uvodni govor je imel urednik „Katoliškega glasa“, msgr. France Močnik, ki je poudaril velik pomen tiska v današnjih dneh. Sledila je igra v petih dejanjih „Vestalka“, ki so jo izvajale dekleta iz Podgore. Pri tej igri iz prvih časov krščanstva, je prišel krasno do veljave učinek odrske razsvetljave, odrska oprema in res lepe obleke vestalk in drugih igralk, ki so igro razločno podale. Na sporedu je bil tudi bogat srečolov v korist katoliškega tiska. DESET LET VERSKIH ODDAJ NA TRŽAŠKEM RADIU Verska oddaja „Vera in naš čas“ je dne 1. februarja praznovala svojo desetletnico. V tem desetletju je ta oddaja naredila veliko dobrega in njen apostolat je viden ne samo pri nas na Primorskem, temveč m°rda še bolj onstran meje v Jugoslaviji, kjer verni Slovenci z veseljem poslušajo to versko oddajo, ki jih seznanja z najnovejšimi novicami s katoliškega sveta. Skupno je bilo v tem desetletju 520 oddaj in 50 različnih govornikov, večinoma duhovnikov, se je razvrstilo pred mikrofonom. Poleg domačinov je bilo tudi -večje število duhovnikov iz drugih dežel, ki so nas preko radia seznanili z razmerami katoliških Slovencev v tujem svetu. Tridentinski koncil je versko oblikoval štiri stoletja do naših dni in bo ostal važen in pomemben v vsej zgodovini Cerkve TRIDENTINSKI CERKVENI ZBOR .•i Danes se radovedno sprašujemo, kaj -Miam bo prinesel II. vatikanski koncil, ■Hi se sedaj vrši. Po velikih nalogah, ki rjih .danes ima Cerkev, in po nekaterih iujjodnih pogojih (svoboda Cerkve in Jiruatobt političnih vplivov, svoboda raz-'pba*ljamja na koncilu, svetovno univer-Ziilaoi zastopstvo škofov, globoko ume-iVanjemflzpravljanih vprašanj in nalog fCeribeep^elja po koristnih reformah itd.), -Miti) Jningdl biti eden najpomembnejših koncilov v zgodovini Cerkve. V čas sedanjega koncila vpada 400--Aljkaterih pogledih naj--VŠičjfJ kondi’M 'Wtim lepo kaže pOmen ntakihn Veštijnihi) zbotiv v Cerkvi, nn sna rrq omca a« , ;y -no PRED KONCILOM 0}fai Bil»bo-islt»Ižalpstrttj;‘y. cerkvenih kro-i'glhjtftf'inau igletiamoBvetpo ali redov-“fldndtihovtščkio, i in' ine* tl jMstvom ni Lired«ti1 plemiči. Uživali -w'^aiitttb! dohodke s-i- -Cerkeyvje takrat iltttla <*ičlb bögatftli-^iani »službo I se pa po-gosto" niši» 'ifcmebilijvčdsto tiistv J živeli na k ntišSfctPsiaitt^ak( uživati, razkošje 1 ■drifgod,° ti jih 'jhizti^l šb‘ >f»a.! bolje rali i slabše opravljali slabo plačani.ndameatniki. Razumljivo, da tudi sicer njihovo življenje ni bilo vzgledno in vredno cerkvenih predstojnikov, ampak čest° močno pohujšljivo. Nižja duhovfščina pa je nasprotne bila slabo plačana in je živela v P0" manjkanju. Pogosto je zato duhovnik opravljal še delo kakega drugega P°' klica (gostinstvo], trgovina itd.); mn vedno ostanem v grehu (pravilno: 0 je človek v posvečujoči milosti, ni v grehu je greha res prost in je nje. 5°Vil duša sveta. Po Adamovem gre-P Je namreč človek, pravijo, v sebi po-Pulnoma pokvarjen in tak ostane (zmo-,a-) V človeku je neredno poželenje to je greh; tega se me more rešiti P je to njegov izvirni greh (poželenje hio v resnici mi greh, je le posledica krcha, in ni v tem izvirni greh). 1’udi zakramenti tako glede člove-. °VeKa posvečenja in zveličanja nima-g Pravega pomena; glavno opravi le cVekovo zaupanje v Boga; vsako dru-elovcško delo pred opravičenjem je ^eh. Zakramenti imajo le bolj psiholo-..1 Pomeni, nimajo pa v sebi kake mo-Za -našo posvečenje. (Vse te trditve 80 zmotne.) Med zakramenti luteranstvo tudi ne P°Zn* in ne prizna pravega pomena posvečevanja duhovnikov in škofov. Ta. ko ne pozna prave razlike med laikom in klerom,, med duhovnikom in škofom; tako ne prizna v Cerkvi hierarhične oblasti, ki jo je Kristus postavil, in in hierarhične uredbe Cerkve. Tako tudi ni v Cerkvi oblasti, ki bi avtoritativno razlagala sv. pismo, tako da bi moral to razlago vernik sprejeti. Vsak naj si razlaga, pravijo, sv. pismo sam, no osebnem razsvetljenju sv. Duha (zmota!). Luter in njegovi nasledniki so zamajali Kristuso Cerkev V1 razlaganju sv. Pisma in našem, verovanju luteranstvo ne prizna pomena tradiciji, ustnemu izročilu; po njem nam. je edino vodilo verovanja sv. pismo, po osebni razlagi vsakega posameznika (zmotal). Vse to je — kakor se more kaka trditev lepo slišati — zmotno in ta nazor popolnoma spreminja pravi, od Kristusa dani značaj! krščanstva in Cerkve. Cerkev brez zakramentov in učiteljske ter vodstvene oblasti ni več vidna; je le množica tistih, ki zaupajo v Kristusovo odrešenje. To zaupanje je v srcu in ni vidno, kdo ga ima im tako spada v Cerkev in kdo ne. Po drugi strani pa je Luter sredi takratnih napak v Cerkvi nastopil obenem kot reformator in je pri mnogih kljub zmotnemu nauku napravil vtis praivega reformatorja. Ko je namreč prišel zaradi svojih zmot v nasprotje s cerkveno oblastjo, je obenem udaril Po napakah v Cerkvi: proti bogastvu in blesku v Cerkvi in cerkvenem premoženji^ proti zunanjostim v verskem življenju, proti odpustkom, ki so jih kje izrabljali za nabiranje darov za Cerkev ... Plemstvo, ki je prežalo po cerkvenem premoženju, se je z veseljem oklepalo novih nazorov. Iz splošnih razmer in iz vtisa reformatorja, ki ga je napravil Luter, je rar zumljivo, da je zavedlo tudi mnoge dobre. Mnogi so v Lutrovem nauku videli pravo!, poglobljeno krščanstvo, ki se mora uveljaviti ob tedanjih zablodah v Cerkvi. Verskim vprašamjim se je pridružilo še socialno nezadovoljstvo in politični činitelji, sovraštvo med skupinami in deželami in je vse vodilo ponekod do pravih socialnih revolucij in vojska. To gibanje Lutrove „reforme“ se je silno in hitro širilo po Nemčiji, Švici in severnih deželah ter skušalo zajeti tudi Francijo, Italijo, Španijo. Vodil0 je v versko zmoto in odpad cele dežele. TRIDENTINSKI KONCIL 1545-1563, Proti vsemu temu zlu na verskem področju v 16. stoletju je kmalu prisl0 do zdrave reakcije, ki je privedla d° prave reforme v Cerkvi. Največjega pomena je bil pri tem prav tridentin-ski koncil. Proti Lutrovim zmotam Je določil pravi nauk in je v toliko dogma-ličnega značaja. Obenem pa je nastopil proti prejšnjim napakam v Cerkvi in začel veliko versko obnovo in je tako to tudi veliki reformni koncil. Izvedbi koncila so sc stavile velik0 zunanje ovire; te so bile zlasti politič' nega značaja, kot nasprotstvo in vojne med krščanskimi vladarji (npr. med nemškim cesarjem in francoskim kraljem). Neugodno je vplival na potek koncila tudi vpliv, ki so ga imeli ali s° si ga lastili krščanski vladarji v verskih zadevah in so ovirali koncil, kadar ni bil v skladu z njihovimi politič" nimi teženji. Prva etapa zasedanj j° dalje bila zaključena in je bil koncil prekinjen iz strahu pred kugo, ki s° je pojavljala. Tako se je koncil vršil v treh etapah in je to bilo pod tremi papeži: Pr' va zasedanja so bila pod papežem Pavlom VL in so se vršila od 13. dec. 1545 do 1. marca 1547. V drugi etapi p°d papežem Julijem III. so bile seje od 1* maja 1551 do 28. mar. 1552. Tretjič s° je koncil spet zbral pod papežem Pijem IV. na zasedanjih od 18. januarja 1562 do 4. decembra 1563 in je tak° letos 400-letnica njegove zaključitv0-Vsega skupaj je bilo 25 sej. Ob z®' ključku koncila naštevajo okrog 250 udeležencev, kar s<> pač bili evropski škofjd, ki so tedaj predstavljali vesoljno Cerkev. Najvažnejša vprašanja, ki jih je kon-c'l obravnaval in v njih določil nauk ter dal remormne določbe, so v časovnem redu bila tale: Določen je bil popoln seznam knjig Sv- pisma, ki je Luter nekatere od njih odklanjal. Latinski prevod sv. pisma vVulgato“ j,e koncil proglasil za avten. 1'čen in v teološki rabi povsem zane-81 j‘v. Sv. pismo je treba umevati, kot umeva in razlaga Cerkev, ne po svo-11 osebni presoji. Poleg sv. pisma je *l|di tradicija vir razodetja in vodilo taše vere. Koncil je določil pravi nauk o iz-v*rnem. grehu v točkah, ki je Luter v jjjih 'učil zmoto (izvirni greh ni isto ot neredno poželenje v človeku). V reformnem dekretu koncil naroča Ustanovitev teoloških šol pri stolnih cer-Vilh> dai bo duhovščina v njih preje-n,al8 potrebno izobrazbo. Točno« je bil določen pravi nauk o . °Vt'kovem „opravičenju“, kar zadeva . dr0 Lutrove zmote. V opravičenju, ki e Po posvečujoči milosti, je človek no-a,|je posvečen in tako ni več v gre-Obenem določi in proglasi pomen "pekovega svobodnega sodelovanja pri v °Jeni opravičenju, posvečenju in zve-"Canju. Koncil ugotavlja in poudarja dolžit škofov in klerikov sploh, da biva--..na mestu svoje službe (dolžnost repice). Dolmen je bil točen nauk 0 zakra-^ nt,h «a sjvlošno in o vsakem posa- 80y ^m od njih. Zlasti je važen nje- Uauk o evharistiji in sv. maši, sv. pokori in mašniškem posvečenju. Podajal nauk o obhajilu pod en0 ali obema podobama in rešuje disciplinska vprašanja glede tega. Daje reforme in disciplinske predpise glede življenja klerikov. V nauku o zakramentu o posvečenju duhovnikov in škofov poudari hierarhično uredbo Cerkve in razliko ter vzvišenost škofov nad duhovniki. Glede zakramenta zakona podaja nauk in obenem postavlja reformne določbe (zakon se sklene pred župnikom in dvema pričama, sicer ni veljaven). Na zadnji seji (3. in 4. decembra 1563) koncil objavlja nauk o vicah, če-ščenju svetnikov, o relikvijah, odpustkih in redovništvu. Vrsto vprašanj pa ob zaključku prepušča papežu: seznam prepovedanih knjig (index), prireditev katekizma^ nova izdaja brevirja in mi-sala. * Po tridentinskem konciPu je Cerkev zaživela novo versko pomlad. V vrstah cerkveni^ predstojnikov, duhovščine, re-dovništva, v življenju vernikov in v vsem delovanju Cerkve je močno zavel pristni duh Kristusovega evangelija. Tridentinski koncil je versko oblikoval ta stoletja do naših dni in bo ostal važen in pomemben v vsej zgodovini Cerkve. Morda bo zgodovina nekoč podobno ali isto ugotavljala tudi o sedanjem koncilu, II. vatikanskem, ki smo mu priče. Da bi bilo tako! Dr. Franc Gnidovec Nikoli ne smemo pozabiti, da je vera tudi milost, ki jo Bog v obilni rneri deli ponižnim. Prevzetnim se Bog ustavlja■, ponižnim pa daje globoko spoznanje božjega bistva. Moč sveta birme je v mučencih v vseh stoletjih, da prav posebej še v današnji dobi dozorela svoj plemeniti sad ZAKRAMENT POTRJEN JA Na velikonočno vigilijo obnovimo krstno obljubo. Duhovno prenovljeni se zopet združimo s Kristusom,, ki je vstal od mrtvih. V srcu odmevajo kot velikonočna poslanica besede svetega Pavla: „Če ste s Kristusom, vstali, iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji. Kar je zgoraj, po tem hrepenite, ne po tem, kar je na zemlji“ (Kol 3, 1-2). Kako veselo utripajo naša srca na veličastni praznik Kristusovega vstajenja! V novi luči žarita pred našo du-Lh lepota krščanske vere in večni cilj krščanskega življenja. Mogočni velikonočni spevi nas navdajajo z veselim upa-jem na končno zmago. Velika noč nam da doživeti vsako leto nek predokus večne slave in sreče. Ali življenje s svojo dnevno odgovornostjo, g svojimi skrbmi in težavami, s svojimi nevarnostmi in skušnjavami nas hitro spomni, da smo šele na poti do večnega cilja, da bo ta pot morda 'še dolga in naporna. Mnogo bojev bo treba še izvojevati, mnogo bridkosti še prestati. Sveti Job pravi, da je naše življenje na zemlji kakor tlaka,, kakor neprestana vojna 7,1). Vedno moramo biti čuječi, vedno pripravljeni na obrambo. Trije so silni sovražniki, ki neprestano ogrožajo naše duše: hudobni duh, brezbožni svet in lastno grešno poželenje, žalostna dedščina izvirnega greha. Le kdor se bo zvesto boril, bo prejel venec zmage (2 Tim 2, 5). Božji Zveličar, ki je sam pretrpi v življenju največje bridkosti in izv°' jevail zmago nad grehom, smrtjo in pe' klom v krvavi borbi na Križu, nas v teh bojih s sovražniki zveličanja ni Pu stil samih in brez moči. Ustanovil je *‘1 svoje vernike poseben- zakrament Potr' jenja v veri in zvestobi, ki je svet11 birma. P0 njej naim je zagotovljena bo*' ja pomoč za vse težave in borbe živijo nja, saj nam je dan po njej sam S*e‘ Duh. s polnostjo njegovih milosti darov. NAUK O SVETI BIRMI Sveta birma j'e zakrament nove veze|, ki nas potrdi v veri. Ker je nJc" namen dopolnenje krstnih milosti, navadno v vrsti sedmerih zakrament® imenujemo takoj za krstom, na drug1'-"1 mestu. Kdaj in kje je Gospod ustanovil ** kram en t svete birme se iz svetega P'*, mai ne da točno 'ugotoviti. Pri zadiu večerji je učencem mnogo govoril Svetem Duhu, tolažniku, svetovavcu pomočniku, ki jim ga bo poslal iz 11 ’ bes. Na dan svojega vnebohoda pon®v no bljublja: ,.Ne dolgo po teh dneh b°’ ste prejeli moč , ko pride v vas SVC Duh in mi boste priče v Jeruzalemu, ” vsej Judeji in Samariji in do ko1 d» sveta“ ,Apd 1). že preje je izjavi-, j bo(jo Svetega Duha prejeli vsi tisti, bodo vanj verovali (prim. Jan 7, 3-' Nad apostole je prit/el Sveti Duh iz v k'es na hinkoštno nedeljo, deseti dan po Gospodovem, vnebohodu. Prišel je v po-tlobi viharja in ognjenih jezikov. Po. s'Vf?t'l jih j d, razsvetli in potrdil, da so bolni svetega ognja neustrašeno začeli oznanjati vero v Kristusa. Apostoli, ki so prejeli moč Svetega Gnila neposredno iz nebes, so na bini-k°štni praznik začeli krščevati in kmalu nato tudi birmovati. Sveti Luka nam Poroča, da je dijakon Filip v Samariji Preobrnil in krstil mnogo ljudi. Ko so •ipostoli v Jeruzalemu to sliSalij, so po-?la'i tja Petra in Janeza. Ta dva sta ^ a in sta zanje molila, da bi prejeli Svetega Duha; zakaj ni bil še pritel na Pobenega izmed njih, le krščeni so bili I * Plenu Gospoda Jez'usa. Tedaj sta po. aRala nanje roke in prejemali so Sve-,eRa Duha (prim. Apd 8). Podobno se !e nial0 kasneje zgodilo v Efezu, kjer le sveti Pavel na svojem, misijonskem Potovanju nalšel nekaj učencev svetega ' fneza Krstnika, ki še niso bili krtče-1 z Jezusovim krstom, ampak so bili i'1 e jeli le Janezov krst pokore. Sveti ovel jij, pouči, krsti nato pa položi ro-e Panje, in prišel je nanje Sveti Duh r°r 80 govorili jezike in prerokovali Mirim Aptl lg) Iz tega svetopisemskega poročila vi-((lnil>’ da so apostoli delili vernikom, Sve-,„Ka Duh» s polaganjem svojih rok. ‘ aziljepje 8 sveto kri zrno, ki je oljčno le Pomešano z dišečim balzamom, se svetem pismu ne omenja, govori pa o ^Krn že staro apostolsko izročilo. Vse 0 ie moralo biti apostolom po Kristu-aP naročeno, ali v celoti, ali v glavnih n r‘8*h, zakaj samo Kristus je mogel v, znamenje, vidno, znamenje navezati , Pdovite zakramentalne milosti. Kdaj ^ je Gospod Jezus to naročil, v sve-n.n' P'smu ni zapisano. Splošno mne-sto .*>°K°s*ovnih učenjakov je, da je to °r'* v onih štiridesetih dneh, ko je po vstajenju 'še ostal na zemlji^ se apostolom ponovno prikazal in jim govoril o božjem kraljestvu (prim. Apd. 1). Nauk svete Cerkve je od vseh začetkov jasen: Sveta birma je eden izmed sedmerih zakramentov nove zaveze, ustanovljen po Jezusu Kristusu, s katerim so kristjani potrjeni v sveti veri in zaznamovani za Kristusove vojake. Itedni delivci svete birme so škofje kot prvi nasledniki apostolov; izredni pa tudi navadni duhovniki, ki jih zato pooblasti papež. Bistveni obred svete birme je v Zapadni Cerkvi naslednji: položitev desne roke na glavo birmanca ter istočasno maziljenje čela s sveto krizmo v znamenju križa, z besedami: Zaznamujem te z znamenjem križa in potrdim te s krizmo zveličanja v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Slovilo svete birme je malo različno v Vzhodni Cerkvi, a v bistvu izraža isto misel. Tam je tudi dana že od davnih časov navadnim duhovnikom oblast, da deli j a zakrament svete bir-mg, kar izvršijo takoj po krstu. Rim- ska Cerkev veljavnost teh vzhodnih obredov in navad priznava. Za slučaj smrtne nevarnosti je papež Pij XII. pooblastil župnike, da lahko birmajo svoje župljane. V škofijah, ki so zelo razsežne in bi bilo za škofe pretežko, da bi sami birmali vse svoje vernike, je p0 papežu dovoljeno, da škofje za to slovesno opravilo pooblastijo navadne duhovnike, če mogoče take, ki imajo kakšno cerkveno odlikovanje. Prejemnik svete birme je kristjan, ki je veljavno krščen. Lahko se podeli sveta birma že otrokom, kakor se to vrši v vzhodni Cerkvi in je bilo v navadi v vsej Cerkvi v prvih stoletjih. Rimsko-katoliška Cerkev pa zdaj naroča v svojem zakoniku, naj se krščenim otrokom podeli sveta birma okrog sedmega leta. Tedaj so že pri pameti in že lahko razumejo njen globoki pomen. Ni po želji Cerkve, da hi se birma odlašala mnogo čez sedmo leto, ker je otrokom tedaj pač že potrebna. Ko pridejo k pameti, se začno tudi zanje časi skušnjav in dušnih nevarnosti. Seveda pa pametni razlogi upravičijo podelitev svete birme že pred sedmim letom, kakor tudi v poznejši dobi. Birma no nauku Cerkve ni neobhod-no potrebna za zveličanje. Vendar Cerkev z vso resnobo izjavljaj, da ni nikomur dovoljeno, da bi ta zakrament iz vnemarnosti opustil. Kdor bi ne hotel prejeti svete birme iz prezira, bi gotovo smrtno grdšil. Župnikom in drugim dušnim pastirjem nalaga Cerkev dolžnost skrbeti za to, da vsi verniki sveto birmo ob pripravnem času prejmejo. Ker je birma zakrament živih, jo je treba prejeti y stanu posvečujoče milosti božje. Kdor bi jo prejel v smrtnem grehu, bi zagrešil božji rop. Najbolje je, da se birmanci pred birmo svojih grehov skesano spovedo. Zadostuje pa tudi popolno kesanje, ki ga obudimo *z popolne ljubezni do Boga. Po starodavni navadi, ki jo Cerke*’ v svojem zakoniku potrjuje, se kakor pri krstu tudi pri birmi dajejo botri-ako je to mogoče. Glede birmanskih botrov naroča Cerkev, naj bodo star* vsaj štirinajst let, sami že krščeni >n birmani in dobri kristjani. Naj ne bo; do botri svojim otrokom, ne zakone* drug drugemu, So pa lahko namestni' ki pravih botrov. Naj bodo različni o® krstnih botrov in istega spola z birmanci, ako važen razlog nasprotnega me opravičuje. Med birmanci in botri na-stopi po birmi duhovno sorodstvo, P° katerem so botri obvezani, da gledaje v teh za vedno sebi zaupane duhovne otroke in skrbe za njihovo krščansko vzgojo. UČINKI SVETE BIRME Najlažje si jih predstavljamo, ako se spomnimo binkoštnega čudeža v Jeruzalemu in čudovitih sprememb, ki s® se po prihodu Svetega Duha izvršile v apostolih. Pri sveti birmi se namreč ta čudež na skrvnostni način nad birmanci ponovi. Po polaganju škofovih rok in po ziljenju s sveto krizmo pride nad birmance Sveti Duh, Je prišel vanje pri krstu, a pri birmi pride s svojo polnostjo, da v njih dovrši duhovno zorenja, da jih vse prešine s svojo milostjo, da izlije v njih duše bogastvo svojih sedmerih darov ter jih uzposob in potrdi za duhovni boj kot Kristus®' ve borce in apostole. Sveti cerkveni očetje učijo, da ic sveta birma dopolnenje svetega krsta» po njej postanemo odrasli, dozoreli, P°' polni kristjani. „Telo je zaznamovano in maziljeno z znamejem križa, da Jf duša obvarovana pred napadi sovražn* kov“ — tako pravi star rek iz druge' Ka stoletja. Papež Melkiad uči v začet-ku četrtega stoletja: ,,Po krstu smo bi-prišteti v število božjih otrok; po “lrn*i pa smo vstopili v sveto Kristuso-)° vojsko. Prerojenje po krstu zadostu-*e za naši? zveličanja v mirnih časih, Sveta birma pa nam da orožje za čas vojne.“ Tridentinski cerkveni zbor povzema takole tozadevni nauk Cerkve: „,Po mo-svete birme pride v duše vrnikov veti Duh. On pomnoži njih moč in kre-J?°SC da se morejo pogumno boriti v uhovnem boju in se nezmagljivo ustav-lati sovražnikom zveličanja. Maziljenje na veln naznačuje, da jih nobena stvar •koli ne sme ovirati v svobodnem spo-Znavanju vere iin krščanskega imena, "e sram, ne strah, zakaj čelo je tisto "•esto, na katerem se najbolj očitno od-ražajo različna duševna čustva...“ Poleg obilja božje milosti in darov ‘'etega Duha je torej posebna milost avete birme potrjenje v krščanski veri. j..t‘tod tudi inre tega zakramenta: Con-. rn,atio, birma, potrjenje. Enkrat pre-a- se birma več ne ponavlja. Dozo-v®nJe kristjana je dopolnjeno, v njego-0 dušo pa je utisnjeno novo neizbrisno Znnmenje Kristusovega vojaka. ^ mislih na sveto birmo sveti Pa-Ponovno govori v svojih pismih o “Jaški služhi kristjanov. ,.Bratje, kre. ® se v Gospodu in v njegovi silni i tJc'- Nadenite si vso bojno opravo j Z)l>* da se boste mogli ustavljati zvi-®catn hudičevim“ (Ef 6, 10-12). Ti-°tciu piše, „naj bojuje dobri boj ter ^rani ver0 in dobro vest« (I 1> 19). aovn0 mu naroča: „Sin moj, bodi n "v a n v milosti, ki je v itristusu je-8»SU‘ ^r,)* kakor dober vojščak Kristu-za ,Jczusa- Nihče, ki se bojuje, se ne m 6ta V °Pravila vsakdanjega življe-v ’ da bi bil pQ volji tistemu, ki ga je '°isko vzel“ II 2, 1-5). Kakor vojak živi samo za svoj poklic, tako mora tudi tisti, ki se je odločil za Boga, z nedeljenim srcem vztrajati v božji službi. Ko druge tako uči in spodbuja, veliki apostol tudi sam tako živi, trpi in se bori za razširjanje in zmago Kristusove vere in Cerkve. Pred smrtjo poln zaupanja piše Timoteju: „Jaz se že darujem — v$ak čas bo nastopila muče-nišJka smrt — in čas moje razveze — smrti je blizu. Dobri boj sem doboje-val, tek dokončal, vero ohranil. Odslej mi je pripravljena krona pravice, ki mi jo bo dal oni dan Gospod, pravični sodnik; pa ne lo meni, ampak tudi vsem, kateri ljubijo njegov prihod“ — in se z lepim življenjem nanj pripravljajo (II 4, 6-8). VIŠEK BIRMANSKE MILOSTI Višek birmanske milosti je prav mučeništvo. Bog ga nakloni tistim, ki jih za to sposobne in vredne spozna. Mučeniška smrt za vero je najvišja odlika, ki jo večni Bog podeli svojim izbranim. služabnikom in borcem. Mučen-nec da Bogu najvišje priznanje, ki mu ga človek more dati: priznanje s pričevanjem svoje krvi in z daritvijo svojega življenja. Mučeništvo človeka naj-popolneje upodobi Kristusu, .vzoru in Kralju vseh mučencev. Tistim, ki mučeništvo junaško prestanejo", je zagotovljen takojšen vstop v nebeško kraljestvo ter v nebesih posebna krona slave in časti. Naši časi so časi mučenikov. V mi* lijonih pričajo za Kristusa, po vseh delih sveta. Večina izmed njih bo ostala neznana svetu, znani pa so vsi Bogu in poveličani po njem. Med njimi je toliko naših rojakov, naših domačih. Svet nam bodi njih spomin, svetal in vzvišen naj nam vedno sveti njih junaški zgled. Moč svete birme je v njih dozorela svoj najplemenitejši sad. In ko nam je le težko pri srcu, kadar mislimo na njihovo mučenišk» smrt, naj se naši tihi bolečini le pridružuje vedno zahvala večnemu Bogu za milost končne stanovitnosti in mučeničite zmage,, ki jim je v svoji ljubezni naklonil. Ob grobovih prvih mučeniških žrtev v domovini smo z rajnim škofom Gregorijem peli zahvalno pesem. + Vsi se zavedam» negotovosti in nevarnosti časa, v katerega nas je Bog postavil, živo čutimo, kako nam je potrebna moč Svetega Duha, da v borbi življenja ne omahnemo. Treba nam je potrpljenja v težavah in bridkostih, poguma in vztrajnosti v zavračanju skušnjav, zvestobe in stanovitnosti v spol- r njevanju krščanskih in stanovskih doli’ nosti, da enkrat tudi mi dobojujeif0 svoj dobri življenjski boj in dosežem0 krono pravice. Po sveti birmi so nam zagotovlj0-ne vse potrebne milosti in moči. Misli' m(> zato z iskreno hvaležnostjo na 01,1 svetli, lepi dan, ko smo ta veliki i* krament prejeli. Krščanski starši, p°' skrbite za to duhovno potrjenje pr»'1 čas svojim otrokom. V naših srcih P8 naj v šumu in trudu dnevnega življ0" nja ne utihne nikoli apostola Pavla op0 min: „Bratje, ne ugasujte Svetega D0' ha“ — me ovirajte njegovih milosti 1 grešnim življenjem (II Tes 5, 19). ,$e žalite Svetega Duha, s katerim ste *0> znamovani za dan odrešenja“ (Ef 4, 30)' Alojzij Kdšmefli ZA KAJ BOMO MOLILI V TEM MESECU? Splošni molitveni namen: Molim0' da bi se povsod vpeljalo in pospe' šavalo poučevanje katekizma po n°' vem sodobnem načinu! Misijonski molitveni namen: M°' lim.o, da bi afriški delavci, ki 50 opustili skupno življenje v svojeP1 rodu, našli oporo v socialnem nauk0 Cerkve in njenih organizacij. Molitvena zveza za slovensko movino: Molimo, da bi Slovenci doma ir, po svetu — mogli imeti no solidno versko vzgojo. Samo ka vzgoja je namreč porok srečnejs1 časov. „Akcija p. Leppicha“ ima v pogledu laičnega apostolata mnogo podobnosti s številnimi gibanji, ki se več ali manj navdihujejo pri belgijskem žosizmu, katerega je započel danes 80-letnik, kanonik Cardijn PATER LEPPICH MODERNI APOSTOL ŽIVLJENJEPISNI PODATKI P. Ivan Lep p ich S. J., se je rodil aprila 1916 v Gornji Šleziji. Nje-£°v oče je bil jetniški stražnik. Ivan ^Ppich, ki je preživljal svojo mladost sredi bede delavske okolice, je vstopil v Družbo Jezusovo 1. 1935 in je bü Posvečen za duhovnika 1. 1942. V letih 1943 do 1946 je bil kaplan in svetova-vec mladcev v Gleiwitzu in Vratislavi. Deta 1946 je postal begunski kaplan v koncentracijskem taborišču v Friend-°ndonu, k;so mu rekli „Nemško središče ede“. Proti koncu istega leta je poma-?al pri ustanovitvi J. O. C. v Nemčiji, 'n pri tem društvu je postal prvi narodni cerkveni svetovavec. Leta 1948 ga P^jdemo kot kaplana pri „Germbn Ser-v*ce Organisatin“, to se pravi pri 90 edinicah, ki 60 bile v službi pri an-^ eških zasedbenih četah. V tem letu ti *niel oče Leppich svoje prvo preda-yanie pred številnim občinstvom. Bilo v cirkusu Bügler v Essenu. Njegova Predavanja ali govori množicam so se °d tedaj vedno bolj množili. Od 1. 1954 zadobilo njegovo delovanje polago-a svojo sedanjo obliko. USPEH „POCESTNEGA MISIJONA“ Nagovori očeta Leppicha v Essenu in drugih mestih so dobili počasi odmev. Tako v Severni kot Južni Nemčiji so ga mnogi župniki in dekani vabili, naj bi imel svoje misijone na cestah. To je bi] izboren način za širjenje božje besede med versko brezbrižnimi prebivalci. Ta predavanja so bila napovedana po oznanilih v tisku, po zvočnikih itd. Sledila so tri dni po vrsti na istem kraju. V mnogih mestih se je od 1. 1948 posrečilo zbrati na teh misijonih ogromne m.nožicc. Nekaj številk bo dovolj, da nam dajo vpogled v to velikansko delo, ki ga je vršil oče Leppich. Na Dunaju, na trgu Sv. Štefana, se je neko septembrsko popoldne leta 1956 zbralo 50.000 oseb, da bi ga poslušale. 18. junija 1959 se je zbralo v samem središču Reeperbahn v Hamburgu 5 tir soč poslušavcev, v predelu, ki se imenuje „Grande liberte". Treba je vedeti, da je Reeperbahn okraj, ki je žalostno poznan p» svoji nenravnosti. V Mona-kovem na Bavarskem se je 17. septem- bra 1959 zbralo ua Kraljevem trgu 80.000 oseb. V Kelmorajnu je bilo leta 1960 Junija meseca (22.), 50.000 posluša vcev. Med poslušavci so katoličani od najboljših do najbolj brezbrižnih; protestanti in brezverci. Iz ankete izvršene v velikih mestih je bilo razvidno, da dosežejo med poslušavci-nekato-ličani do 40 in celo 50% v deželah diaspore (diaspora: dežela z malo katoličani). Z druge strani je znano, da so govori o. Leppicha predmet razprav v versko indiferentnih krogih celo več tednov potem, ko So bili govorjeni na katerem koli mestu IZVIRNOST OČETA LEPPICHA ■Snov govorov ali predavanj o, Leppicha, kot on sam pravi, se ne razlikuje od govorov kateregakoli ljudskega duhovnika. Govori o Bogu, o Cerkvi, o socialni pravičnosti, o zakonskih dolžnostih itd. iNjegova izvirnost obstoji predvsem v načinu razlage in v sami govornikovi izvirnosti. Oče Leppich je goreče narave, poln ognja. Poleg tega je obdarovan s šestim čutom, ki mu pomaga, da se takoj znajde v občutju trenutka in najde primerne besede. K tem naravnim darovom je treba dodati gorečo vnemo duhovnika, ki se ne zadovolji s pastirovanjem 99 pravičnih, ampak hoče iti tudi do onega stotega brata, ki je izgubljen in išče poti. Tako razlaga sam o. Leppich v posvetilu neke svoje knjižice, in sicer tiste, ki je bila navdihnjena po misijonu v „Grande liberte“ v Reeperbahnu. Brez vsakega dvoma ima o. Leppich dar, da zna pritegniti pozornost in vzbuditi zanimanje pri občinstvu. Nekega dne smo ga v Inomostu (seveda stoje) poslušali dve ure zdržema, ne da bi čutili najmanjšo utrujenost. Uporablja nenavadne izraze, ki so všeč današnjim ljudem, žgoče opombe, včasih celo pretirane itd. če se posluži-mo Istih primer, ki jih rabi on, porečemo, da ne mara streči ljudem „torte s smetano“, ne „oslajene verske vode“. Po njegovem božja beseda ne vsebuje „uspavalnih praškov“, ampak „dinamit“. Množica to razume in z užitkom posluša in večkrat zapusti svojo versko dremavost. Ob koncu njegovih predavanj seveda moli. NEKAJ KRITIKE Oče Leppich ne uide sev@te kritiki. Dolžijo ga, da onečašča božjo besedo. Pa to ni tako gotovo, čeprav ima o. Leppich kot vsak0 človeško bitje svoje meje in svoje napake. In zares včasih rabi izraze, ki niso povsem posrečeni, pretirava nekoliko in zagovarja preveč polemične trditve. On sam prizna, da ga včasih zanese njegov notranji ogenj preko m6j, ki si jih je sam določil, če je v ostalem res, da se njegov način govorjenja popolnoma prilega delavskemu prebivavstvu mest (zaradi česar ga nekateri imenujejo „duhovnik delavcev“ honoris causa), s0 nam zdi, da morda ni najbolj primere» za kmečko ljudstvo. OD BESEDE DO DEJANJA Oče Leppich se ne omejuje na besede. Zbuditi skuša v svojih poslušav-cih neki „zveličavni nemir“, ki se mora potem spremeniti v dejanje. Zat° organizira vedn0 po vsakem predavanju akcijo za pakete S. O. S., to se pravi pošiljko nujne pomoči ubogim na Vzhodu ali Zahodu. Leta 1953 j® začel s skupino mladcev organizirati bratsko službo za bolnike. Ta služba si prizadeva vzpostaviti zvez0 s težko bolnimi ali neozdravljivimi, posebno mla- s pomočjo pisemskih okrožnic, s Posojanjem knjig in z osebnimi obiski. Namen vsega tega je, prepričati bol-n*-ke, da je njihova žrtev moč za Kraljestvo božje. Pet središč je tako s po-t°ir. svojih članov v zvezi s kakimi 3 tisoč bolniki Siedile so še druge zasnove: bratska služba za jetnike in „Zlata vas“ za otroke v Ödenwaldu, kjer so sirotki in sirote razdeljene v deset družin, vsaka Z£tjema osem do deset otrok, ki so zaupanj prostovoljni družinski materi. (Ne kre Za resnične družine, ampak za otroke porazdeljene v male hišice, kjer Se zbirajo okrog kake gospe, ki je zanje Prava rr.ati.) V SVETOVNEM MERILU Leta 1957 je šel o. Leppich na dolgo pot okrog sveta, da se prepriča o svetovnem položaju lakote in bede in še posebno o žalostnem položaju gobavcev. Njegovi spomini in premišljevanja, ki jih je pisal rr.ed vožnjo in potem, so zbrana v knjigi „Gott zwischen Götzen in Genossen“. — Bog med maliki in tovariši (Düsseldorf 1960). Ta knjiga, ki je bila prodana že v 300.000 izvodih, pokaže jasno neizmerno stisko na svetu. Leta 1958 je o. Leppich v zvezi z o. Weerenfrieden von Staaten organiziral bratsko duhovniško službo. (S. O. S. Priesterbruderdienst) v po- Znamenita cerkev sv. Štefana na Dunaju v Avstriji moč potrebnim, duhovnikom v Južni Italiji. Julija 1961, je bilo 600 nemških duhovnikov pripravljenih darovati vsak 30 mark mesečno za toliko italijanskih duhovnikov. NOVICIAT I>0 POŠTI Vsa ta delavnost, ki se je sprožila 1. 1953, je zahtevala seveda številno laično pomoč. Laiki so se organizirali v „delavnih krožkih“ v ne m at.j kot 250 mestih v 'Nemčiji, Avstriji, na Holandskem in v Belgiji. Ti pomočniki so prosili za globljo versko in ascetično izobrazbo. O. Leppich je začel tedaj 1. 1954 po vzoru gibanja „Kristonosci“, z noviciatom, po pošti (Briefnoviziat). 'V celoti je odposlanih 18 okrožnic, ena vsaka dva meseca, tako la traja noviciat tri leta. Zdaj sprejema redn0 okrog 35.000 oseb ta pisma. Naslovljenci imajo na splošno od dvajset do petdeset let. 40% od njih ne pripada nobeni katoliški organizaciji. Prva dolžnost novinca je približno desetminutno dnevno branje svetega pisma. To branje se vrši po načrtu, urejenem po o. Leppichu v treh zvezkih knjige z naslovom „Kristus 365“. Vsak zvezek vsebuje načrt branja za eno leto za vsak dan posebej. Tako obsga snov branje za tri leta. Kratek uvod je pred vsakim branjem. Tako je pred vrstice 14-20, prvega poglavja evangelija sv. Marka, ki govori o poklicu prvih apostolov, o. Leppich postavil te besede: „Kristus je, ki da svojim duhovnikom njihov poklic. Moli, da bodo tudi m.ed poznimi poklici poslušali njegov 9.0. S. in 'Mu sledili. V Latinski Ameriki je le en duhovnik na 25.000 duš". Za 'branjem, svetega pisma je druga dolžnost ta: opraviti vsaki dve leti tridnevne duhovne vaje. L. 1960 je npr. 3000 oseb, moških in žensk opravilo te duhovne vaje. Na leto je kakih 70 tečajev duhovnih vaj. Da se zagotovi iD vzdrži zveza s skupinami, ki smo jih omenili, im.a o. Leppich ra razpolag0 odbor sedmih duhovnikov: tri jezuite, dva svetna duhovnika, enega dominikanca ir. enega frančiškana. JEDRNE SKUPINE Leta 1958 se je začelo v Mamnhei-mu gibanje „jernih skupin“, ki so se hitr0 razširile. Za božič 1959 jo je bilo kakih 200, aprila 1961 že 978, ustanovljenih v 321 m,sstih po Nemčiji, Holandski, Avstriji, Belgiji in Švici. Po prvem obisku o, Leppicha v Latinski Ameriki se je pridružilo 14 skupin v BrazMu in Argentini. Jedrna skupina je delovna enota, ki jo sestavlja sedem do dvanajst članov, moških in ženskih, ki se drže načrta, ki so ga pripravili o. Leppich in njegovi sodelavci. Vsaka novoustanovljena skupina rr.ora iti skozi nekak šestme' sečni noviciat, prodno se vržejo na delo-Vsaka skupina ima svoj mesečni sestanek, ki se vrši takole: najprej dvajsetminutno premišljevanje na podlagi svetega pisma; potem katehetska točka desetih minut. Nato poda vsak poroči lo o svojem mesečnem delovanju in se izmenjajo izkušnje, V nadaljnem se razložili delovni načrt za naslednji me' s ec in sestanek se zaključi z molitvijo- Na čelu vsake skupine je predsednik ali bolje „primus Her pares“. P° vsakem, sestanku se mora poslati tajništvu „Akcije očeta Leppicha“ v Fran kobrodu pisano poročilo, kjer je treba omeniti podvzeto delovanje, dosežen® uspehe in, delo, ki ga je treba opravit5- Delovanje skupin gre često preko župnijskih mej. Kadar to delovanje zahteva pomoči župnije ali dekanije, m.0' raio voditelji skupine stopiti v stik z zadevnimi župniki in dekani. DELOVANJE jedrnih skupin Govorili smo že o glavni dejavnosti *n de:ih telesnega usmiljenja o. Leppi-cha. Ta se vrše po jedrnih skupinah, a temu je 'treba dodati dela duhovnega usmiljenja. Omenimo kot najbolj Vazr.a ta: Opozarjanje na oglasnih de-skah v zvezi z verskimi in moralnimi °P0,mban:i na dolžnost nedeljske svete n',aše. Izstavljanje pomembnih letakov y _ izložbenih oknih trgovin po sredinih velikih mest. Ti letaki morajo biti P°uČni kakor npr. slike k govoru na 'j0ri. Propaganda v prid branju svete-Sa pisma. Tisk in delitev urnikov bogoslužja v bližini začetnih avtobusnih p°staj itd. AKCIJA O. LEPPICHA V POLNEM RAZMAHU Vsa dejavnost o. Leppicha, tako oie.govg osebna kakor njegove organi-Zac je, je zdaj združena pod imenom »>A'kcija očeta Leppicha“. Ta zavzema »C6stne misijonarje“, „noviciat po po-. 1 in „jedrne skupine. Tajništvo „Ak-cDe o. Leppicha je v Frankobrodu (Gevvinusstrssse 6), ki vzporeja vso to Pojavnost. Tam deIa trinajst pomočni-. v in pomočnic pod vodstvom enega ^zuita. Podobno tajništvo je tudi na Dunaju. Do danes nadaljuje 0. Leppich s svo- jimi misijoni po cestah vse dni. Po govoru razdeli vestnik 'tistim, ki ponudijo dejavno sodelovanje. Ti morajo odgo-variti na množico podrobnih vprašanj, če se hočejo npr. udeležiti „noviciata po pošti“ itd. Tako neprestano raste število delavnih sotrudnikov. Tudi knjige in gramofonske plošče o. Leppicha pomagajo, da se doseže veliko ljudi. Zanimiva opomba: „Akcija očeta Leppicha“ ima v pogledu laičnega apostolata ro.nog-0 podobnosti s „Cell Movement“ na Angleškem, s „Skupinami krščanskega življenja“ v Franciji in s „Predstražami“ v Španiji. Vsa ta gibanja se v@č ali manj navdihujejo pri J. O. C. in imajo nekaj skupnega z Marijino legijo; npr. duhovnost in molitev sta tesno zvezana z dobro določeno apostolsko dejavnostjo, ki se ne razvija posamično, temveč po delovanju majhnih skupin. Poizkus očeta Leppicha ne more biti bolj prepričevalen naj gre za cestni misijon ali za oblikovanje svetnih apostolov. Posebno to zadnje obljublja mnogo. Hitrost, s katero se je gibanje razvilo, je nenavadna. Do danes je še vse navezano r.a osebo očeta Leppicha, kar je po drugi strani razumljivo. Toda gibanje si prizadeva zlasti z duhovnimi vajami, da pripravi vsakega svojega člana do potrebne zrelosti, da bo mogel začeti z delom, kjerkoli ,bi bilo potrebno. Priredi] Štefan Tonkli Današnja nervozna naglica, hlastanje pri delu in pri užitku, ne pospešuje molitvenega duha. Pa tudi človeškega napredka ne pospešuje. Skoda, ker ponavadi tako pozno spoznamo, da nista hitra užaljenost in prevelika občutljivost pravzaprav nič drugega kakor le napuh. Prišla je velika noč. še danes ne morem razložiti njegove vztrajne čudežne ljubezni, ki me je privedla do tega, da sem s solzami v očeh, osramočena in zbegana pokleknila k spovednici KAKO SE MOTIJO Vsi, ki trdijo, da si vera in znanost, zlasti vera in prirodoslovje nasprotujeta, kaže raziskovanje naravoslovca dr. Dennerta, ki se je potrudil, da je presodil 300 znameniteljših naravoslovcev iz starejše dobe noter no najnovejših dni in proučil njih vrnost. Za 38 'učenjakov te vrste ni mogel ničesar ugotoviti. 212 je bilo takih, ki so spoštovali in častili Boga in le 20 jih je bilo brezbrižnih v verskih stvareh ali pa brezvernih. Potemtakem sta le 2% vseh večjih naravoslovcev krščanstvu in verstvu nasprotna, 6% je versko brezbrižnih, 92% pa je takih, ki priznavajo Boga, med njim 40 od sto strogo vernih. LE ENA IZJEMA Med člane francoske akademije znanosti je bilo pred leti oddano vprašanje, če je znanost v p,ro-tivnem razmerju do vere. 70 učenih članov akademije (vseh je bilo 71) OSKRUNJENA VERA Bila sem hči verne družine. Zato sem se vzgajala in hodila v šolo v katoliškem, zavodu. Navidezno sem bila vzorna gojenka. Verske dolžnosti sem točno in vestno spolnjevala. Kljub temu se je že nekaj časa v moji notranjosti vršila nevarna sprememba-Neke vrste ponos m.e je priganjal, da sem delala dobro. Nisem pa polagala dovolj važnosti, da bi ®e moje srce odprlo predvsem krčanski ljubezni, četudi se mi je zdelo tedaj še vse življenje preprosto, sem vendar čutila v sebi neko nerazpoložcnje, ki si ga nisem znala razložiti. Ko sem. spolnila 16 let, sem zapustila katoliški zavod. Tedaj se je v meni zbudilo silno hrepenenje, da bi mogla in smela okušati vse naslade, ki jih ponuja življenje na zemlji. Zato sem začela kmalu zanemarjati in opuščati verske dolžnosti. Nravni zakon s svojim: „Ne smeš,“ ki sem ga do tedaj imela za podlago vsega verskega ‘življenja, se mi je zdela neznosna omejitev. Izmikala sem se ji, kakor bi bila brez pameti. Le k sveti maši sem ob nedeljah nekaj časa še hodila. Moji starši niso ničesar slutili, kaj e® v meni dogaja, ker tudi sami niso redno spolnjevali verskih dolžnosti. Začela sem, hoditi v srednjo šolo in se z veliko vnemo poglabljala v klasična dela. Navduševala sem se za humanizem in renesanso. Odkrito priznam, da sem začela brati vse, kar mi je prišlo v roke. Pisatelj Gide je bil moj posebni ljubljenec, ker me je omamljal z opojnostmi tudi najbolj zmotnega in zgrešenega življenja. Želela sem ga uživati. To sem tudi storila, ne da bi Se ozirala na očitke in opomine svojo vesti-Grenki okus greha je v moji notranjosti odprl velik0 rano. Moja prijateljica, ki je bila bolj previdna ko jaz, je tedaj spoznala, v kakšne prepade duhovn® bede sem zdrsela. Stala mi je ob strani. Ko sem dvakrat mislila na samomor, me je s svojo besedo in s svojim zgledom rešila. Ko sem začela poučevati, sem v sebi čutila bridko osamelost. Zato sem nenavadno, strastno cenila 'Prijateljico, ki mi je pa povzročila tudi mnogo notra-njega trpljenja. Kljub temu se ji zahvaljujem, da mi k s trpljenjem končno le odprla pot do srčnih globin. Napredek v znanosti in čutni užitki namreč niso zadovoljili mojega srca. O kako žalostni so bili tisti ^nevi, ko sem služila grehu! Namestq ponosa me je objemal ]e gnus pred življenjem. Ko pa sem sama Veliko trpela, sem začela pozabljali nase in misliti na druge. Ko se je ta prijateljca komaj umaknila z moje P°ti. sem našla mladeniča, ki je velikega pomena za 'noje življenje. Njegova lepa postava in njegova či-st°st sta me osvajali. Takoj sem. čutila, da se moje srce vedno bolj navezuje nanj. Nastalo je kmalu med nama prijateljstvo. Ker je bil on mlajši od mene, sem jsrala vlogo starejše sestre. Imela sva veliko sestan-Kov> razgovorov in dopisovanja. Tako sva nekaj me-secev preživela v prisrčni ljubezni in iskrenem prijateljstvu. Vendar ta mladenič je bil preveč pošten, da bi ^e mogel zavesti v najmanjšo prevaro. Odkrito mi jn povedal, da mi ne more vračati ljubezni. Zato naj ne navezujem, nanj svojega srca. Nemogoče mi je Povedati, kaj sem tedaj trpela. Kar verjeti nisem '''ogla, da je ta njegova izjava resnična. Zato sem n°te]a na vsak način doseči to, kar je nemogoče. - Hadenič je vendar tak0 dober. Kako naj bi ne imel 6rca za rr.ene ? Vsa, tudi najmanj poštena sredstva sem rabila, da bi ga naredila odgovornega za dva &v°ja življenjska zapletljaja, ki sem ju imela enega je to vprašanje zanikalo; le eden je bil, ki je napravil izjemo. Med temi 70 znanstveniki so možje, ki so vodilne in priznane kapacitete na znanstvenem, .polju. .Ti zatrjujejo, da eksaktne vede (matematika, fizika, kemija) ne morejo podati nobenega resnega dokaza proti veri. Nekateri pa s poudarkom izjavljajo, da pripomore vprav temeljito proučevanje .naravoslovja .do utrditve verske zavesti im da približuje mislečega človeka svojemu Stvarniku. »ZA VSE MILIJONE NE...“ Nekaj desetletij je tega, odkar je v mestu Los Angeles v Ameriki prestopila hčerka bogatega trgovca v katoliško Cerkev, kar je očeta zelo razdražilo. Nekega dne dobi pri zajtrku na krožniku listič z vsebino: „Napravil sem o poroko ter določil tebi 50.000 dolarjev. Ako se odpoveš katoliški veri, • NAjSrAßEjäA slovenska. VEtf^PNOČNA pesem. za drugim. Hotela sem ga prisiliti, da bi se odločil zame. Preteklo je potem, več mesecev. S potrpežljivostjo bolničarja je zdravil in varoval moje bolno srce. Sprejemala sem od njega vse: nežno grajo in ljubeznive opomine, četudi je bij še mlad, je bil popoln kristjan. Nikoli ni klonil pred mojimi napakami. Imel je apostolsko potrpežljivost in dobroto. Potem, ko mi je toliko koristil v duhovnem oziru, je znal zbuditi v meni nežni ženski čut, sam pa se je zavedal vedno svoje moške naloge. Tako me je (polagoma spet pripeljal nazaj v duhovni, nadnaravni svet. Ko je zavračal moje ugovore, je s tem, da je odklanjal ozkosrčno, janzenistično, pretirano strogo vero, dosegel, da je zažarela v meni resnica v vsem sijaju. Moji duši, ki je bila žejna širokogrudnosti in iskrene ljubezni, je stavil za vzor živega Kristusa in vzvišene odnose v življenju svete Trojice. Pa se še nisem vdala. Bala sem se temnih verig strogih dolžnosti. On pa je molčal in molil. Prišla je velika noč. Še danes ne morem razložiti njegove vztrajne čudežne ljubezni, ki me je privedla do tega, da sem se s solzami v očeh osramočena in zbegana vrgla k duhovnikovim nogam- Sledila sem nepremagljivi sili. Očistila sem dušo vseh črnih madežev in ponižno sprejela sklepe, ki mi jih je svetoval m.oj spovednik: spoved, mesečno sveto obhajilo in redno duhovno življenje. Po petnajstih letih zablod je bilo zelo težko doseči vzvišeni cilj. Pozneje sem še včasih padla, vendar sem z božjo pomočjo vselej spet vstala. Milosti spreobrnjenja je sledila potem še množica drugih milosti: previdnostne zveze z dobrimi duhovniki in laiki, vključitev v „vseučiliško“ župnijo, kjer sem se takoj čutila močn0 in varno. Navdušenje novospreobrnjencev nas mnogokrat spravlja v smeh. Vedar moram reči, da je bila vsaka ura mojih doživetij v tistih du eh skrivnostn0 odkritje, ko se je za prozornim zagrinjalom minljivih stvari, razodval Bog sam. Toda to je skrivnost, ki se ne da izraziti. Moj nepozabni prijatelj pa je postal duhovnik. Priredil Gregor Mali bo ostalo pri tem; če se pa tekom, enega tedna za to ne odločišj, boš ostala po moji smrti brez doma in tudi brez sredstev. — Oče.“ V istem trenutku je bil že tudi spisan odgovor, ki se je glasil: „Ljubi oče! Moja duša je več vredna kot 50.000 dolarjev; za vse milijone in zaklade sveta bi ne storila, kar zahtevaš.“ Tako! Deklica je pokazala, kaj se nravi Boga in pravo vero nad vse ljubiti. — Pa utegne kdo reči: „Nesrečna deklica brez denarja, brez dediščine, sirota brez vsega!“ Tako, na žalost, sodi svet. Katoliški kristjan, ki ve, da se katoliška vera ne da nadomestiti, ki ve, da je odpad od katoliške vere, odpad od Kristusa, od Boga, sodi pa drugače. Ko je bil sv. Frančišek Asiški' od očeta razdedinjjen, ker mu ni bilo všeč, da je Frančišek vse razdelil med reveže, je rekel: „Od zdaj bom še z večjo pravico lahko molil; „Oče na& ki si v nebesih... “ glas v nas samih V nas je nek glas!, ki nam prepoveduje slaba dejanja in ukazuje dobra. Ta glas nam pričal, da biva Bog. Da je res v nas ta glas, smo si edini. Vest ga ‘Henujemo. Pravi naim vest, da je bistvena razlika ltle(l dobrim in zlom (npr. med molitvijo in ubojem), a moramo delati dobro in se ogibati zla, da je vsako Slab° dejanje vredno kazni in dobro plačila. Ta vest Se veseli 0b dobrem dejanju in nas kara ob slabem. A ta glas ni samo v nas, ki smo že vzgojeni ob rsčanskih načelih, ampak v vsakem človeku: tudi v Jddeh primitivnih narodov, ki ničesar ne vedo o r®Čanstvu in tudi pri otrokih, ki so pravkar prišli 0 rabti razuma. Ta glas je torej prirojen, ni šele Privzgojen kot npr. lepo vedenje. Da še eno posebnost ima ta glas: je absoluten 'v vseh okoliščinah enak),, je splošen (veljaven za V$e ljudi v vseh časih in na vseh krajih), je nespremenljiv (ni ga mogoče ponarediti', čeprav bi 8a radi). Od kod je ta glas v nas? Kd0 ga je položil v j®80 naravo? Mora biti nek zakonodajavec, ki nam v srce zapisal ta zakon: delaj' dobrQ in ogibaj slabega. Ta zakonodajavec je nujno Bog. ^ Kd<> bi naj namreč bil, če ne Bog? Nemogoče. , bi bil namreč jaz ta zakonodajavec, ne bi mogel °bve: Zati drugih k dolžnostim, ne bi torej bila splošna Oiost tega zakona; tudi bi se lahko obvezal od ? °bveznost), kadar bi se mi zljubilo, in tako bi s Veznost ne bila nujna; spreminjala bi se, kot se ,^reminjajo ljudska mnenja in torej ne bi bila večna V| "ezmotna. Zakonodajavec mora biti različen od °veka, višji od njega, ker mu ukazuje; mora ob-Jati fže pred vsemi ljudmi, ker so mu vsi pod-en*- Edini možen zakonodajavec je Bog. Za Tab° smo v kratkem pregledali nekatere dokaze u bivanje božje. Oglejmo si še nekaj glavnih zmot, Onikajo Boga. BESEDE BOGOTAJCA Nemški pesnik Heine je svojemu prijatelju, ki ga je prišel v bolezni obiskat, tole priznal: ^Verjemite mi, po dolgem in tehtnem premišljevanju, po presojanju vsega, kar nam zgodovina o narodih poroča, sem prišel do prepričanja in do gotovosti, da je Bog, ki je [sodnik naših dejanj, in da je duša neumrljiva, pa da bodo v večnosti dobri prej eli plačilo, hudobni pa bodo kaznovani. Če bi v Boga ne veroval, bi svoje življenje že davno ugonobil, ko vem, da je mo-brezupno. Dobe se pač norci, ki so leta in leta živeli v neveri, pa naje zdravstveno stanje zadnje nimajo poguma, da bi priznali svojo zmoto. Jaz pa odkrito povem: Bil sem v bedasti zmoti, ki me je držala v sponah. Zdaj sem na jasnem, in kdor me pozna in kdor me vidi, bo lahko priznal, da ne govorim iz strahu, marveč v času, ko so moči mojega razuma popolnoma sveže in nezlomljene kot malokdaj' poprej.“ Ta mož, ki ga pozna vsa Nemčija in ves olikani svet, je nepričakovano zopet ozdravel in nepričakovano zopet zabredel v prejšnjo ra- So učenjaki, ki pravijo, da so vsa bitja v vesolju Bog. Skupek vseh bitij je Bog. Ne priznavajo, da bi bil Bog različen od sveta in da bi bil oseba, kot je vsakdo od nas ljudi oseba. Govore o Bogu-naravi, Bogu-sili, Velikem-Vsem. Ta čudna zmota, ki je čisto navadno brezboštvo, si je nadela učeno ime: panteizem. To ime ravno to pove: vse je Bog. Sta dve obliki panteizma: naturalistični, ki je preoblečeni materializem (zmotal, ki priznava samo snov, materijo), in pa idealistični, ki mu je oče holandski jud Spinoza in Hegel in ki so ga popularizirani v Franciji Renan, Teine in Wacherot. V svojih „Jesenskih Večerih“ je to zmoto sijajno označil Maunoury: ,,Po tem smešnem sistem'u ste vi bog in jaz sem bog. Kozel in bik, ki prežvekuje, sta naša brata v božanstvu. Pa,, kaj pravim? Zeljnata glavd, repa, čebula so bogovi kot mi. Goba, ki jo zjutraj odtrgate, je bog, ki je ponoči pognal. Kadar lisica ugrabi kokoš, [je bog|, ki je ugrabil drugega boga. Kadar volk požre jagnje, je bog, ■ ki se požre sam sebe. Bodeča neža in osef, ki jo žre, sta isti bog. če jaz prerežem drugemu vrat, sem naredil božansko dejanje... Že vidite, kako pametno je vse to in zlasti moralno. Po tem sistemu ni več zločinov. Kraja, umor, umor starišev so le m’uhe od boga. Ali si lahko kaj bolj nesmiselnega mislite?.. . Kot da sanjam, se mi zdi, ko gledam ljudi, ki se imajo za modrijane, pa pišejo in učijo podobne budalosti!“ iRoä, panteizem je prava blaznost, in sicer kriminalna blaznost, ker odpre vrata- napakam in uniči krepost, uniči idejo o zakonodaj a vcu, o zakonu, vesti, dolžnosti, kazni in plačilu. B. R. zuzdanost. Umrl je ne spokorjen. DOKAZ V ŽEPU Bistroumni modrost® vec Jakob Balmes !e imel navado reči: kaz za bivanje Boga J1®, sim. v žepu telovnik»' Pri tem je pokazal "* žepno uro. Mož je hote' reči: Moja žepna ura vsem drobnim kolesje"'' ki se v tako vzorne"1 soglasju vrti in pritisk" na kazalo, ki v stro8® določenem času obh0^ svojo pot, kaže, da jo 1 naredil moder mojstef' Kaj naj rečem, o ogro"1 ni množini velikanske?" kolesja, ki kroži in sC vrti v nepreglednem "e besnem prostoru in sicef tak® natančno in v tak® vzornem redu, da nikd". nobeno kolo drugemu " na poti, inda nikdar » beno ne zadene ob dr"' go! Ali ne bomo "k*6 pali, da je mogel vse *® ustvariti, urediti in sPr" viti v tek le naj modre! si in zelo mogo® Mojster. Vse res plemenito se na svojih potih srečuje s Kristusom, čeprav mnogokrat nehote in nevede. Kristjani pa nikar ničesar ne sovražimo razen greha. Vsako drugo sovraštvo je namreč mrzlo in brezplodno. Samo ljubezen rodi obilo sad. Kadar človek ni pripravljen vzkladiti svoje volje z božjo voljo in po veri živeti, tedaj mu tudi za molitev ni več. Castro in Kuba, masovno krščanstvo, preveč samo zunanjega dela, komunizem in pomanjkanje duhovnikov — vse to so problemi južnoameriškega katolicizma v naši dobi latinska Amerika v luči VESOUNEGA CERKVENEGA ZBORA Če govorimo, da je II. vatikanski Cerkv. zbor, koncil leta 2000, potem ^'°ramo reči, da je to koncil latinske klerike. Ta celina bo imela v letu ,e°0 600.000.000 prebivavcev, ki bodo, računamo po sedanjih razmerah sko-0 Vgi krščeni, to se pravi 100.000.000 kot vsa Zahodna Evropa. Tako se težišče katolištva premaknilo v la-lns*o Ameriko. KUBA IN CASTRO Južni Am-eriki danes govoriti je ‘Učnih in se je položaj v njih zla-^ .v zadnjih letih zelo spremenil. Med 1 važnejšimi vzroki teh sprememb v i. niih Časih je gotovo Castro na Kuta <-'Ctirav te Kubi in Castru naslonitev q komunizem vzela privlačnost, je pa - . tro še zmeraj za veliko mladine > ki zelo vleče nase, ker se je uspel v ‘eti političnemu in gospodarskemu 1Vu Združenih držav. Prav tako je Pri Ja^ ve^ko važnih reform v državi; rištf^al je mladino drugih južnoame. Ti držav do zavesti, da ni več nuj-(*a bi te državice bile le sateliti », w m te tir "dl'uženih Držav. Ä»T .KATOLIŠKE EDINOSTI 3*» se poudarja, da je Južna Arne-a katoliški kontinent. Kako naj to vzamemo ? Da so vsi prebivavci katoliško krščeni ? Saj ne moremo reči tega? Koliko je še otrok, ki sploh niso krščeni, ali pa so krščeni v drugi veri. Če bi pa rekli, da to pomeni, da spol-nujejo svoje verske dolžnosti, je pa še manj res — saj jih ne spolnjuje niti 5%. Če gečemo, da ima solidno, globoko versko podlago, tudi ni res. Praznoverje bohotno cvete, cerkveni nauki se ne prakticirajo, papeške okrožnice tudi ne. Tako da je pojem katoliške Južne Amerike, le lepa fraza, ki nič ne pomeni. MIT KRŠČANSTVA S t° - krilatico je prav isto, ne drži. Morala bi biti vsa krščanska v vseh pogledih, verskih, moralnih, gospodarskjh in socialnih; pa vsega tega ni, še to kar je ostalo izginja. Poleg kristjanov so Judje, spiritisti, framasoni, ateisti in vsaka od teh struj ji daje svoj pečat z vsemi modernimi sredstvi, časopisi, radiem, televizijo, gledališči in državnimi laičnimi šolami. Proti krščanski/ laicistični duh je že veliko močnejši kot krščanski. MASOVNO KATOLIŠTVO O Franciji so velikokrat rekli, da je misijonska dežela, pa je vendar 94 od sto krščenih. V Latinski Ameriki nj čisto nič boljše, preje slabše. Katolicizem v tej masi nikoli ni bil živ, nikoli globoko zasidran ne v srcu, ne v razumu. Razne „procesije, devetdnevnice, svetinjice, podobice, pobožnosti na čast različnim Materam božjim, in svetnikom zavzemajo med maso več prostora kot pa vera v Boga in božjega Sina, 'ki je umrl in vstal v naše odrešenje. Maso ljudstva na splošno sestavljajo potomci kolonov in doseljenci prejšnjega -stoletja. Ti so pa po večini bili zelo malo versko podkovani na eni strani, po drugi strani jih ipa iz domovine ni spremljalo zadosti duhovnikov. Če pridenemo še laično šolo pa imamo to, kar dejansko je — versko umiranje. Leta 1946 so našteli v Argentini 2.400.000 tujcev. Med temi skoro 2 milijona Špancev in Italijanov. Če bi ti ostali doma, bi jih tam oskrbovalo okrog 3.000 duhovnikov — z njimi jih pa ni prišlo niti 300. Od leta 1943-1953 je prišlo sem 222.00 Italijanov — med njimi le 11 duhovnikov, to se pravi 1 na 20. 000. Zato je čisto nemogoče, da bi versko trdni in globoki ostali. PREVEČ SAMO ZUNANJEGA DELA Delo v pisarni, v organizacijah, delo za šole porabi vse duhovnikove moči; veliko število maš pa ne dopušča časa za spovedovanje. Redovniki, kolikor jih je, tudi niso več to, kar bi morali biti, ker so skoro izključno zaposleni po šolah. Prav zaradi tega samo zunanjega dela pa ni novih poklicev. Po Evropi se katoličani morejo versko obnavljati in poglabljati po raznih samostanih, tukaj vsega tega ni. Prav tako zelo manjka raznih centrov za študije, za razglabljanje raznih važnih problemov sedanje dobe, gospodar- skih, socioloških itd. Manjka prav tako globokih bogoslovnih profesorjev; ve® revije prinašajo sam0 prevode evropskih bogoslovnih profesorjev, ki pa argentinskih problemov ne poznajo. KOMUNIZEM Nevarnost komunizma v Lat. Am®" ri-ki je resna stvar. Ne tako kot v Franciji in Italiji, kjer ima komunzem toliko in toliko organiziranih članov m volivcev, vendar ima tukaj veliko večje razvojne možnosti. Zakaj ? Predvsem zaradi tako velike mbč marksizma, ki že skoro prevladuje mecj izobraženci in na univerzah. V Evrop je drugače, ker so ti krogi že skoro 5® let nazaj obračajo spet k Bogu. TukaJ tega ni, ampak obratno omalovaževa nje in podcenjevanje Cerkve in duho'"' ništva. Na mnogih fakultetah je večina profesorjev marksistov ali pa vS® simpatizerjev in to je večja 'nevarnost kot tisoči delavstva, km.etov in analf3' betov. Velika beda je drug vzrok komuni® ma. Pravijo, da ima Lat. Amerika ® milijonov proletarcev. Življenje teh pod najnižjim življenjskim standardom’ večina ne zasluži niti 100 dolarjev let no. Vsa ta revna masa pa se je zaČ®*a zlasti po zadnji vojni prebujati, ho®*^ jo človeku spodobnega življenja, hitr spremembe, revolucije. Vse to jim P komunizem z vso silo obeta. Tretji vzrok je velika nevednost v tej vedno žanje komunizem; zato s, je tako opomogel v Rusiji in na K**'8 skem. jp Četrti vzrok je ogromna propagn0 ^ komunističnega bloka od zunaj, ki neprestano na delu zlasti potom kega števila konzularnih nameščen® odpora pa je malo in še tisti zelo r uspešen. PROTESTANTIZEM Tudi ta je ena od nevarnosti za katolicizem Južne Amerike. Je zelo de-pjen in zelo gmotno podprt od zunaj, maga mu pa nevednost, ko dostikrat lc ne ločijo mcd katoliško in protestantsko Cerkvijo — zato seje tako zme-Q 1 indiferentnost in mlačnost. Poseb-sekta spiritistov je v tem. zelo ne- varna. pomanjkanje duhovnikov in •jih je, so po večini dobri .. lz°braženi. V notranjosti države je ' h delo naravnost heroično, požrtvo-^ J'ost zgledna, vendar jih je le pre-r'ik ° ^ Evropi pride na enega duhov- na Nizozemskem 493 vernikov, v * .-4’ v *|hčiji 1075. na Portugalskem. 1550. V Bra 74q^'1 v Franciji 749, v Italiji ,x, ‘ ’ v Šnaniji 925, v Avstriji 932, v A^čiji ,a!inski Ameriki na takole; Kuba 7890, 'az'l 5481, Mehiko 4413, Argentina 3879, Peru 5386, Paraguay 5178, Bolivija 4495, Venezuela 4476, Kolumbija 3566. čile 2541, Uruguay 3451. Vendar je veliko od teh takih, ki samo poučujejo no šolah, tako da pride praktično na enega dušnega pastirja okrog 10 tisoč vernikov; po deželi je pa zaradi ogromnih razdalj še veliko slabše. Prihodnjost ne kaže na boljše, hm-pak še na slabše. Prebivavstvo strahovito narašča, duhovski poklici pa preje padajo kot naraščajo. Usodno za to je 50% analfabetov, ker iz teh poklicev ne more biti. Morda bodo katoliške šole ustvarile po družinah bolj Ugodna tla za poklice. Splošen položaj ni rožnat, 'ker manjka ne samo duhovnikov, ampak tudi laičnih delavcev, pri katerih bi pa morali gledati, da jih vzgoje čimbolj versko globoko, z največjim, čutom požrtvovalnosti in ne toliko z gledanjem na čim večje število. J. KN. r 1 Zrve, ki jih breme poslanstva zahteva, ne bodo zaman, kajti med sivimi zidovi velemesta, v mrzli tujini, bodo slo- U venske matere vzdrževale toploto doma in ohranjale košček lepe Slovenije POSLANSTVO SLOVENSKE MATERE Današnja žena se v mnogih primerih žal ne zaveda velikega poslanstva, nalog, ki jih poslastvo zahteva, ne čuti odgovornosti. Posledice so strašne: vedno več je nesrečnih zakonov, ločitev, podivjanih otrok.' Da bi vrnili srečo družinam, zmanjšali število nesrečnih zakonov, ustanavljajo po vsem svetu študijske krožke, .govorijo po radiu, televiziji. V Argentini limajo po župnijah „Konference Kane", „Sestanke Nazareta“. Zelo lepo poslanstvo vrši po mnogih župnijah „Liga de las ma-dres“. Organizacija ' ima dober družinski mesečnik, članice vzdržujejo po nekaterih okrajih vzgajališča, ko pazijo na otroke žena, ki '■ morajo na delo, organizirane imajo brezplačne zdravniške ordinacije, v mnogih trgovinah imajo 10, 20% popust. 1950 so ‘ustanovili v Buenos Airesu šolo „Instituto de Educacion Familiär“ Zavod za družinsko vzgojo. Materina hiša je v Parizu, v Južni Ameriki je že več takih' šol. Prvi dve leti učenke štu- dirajo, tretje leto imajo prakso, Mor<*9 vas bodo zanimali predmeti: Zgodovina, zemljepis, umetnost1* zgodovina, verouk, moralka, pos1 .eb011 predmet je družinsko računovodstv°' sociologija, psihologija. Nadalje še P uk za prvo pomoč, kuhanje, šivaDJ ' krojenje in krpanje. ,Q Učenke s profesoricami obiskuj6-! bolnice,i tovarne, sirotišča, da se jim pira tudi socialno, ženi tako lastno d lavno polje. P0 končanem triletnem študiju s učenke 1 usposobljene, da posreduj „družinski pouk“ v predmestjih in deželi. I Mnogi se trudijo za srečo n»s slovenskih družin. Imamo slovenske skc tečaje, mladinske organizacije, ^ ste te in one reči. A te reči bodo tedaj obrodile svoj sad, če bo tudi s\a I6 venska mati svoje storila. Že otrok, ^ dekle se mora v teip vaditi in tud* žene, matere /to zahteva veliko in truda. ., 1 volJf SAMOVZGOJA ^amovzgoja je dolžnost, ki jo ipo-s anstvo terja od žene in matere. Samovzgoja... študiramo, kako bi jaorale vzgajati svoje /otroke ali kaj, o bi največkrat morale začeti pri sebi. 0ST°di se večkrat, da so žene skrbne Za dom, v breme vsej družini. Naj po-v® Praktični primer: Gospa Lucija je znana v svoji oko-c • Zlato srce, v pomoč vsem, kakor asmiljeni iSam,arijan. če si bo kdo zlo-nogo, bo šla po rešilni avto, spra-v a bo bolnika v bolnico, poskrbela za v 0 družino in tudi'gmotno pomagala, J6 potrebno. — Ali kaj, ko si vsak (,a|' ne zlomijo nog; več je običajnih b ko je gospa Lucija neznosna.; dru- ce povedano, ima ponesrečen značaj. dobr,a je sadežu, ki ima okoli sebe ^rnje, če ga hočeš uživati, se zbodeš Prste, zato se mu raje .odpoveš. Lu-a je v sporu z večino sorodnikov in ^Hancev. Njen mož, odličnB oseba, je zdoma kot bi bilo potrebno in otro-so mnogo bolj zadovoljni v družbi °Sede kot'z mamo. U ,^jen značaj je kakor dinamit, že Zj.Jtrianj.š,o neprevidnost povzroči eksplo-• Zaradi malenkosti pa je že ogenj ^strehi. Stalno morajo paziti na besetz ’ gibe, tako, da se ji sosedje raje kvakajo — tudi če jih ima za nehva-jeZa6ze- Lucija to dobr0 ve. Ona, ki a t°likim pomagala, žanje le nehvalež-do ^sl Priznajo njene usluge, ali ve-T 80 iih morali drago plačati. Ubo-LuciJa, da bi spoznala, da je ona ma vzrok nehvaležnosti. kar . neznosnim značajem pokvari vse, j6 lltla lepega na sebi, celo izraz svo-°^raza- Ko bi izbruhi slabo volje v Vsa:* nekaj koristi, da bi dosegla če j,.116''' Nasprotno: učinek je isti, kct 1 udarjala po oslu. Otroci dobro ve- do, dd mama še v sanjah ne bo izpolnila groženj, ki jih obljublja. Pred Lucijo, ki želi izboljšati svoj značaj se vrstijo prepovedi: Ne sitnari! Ne užali se brez vzroka! Ne imej vedno prav! i Ne vzroji kadar razpravljaš! Ne prepusti se jezi! Ne povej vsega, kar misliš! (Ne kuhaj v sebi nezadovoljstva! Ne glej samo slabih strani! Ne pogrevaj prepirov! Prva stopnja: Dopoveduje naj si, da nihče ni popoln, tudi ona ne. Nepopolnost je nekaj samo ob sebi umevnega. Lažje bo prenesla, če bo mož prišel pozno domov, če bo Janezek prišel v sobo, ne da bi si obrisal čevlje, in če b0 dobra prijateljica šklepetala zaupano ji skrivnost. Kadar se bo dobro vživela v misel, da so vse reči na tem svetu nepopolne, j0 bo vsako dobro dejanje presenetilo. Druga stopnja: Proti izbruhu jeze — zid molka. Kadar bo zmožna vzeti na znanje, da je komu mraz, čeprav je njej vroče, da je komu všeč mesna hrana, čeprav je ona navdušena za rastlinsko, bo že stopnjo bliže k lepemu značaju. Deloval bo razum. Važno mesto pa imajo tudi živci. Pe,tiček si je že stotič obrisal nog v rokav. Ni bilo časa za razmišljanje — mimo grede je padla klofuta. Ne bi bila potrebna — ali živci! Kadar začne vreti v Luciji, naj zapre usta in če misli, da ne bo vzdržala, naj se umakne, namaže naj parket, očisti madeže, zabije žebelj in energija bo dobro uporabljena. Tretja stopnja: Lucija je že bolj po-pežljiva. Bliža se višji stopnji pri gradnji lepega značaja. Lucija in vsaka žena prinese v zakon bogoto doto in to je njen nasmeh, njen optimizem,, ki razreši težke probleme. Krasen zgled nam je dala sveta žena Ana Marija Faigi iz Siene v Italiji. Zelo trdo življenje je imelo, številna družiria je živela v pomanjkanju, mož je bU grob-jan, zelo nagle jeze. Saj je nekoč za otrokom kar skozi okno pognal stol. In ta m°ž je kot 92-letni starček (v starosti se je izpremenil) ob postopku za kanonizacijo izjavil: „Znala me je razumeti, vedno je bila ljubezniva, nasmeh je bil na obrazu moje dobre žene — to je bil čudež vseh dni.“ Samovzgoja bi bila ena glavnih nalog, ki jih poslanstvo zahteva od vsake žene in matere. Brez samovzgoje tudi poslanstva ni. V zadnjem, času dobite na tem področju zelo zanimive vprašalne pole — test jih imenujejo. Recimo; praviš, da nisi egoistična? Odgovori na ta vprašanja — da nisi kriva nesoglasja v družini — odgovori. Žena more po odgovorih matematično spoznati resnično stanje. Bilo bi predolgo še več o tem razpravljati. IZOBRAŽEVANJE Druga dolžnost bi bila: izobraževanje. Nevaren je beg pred duševnim naporom. Za ženo je razkošje misel, da bi se zanimala za dnevne dogodke, tekoče človeške probleme, vzgojna vprašanja, knjige. Mislimo, da je šolska doba že za nami, profesor nas ne bo več spraševal. Vendar dom terja svoje, je v nevarnosti, da obuboža, ovene. Kultura ni stvar odveč, ni predmet nekaterih. Žena, ki se izobražuje ima svoje gledanje, svoje prepričanje, bolj je pripravljena na težave pri vzgoji otrok, ■kultura jo plemeniti. Ni nevarnosti, da hi bili pogovori pri mizi vedno enaka rutina; ob zaključku dneva ne bo mož poslušal samo brezpomembne informacije, slabosti, tožbe, žena, ki se v tem, ne zapusti, ima v sebi nekaj oživlja' jočega, svetlega. Revije, časopisi prinesejo tudi z® ženo zanimive članke. Tehnika, kemil® sta napredovali in mnogokrat se mor6 okoristiti s praktičnimi nasveti za bu' hinjo, dom, in vrt. Samovzgoja in kulturna rast bi bü1 podlaga, da žena, mati lahko vrši sv°' je poslanstvo. POVEZAVA Z MOŽEVIM DELOM Rekli smo, da je ob ženi mož; torej je žena zelo povezana z njegovim delo1® in po možu posredno vrši svoje posla11' stvo. Mar ne govori po možu mnog0' krat ženin napuh, ženina pohlepno®* ali pa ponižnost, prizanesljivost, umcr' jenost, zadovoljstvo z malim? Žena '>e' liko pripomore k moževim uspehom. ; družinski reviji sta bili posrečeni sli^*' žena kleči na veliki deski, pod kater bi to težko vprašanje reševali. 1. Mati, d°mu daj prijeten slovenski izraz! Zato ni potrebna razkošna palača, v skromnem stanovanju najdemo večkrat več harmonije. Otrok naj vidi svetlikajoča se tla, mizo pogrnjeno z vezenim, prtom narodnih motivov, S{ °te«sfca mati naj tudi v tujini goji ljubezen do vsega, kar je slovenskega na stenah fotografije naših lepih slov. krajev, slovenski koledar, slovenski časopis, revije naj bodo na vidnem mestu; v lončkih ali na vrtu pa rožmarin, nagelj, roženkravt. Čim starejši bo otrok, bolj bo opazil razliko: naša mama ipa lepše vse uredi, ne postaja pred vrati, vedno dela, zato je pri nas lepše. 2. Izraz našega slovenskega mišljenja in čustvovanja moremo posredovati tudi z našimi slovenskimi običaji. Zamislimo se v slovensko praznovanje sv. večera: kajenja, nožni venec ob jaslicah, petje božičnih pesmi in potem dobra večerja in nazadnje polnočnica. Otroci so že ob pripravah srečni in daril ob božičnem drevescu ne pogrešajo'. Velikonočni žegen z vsemi pripravami, barvanjem pirhov otroke osreči. Največjo težo, da je ob teh dneh res lepo, nosi pač mati. Izplača se; z lepimi običaji neprisiljeno oživljamo v otroku ljubezen in simpatijo za vse kar je slovenskega. 3. Uspešno sredstvo, da bo otrok tudi slovensko čutil, pa je naša pesem. Po slovenskih domovih so mnogo peli, svetne in cerkvene pesmi. Čutila se je neka svežost družinskega ozračja. Ali smo danes že izgubili tajnost, kako to svežost ohraniti ? Pojemo vedno manj, radio navijamo vedno več. V slovenski pesmi imamo velik zaklad, ki ga bomo lahko po neumnosti zapravili. Ali ste opazili, da v cerkvi pojemo le nekaj pesmi, večkrat ne poznamo besedila druge kitice in pesmi bodo šle v pozabo; naši otroci jih ne bodo več znali. Mati naj navdušuje, da bodo ob družinskih praznikih ob godovanju, krstu, dekli tnah, fantovščinah, porokah, veliko prepevali. Sicer bodo postala naša zbiranja dolgočasna, kakor so tukajš- nih domačinov. Radio-combiuado, prfc1' ljeno vedenje, razkazovanje daril, obleki ples, dolgočasje in čakanje kdaj bo bolj zanimivo, živahno, če ima otrok posluh»-mati, kupi mu vsaj ustno harmonik0!' navduši ga, naj hrani denar za kitarOr harmoniko. Ob instrumentih mu bo slovenska pesem še lepše zvenela. 4. Velika pomoč materi, ki se trudi, da bi otrok še čutil slovensko, j® slovenska šola in naše organizacije. V slov. šoli dobi otrok nove prijatelji na mladinskih prireditvah opazi, da j® še veliko otrok, ki govorijo, pojejo p° slovensko, žal vsi slovenski otroci D® obiskujejo slov. šolskih tečajev. Nekatere matere nočejo razumeti velik@ga pomena slov. šole, zopet druge bi Pa otroke rade poslale pa ne morejo. Niso redki odgovori, ko učiteljica vpraša bratca, zakaj sestrice ni in ji odgovori, da nima čevljev, nima copat, kot j® zadnjo soboto rekel neki fantek. V številni družini je očetu in -mami težk° pošiljati več otrok tedensko v slovensko šolo; vožnja je draga in primerno Obleči jih ni lahko. Delo matere je, da zasleduje učenje otroka v slov. šoli, sicer bo mal® uspeha. Ponavlja naj z otroci katekizem, jih uči moliti. Doraščujoče otroke slovensko vzgajajo mladinske organizacije. Srečna J® lahko mati, če ge otroci zanje odločij0' v njih delujejo. Organizacije zahtevajo od mladine prvih žrtev, naporov. Kakor so prestani napori prijetni, tak0 bo otroku po žrtvi, ki jo doprinese zaradi slovenske organizacije rastla lju' bežen in tudi navdušenje za vse kar j® slovenskega. S tem ni kronano tv0)0 prizadevanje, slovenska mati ? Marijana Mar11 Vinicij je .takoj po prihodu v gle-a*‘šče izginil skozi majhna vrata v Prostore, kjer so čakali kristjani. Ko s° se ,mu 0gj navadile teme, je zagle-(a* nekako veliko, nizko in temno dvo-lano, kamor je luč prihajala samo sko-21 zamrežene odprtine. Tam je videl kruže čudnih bitij, podobnih volkovom m .medvedom. Bili so kristjani, zašiti ' živalske kože. Eni so stali, drugi ,,e^e molili. Matere, podobne volku-janb s0 na rokah nosile otroke. Iz teh . ret>blek pa so žareli radostni obrazi ^ svetle oči, polne nadzemske blaže-' sti in hrepenenja po mučenjštvu, t je spraševal po Ligiji, °da nihče mu ni odgovoril. 282. hste Hodil je med njimi, se spotikal ob , ki so bili omedleli 0d vročine in °sti, zakaj zrak v tem prostoru je zadušen, da je slabost začela obha- «Ub. bil 5« h njega. Začel je na glas klicati gjj ° ’n Ursusa, dokler se mu ni ogla-mnški v medvedji koži ter mu dejal: od ,”H°sP°d, v ječi sta ostala. Mene so Vedli zadnjega, pa sem videl.“ ^ je kamnar, v čigar hiši je Peter * Vinicija. Vprašal je Vinicija Seda a-C’ Heter v gledališču, češ, da ■01 ^o umreti, ako bodo vedeli, 16 apostol z njimi. ob,^ed Petronijevimi ljudmi je, pre-Č|. Ctin v sužnja. Glej name, ko boste Zal a sredo peska, ondi pokleknila dvignila roke. Gladavci so besneli, So mislili, da kristjani že pred za- jjejkom ij0ja prosijo usmiljenja. Toda ^ salo ji^ je novo presenečenje. Iz Oetliate množice je vstala čudna, ne. ana pesem.: »Kristus zmaguje, Kristus vlada...!“ 298. re Ljudi je zajelo začudenje, ko je n > mogočni spev donel prav do vrh gledališča. Vse je molčalo in strmelo. Tedaj pa so odprli mreže in v areno so planile tolpe divjih psov, ki jim nekaj dni niso dali nič jesti, da bi rajši šli nad kristjane. Ti sc klečali kakor okameneli in peli. Psi so bili presenečeni zaradi njihove negibnosti in niso hoteli takoj skočiti nanje. Vzpenjali so se na ograjo, tekali okoli arene ter divje lajali. 299. Ljudstvo v amfiteatru se je razjezilo in začelo divje vpiti, ščuvalo je pse na kristjane, rohnelo in jih nazadnje nagnalo, da so začeli režati v klečeče postave. Nazadnje je prvi izmed psov zasadil zobe v pleča žene, ki je klečala ob robu ter jo potegnil podse. Za njim so tudi ostali planili nad kristjane. 300. Po areni so se valili klobčiči ljudi in psov. Kri je v potokih drla iz razmesarjenih teles. Psi so drug drugemu trgali iz gobcev 'krvaveča telesa in ude. Kmalu so samo še redke postave klečale pokoncu... Sužnji so začeli po vsem amfiteatru zažigati močne dišave. Njihov dim je zajel vse poslopje, da bi premagal duh po topli človeški krvi... Nihče ne' sme sebe in drugih v skušnjavo privesti in brez potrebe izpostavljati nevarnosti nravnega padca. Tu ni nobenih izgovorov in pretvez. Nravnost ljudstva je več vredna kot telesna kultura in umetnost. Kardinal Faulhaber VSAK DAN JIH ODPIRAMO Letos je sv. oče Janez XXIII. pri splošnem sprejemu omenil romarjem tole misel: Vsak dan preletite časopis, odpirate knjige; toda ali ste kdaj pazljivo prebrali staro in novo zavezo? Potem pa dodaja, da ni nobena novost za romarje, če slišijo, da je prva skrb Cerkve duhovna hrana njenih otrok. Med najvažnejšimi stvarmi je pa prav poznanje svetih knjig (OR, 11. januarja 196;?, str. 1). Prav zaradi boljšega poznanja teh navdihnjenih božjih in zato nezmotljivih knjig odgovorimo na nekatera vprašanja. Kako se svete knjige razdele? Vse svete knjtge delimo v sveto pismo stare in nove zaveze. Ali jih tudi glede vsebine ločimo? Da, Ločimo zgodovinske, poučne oz. pesniške ter, preroške knjige stare zaveze. Podobno razlikujemo tudi zgodovinske, poučne in preroške knjige nove zaveze. Katere so zgodovinske knjige stare zaveze? Prva Mojzesova knjiga (Genezis), Druga Mojzesova knjiga (Exodus), Tretja Mojzesova knjiga (Leviticus), Četrta Mojzesova knjiga (Numeri), Pe’ ta Mojzesova knjiga (Deuteronomium)’ Jozuetova knjiga, Knjiga sodnikov, P®' tina knjiga, Prva knjiga kraljev ^ nuje se tudi Prva Samuelova knjig®)’ Druga knjiga kraljev (pravijo ji tu®1. Druga Samuelova knjiga) , Treti® knjiga kraljev, četrta knjiga kraljeV' (Ker so v starih časih prvo in drulT knjigo kraljev imenovali prvo in drur Samuelovo knjigo, so v davnini treti in četrt0 knjigo kraljev imeli za Pr m drugo knjigo kraljev.) Prva kro1“ ška knjiga, Druga kroniška knjiga, E® drova knjiga, Nehemijeva knjiga tinska Vulgata sv. Hieronima imenU^ Ezdrovo in Neheijevo knjigo kar: * va Ezdrova in Druga Ezdrova knjiSa_ Tobijeva knjiga, Juditina knjiga, £ste ' rina knjiga, Prva knjiga Makabeje®'1 Katere knjige pa so poučne i in PeS niške knjige stare zaveze? Jobova knjiga, Knjiga psalm®'1 Knjiga pregovorov, Pridigar, Vi00^ pesem, Knjiga modrosti in Sirah® knjiga. Koliko jle preroških knjig stare zave0®' Nekdaj So ločili štiri velike prer® ike; Izaija, Jeremija, Ezekijela in DaDije13’ K Jeremiju pa so dodali še Žalostinke *n Baruha, ki je bil Jeremijev prijatelj in sodelavec. Nov slovenski prevod Pa Baruha šteje posebej med velike preroke, žalostirke pa ne pripisuje Je-rem.iju, marveč z velikim italijanskim svetopisernskim učenjakom jezuitom Va-ecarijem sodi, da je Žalostir.ke sestavilo več neznanih avtorjev. Poleg velikih prerokov pa je kar cela vrsta tako imenovanih malih pre-r°kov: Ozej, Joel, Amos, Abdija, Jona, ^'hej, Nahum, Habakuk, Sofonija, Agej, ^aharija, Malahija. Opomnimo, da se slovenski prevod drži malo drugačnega reda pri malih prerokih. Dodati mo-ramo, da je glede vsaj nekaterih malih Prerokov še mnogo spornih vprašanj, ^aj so delovali. Kaj pa zgodovinske knjige nove zaveze? Štirje sveti evangeliji; Evangelij po Anteju, Evangelij po Marku, Evangelij ?° Luku, Evangelij po Janezu. Ti štir- evangeliji so po vsej verjetnosti tu-i prav v tej zaporednosti nastali. Sem ^tejem0 tudi Apostolska dela, ki jih Je spisal sv. evangelist Luka. K»liko Pa je poučnih knjig nove zaveze? . Najprej tako imenovanih štirinajst /tov sv. apostola Pavla; Rimljanom, v" in 2. Korinčanom, Galačanom, Efezom, Filipljanom, Kološanom, 1. in 2. ®Saloničanom, 1. in 2. Timoteju, Titu, 'lomenu in Hebrejcem. 0 ^ri teh Pavlovih listih naj spet rienimo cjyg gtvari: Listi niso našte- Keb l*ko časovni zaporednosti; glede lista rejcem pa je sporno vprašanje, ko-je pravzaprav sv. apostol Pavel njegov avtor. Dalje spada k poučnim spisom nove zaveze tudi sedem tako imenovanih katoliških listov: List sv. Jakoba, 1. in 2. list sv. Petra, 1. in 2. ter 3. list sv. Janeza ter List sv. Juda. In preroške knjige nove zaveze? V resnici je samo ena preroška knjiga nove zaveze; Razodetje apostola Janeza. Nekateri se še spominjate, kako pretresljivo je škof dr. Gregorij Rožman to knjigo razlagal v svojih postnih govorih v ljubljanski stolnici proti koncu druge svetovne vojne. Morda je na pravem mestu še ta opomba, da je sedaj že pokojni profesor in prevajavec nove zaveze dr. Andrej Snoj, seveda s pomočjo drugih, tako lepo priredi] sv. pismo nove zaveze za celoten prevod sv. pisma v slovenski jezik, da mora človek res z veseljem in užitkom vzeti vselej te knjige nove zaveze v roke. Večkrat govorimo 0 številu svetopisemskih knjig. A je potrebno opomniti, da so nekateri spisi res zelo obsežni, da jih je kar za precejšnjo knjigo, drugi pa s0 zelo kratki. Najkrajši spis stare zaveze je prerok Abdija, v novi zavezi pa prisrčn0 pismo sv. apostola Pavla prijatelju Filomenu. Zgled škofa Slomška Že vemo, kako je božji služabnik škof Anton Martin Slomšek cenil in ljubil sv. pismo. Dr. Franc Šegula je v ocenah novega slovenskega prevoda sv. pisma .ponovno omenjal, da je ta nov prevod mogel iziti prav po zaslugi in priprošnji škofa Antona Martina Slomška. Podobno ljubezen do sv. pisma je imel tudi prošt Mihael Piki, Slomškov gojenec v celovškem s©me- nišču, njegov prijatelj in sodelavec v kasnejšem življenju. Dalje časa je pisal tudi dnevnik, v katerem beremo glede sv. pisma nekaj izredno spodbudnih stvari. 30. aprila 1855 je zapisal: „Danes sem 'bral poslednje poglavje skrivnega razodetja ter sem tako enkrat prebral in sicer prvikrat v svojem življenju celo sv. pismo. O koliki zakladi so shranjeni v tej knjigi vseh knjig! Kako obžalujem, da se nisem ročn0 od začetka svojega mašniškega stanu • lotil tega oživljajočega branja! Toda hvala Tebi usmiljeni Bog, da sem Vehdar končno začel, četudi pozno. Trden je moj sklep, da bom vsak dan najmanj eno poglavje te zlate knjige prebral, ako me v resnici ne bo kaj zadržalo. Jutri začnem spet s prvo Mojzesovo knjigo. Svetilka mojim nogam, je Tvoja beseda, luč na moji stezi Ps 118, 105). Milost Gospoda Jezusa Kristusa z nami vsemi (Raz 22, 21). 1. maja, takoj drugi dan, pa je spet spodbujal sam sebe; -„Danes sem zopet začel branje Sv. pisma s prv0 Mojzesovo knjigo. Dodeli mi Bog, po pri-pros’j sv. Apostolov Filipa in Jakoba, da celo sv. pismo zopet srečno preberem do konca, pa tako preberem, da mi bo to sveto opravilo k dušnemu pridu, Za to se hočem vedno spominjati besed sv. Hieronima: Kadar bereš sv. pismo, ne pozabi, da imaš pred seboj božjo besedo, ki ti veleva, da ne samo poznaš njegovo postavo, ampak jo tudi spolnjuješ.“ 6. avgusta 1860 pa je izpovedal: „Danes sem drugič do konca prebral sv. pismo... Hvala tebi, o Bog, za vse pobožne misli, razsvetljenja in tolažbe pri tem svetem branju. Naj se spolni nad menoj poslednja obljuba: Bla- gor mu, kdor ohrani preroške besed6 te knjige (Raz 22, 7).“ 27. aprila 1865 pa je v dnevniku zapisano. „Danes sem prebral posled" nje poglavje sv. pisma, namreč dvaindvajseto poglavje skrivnega razodetja sv. Janeza in tako tretjič, oziroma ker v dveh jezikih čitam sv. pismo, šesti6 v svojem življenju prebral vse sv. pism° Živo sem se prepričal o resnici: čim večkrat se sv. pismo bere, toliko bolj zanimivo in .podučljivo je to branje“ (pr. Drobtinice za leto 1869, str. 144' 145, 162, 172). Ali bo našel med slovensko duhovščino in ljudstvom dosti posnemavcev- Dr. Filip Žakelj .......................................•*•• ROJSTVO GOSPODOVO, REŠITEV ČLOVEŠTVA Rojstvo Gospodovo prinese veseli6 v naše družine, tolažbo vsem, ki žal°’ jejo, trpijo in jih težijo skrbi. Dandanes je potrebno, in to bolj kot kdal koli prej, da se vsi združimo pri Kri' stusu in z Njegovo pomočjo delamo bratstvo vseh članov velike družine čl° veštva. V tem je edina rešitev. (^v; oče Janez XXIII. v nagovoru v splo®n avdienci 19. 12. 1962.) BOG JE ŽELEL VESOLJNI CERKV' ZBOR Bog varuje, vodi in skrbi za sv0!0 Cerkev. To nam potrjujejo vsakodn6'’ ni dogodki. Tudi sedanji vesoljni c61 kveni zbor je izraz božje volje. B°S ^ je hotel, da poživi apostolsko delo Kj6( gove Cerkve. Kristusa morajo prizna vsi narodi in ljudstva za svojega kralja za vekomaj. (Sv. oče Janez XXB ' v nagovoru gojencem papeškega zäV° da Propagnd Fide 25. 11. 1962.) IZJAVE SEVERNOAMERIŠKIH VSEMIRSKIH PILOTOV Vseh 16 severnoameriških vsemir-, 'h pilotov je za božič izjavilo, „da se . 6 v vsemirju, ob pogledu na zemljo y ozvezdja prav začuti veličino veso. , a iti njegovega Stvarnika.“ To je bil 1 tih odmev pikrim, „ugotovitvam“ s°'jetskih pilotov, češ, da niso videli ”na nebu nobenega angela“. VELIKI MISIJON v SANTIAGO DE CHILE , S slovesnim blagoslovom in vzpod-uani v stolnici in s tem. slovesno otvo-Veliki misijon v nadškofiji mesta ^ntiago. R°LIVIJSKA VLADA BO ŠE NAPREJ podpirala „Kristusove šole“ s, P°Hvijska vlada je po kratkem pre-• Oku znova odobrila proračun v po-„Kristusovim, šolam. To je bilo i ,njeno na važni seji, pri kateri so j.* * navzoči nadškof ir. pomožni škofje s r Predsednik republike dr. Paz Esteu-?r°- minister za zunanje zadeve in bister zn poljedelska vprašanja, splošni odlok in njega izvršitev inaaj podrobno pripravljajo v državnih cerkvenih krogih. I(A|{D. WYSZINSKI: CERKEV NA poljskem ne bo izumrla; p Grdina, Štefan Wyszisnki, primas d je ob povratku iz Rima ob- st^‘1, komunistično vlado in tisk, da A mirila popolne zmote v zvezi z njenem potovanjem, v Rim in udeležbo ves°ljnem cerkvenem zboru. V Berlinu s0 prejeli sledeče izjave, ki jih je kardinal podal ro.ed pridigo pri večerni maši v cerkvi sv. Ane v Varšavi: „Glavna napaka brezbožnega tiska je v tem., da obvešča' zelo pomanjkljivo in celo neresnično. Kako naj tako ravnanje pospeši vsako možno zbližani j e mer Cerkvijo in državo ? Upam, da to vsaj ne bo škodilo sporazumu med Poljsko in sv. Stolico.“ Kard. Wyszinski je odločno zanikal od vzhoda do zahoda trditev, da je .preje] denarno pomoč od strani vlade za svoje potovanje v Rim. „Neki višji uradnik pri ministrstvu za vzgojo,“ nadaljuje kardinal, „je tudi širil med dijaki v Krakovu govorice, da sem bil ob vrnitvi s koncila klican na ministrstvo za zunanje zadeve, da bi tam poročal 0 poteku zborovanj in da naj bi na to zahtevo odgovoril, da vesoljni zbor ni centralni komite“ (komunistične stranke). „To je zmota in laž, da sem prejel 1500 dolarjev, govorice, ki jih širijo visoki (partijski uradniki in tisk. Resnica je pa ta, da sem smel vzeti s seboj sam0 5 dolarjev.“ In ob tej priložnosti je kardinal izjavil, da je resnica, da so mu denarno pomagali sv. oče in severnoameriški škofje poljskega pokoljenja. Neki časnik („Saturday Evening Post“) v Filadelfiji je objavil tudi odgovor kard. Wyszinskija na vprašanje kako gleda na bodočnost: „Vprašujete me, kaj mislim o bodočnosti. Enostavno zorani odgovoriti: ne vem. Toda o tem sem trdno prepričan, da katoliška Cerkev na Poljskem ne bo izumrla, in da 'križ ne bo izkoreninjen iz poljske zemlje.“ MEDNARODNI MARIJANSKI KONGRES V FATIMI Stalni odbor za mednarodne marijanske kongrese je sporočil, da se bo prihodnji marijanski kongres vršil leta 1967 v Fatimi, ob priliki 50-letnice Marijinih prikazovanj v tem. mestu. 16.451 ŠPANSKIH REDOVNIC DELUJE IZVEN DOMOVINE Od vseh redovnic, ki trenutno oskrbujejo šole in bolnice v Španiji, jih le 74% ostane doma; ostalih 26% pa jih odpotuje v inozemstvo, večinoma v špansko govoreče dežele. Sedaj jih 8703 deluje izven domovine. TEČAJ O DUHOVNOSTI PO KADI1 Ta tečaj je le sestavni del v gib8 nju „Za življenje sveta“, ki ga je spr°' žilo špansko Narodno vodstvo Apostol' stva m.olitve. A to dejstvo je zanimb0 zato, ker so ves tečaj prenašale tu1*' radijske oddajne postaje, tako da i0 mogle ta program poslušati tudi redrti škofa A. M. Slomška", katere so I® udeležili naši rojaki iz vseh prede-v Koroške. Med drugimi so bili nav-tudi prelat dr. Rudolf Bliiml, ka-n>k Aleš Zechner, ravnatelj slovenske ^1rrinazije dr. Joško Tischler, državni rf'ar'ec ^r' Ludvik Weiss, urednik lista ” 'užina“ dr. Jože Premrov, k; je za-„ °P‘*1 apostolskega administratorja prebega gospoda msgr. dr. Mihaela To-... sa iz Nove Gorice ter izredno veliko 0v®nskih koroških duhovnikov. Krasna dvorana je bila skrbno pri-,^avljeria. Na odru je visela lepa Slom-v Va slika, na obeh straneh slike pa 'R napis: Sveta vera 'bodi vam luč, '"'terin jezik pa ključ do zveličavne ;i;°dne omike. GOVOR DR. BLÜMLA Predsednik Krščanske kulturne zveze n 0f- dr. Pavle Zablatnik je pozdravil rojake ter v glavnih obrisih > , a?-al ,pomen slavnostne akademije, ]a. ar je zastopnik krške škofije pre-1{0 ob 100-letnici njegove smrti pokličite v spomin njegove besede, ki jih je govoril koroškim Slovencem leta 1838 v Blatogradu („Možburzi na Koroškem"): „Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo prejeli od svojih staršev. Dol. žnj smo skrbno jo ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti... Oj, ljubi, lepi in pošteni slovenski materni jezik, s katerim sem prvič svojo ljubeznivo mater in dobrega očeta klical, v katerem so me moja mati učili Boga spoznavati, tebe hočem kot najdražji spomin rajnih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto po pameti, kolikor premorem, skrbeti, v slovenskem jeziku do svoje poslednje ure Boga najrajši hvaliti, v slovenskem jeziku svoje ljube brate in sestre Slovence najrajši učiti in želim, kakor hvaležen sin moje ljube matere, da kakor je moja prva beseda bila slovenska, naj tudi moja poslednja bo. Tudi vsak pošten Slovenec ravno to želi, mislim, da želite to tudi vi.“ (Drobtinice 1848 stran?.) Dragi bratje in sestre na Koroškem, to želimo tudi mi, da teh Slomškovih naukov ne pozabite, da tako ostanete zvesti Bogu in narodu. Sprejmite ta naš pozdrav k vaši proslavi 100-letnice smrti škofa Antona Martina Slomška obenem, z našo prošnjo, da se pridružite naš; molitvi za njegovo 'beatifikacijo, da bo tudi naš narod dobil svojega svetnika, da bomo v slovenski posodi gledali žar božje luči,'ki bo ves naš narod stalno vodila k Bogu. DR. MIHAEL TOltO.š Nato je dr. Jože Premrov pozdravil koroške rojake tudi v imenu apostolskega administratorja msgr. dr. Mihaela Toroša iz Nove Gorice ter med drugim naglasil: „Slomšek sj je v Celovcu P°' stavil dva spomenika, ki sta vsakem11 zavednemu Slovencu sveta. Ustanovil Jc Družbo sv. Mohorja, ki že nad 100 let versko in kulturno vzgaja slovensko ljm*' stvo, ki bi prav gotovo ne bilo na tak0 visoki kulturni stopnji, če bi ne bilo M°' horjeve družbe, tako je dejal celo sl°' venski izobraženec, ki ni našega svetov"' nega nazora.. Nikoli pa tudi ne bon'1° pozabili, da je Slomšek študiral bog0" slovjc v Celovcu, kjer je svoje sovrstnike poučeval v slovenskem jeziku. \ istem bogoslovju je bil pozneje tim1 spirituai, kjer je nrav tako poučev» bogoslovce in laike slovenski jezik. Zanimivo je, da je dobil posebno pohval0 krškega škofa. Morda je malokom11 znano, da je 'Slomšek izdajal obiskov»* Ccrn slovenskih tečajev tud; spričevala z slovenskega jezika. Bogoslovje in eerkev, kjer je deloval Slomšek in kjer 60 se do zadnjega zbirali tudi sloven-rojaki v Celovcu, je danes poruše-Va- Ko sem zadnja leta opazoval to alostno razvalino, me je srce zabolelo. raSi koroškj rojaki, ob spominu na ta sl,omcnik, ki je danes uničen, si pojavite v svojih srcih spomenik, ki ga n°her.a sila ne bo mogla uničiti. Ljubite SV0J materni jezik in spoštujte ga!“ OSTALI GOVORNIKI Ravnatelj Valentin Vavti je lepo ori-®al Slomška kot učitelja, dekan Kristi 'tone pa kot duhovnika slovenskega ‘ludstva. Kanonik Aleš 'Zechner je poudaril Pinien Družbe sv. Mohorja za slovensko Judetvo, bogoslovec Jože Kopeinik je Rrpdočii Slomška kot bogoslovca in ®P'rituaia v celovškem bogoslovju, žup-g k Tomaž Holmar je naglasil pomen °m.škovc pesmi, k, je še danes živa našim ljudstvom, predsednik ko-°®ke dijaške zveze Matevž Grilc pa je vzočim zagotovil, da njeni člani delu-med koroškim; Slovenci po zgledu pikega škofa in domoljuba A. M. Slom.ška. j Slavnostni govornik profesor dr. Va-n'tin Inzko je navzočim jedrnato in v^Zoi'n0 podal lik Slomška kot človeka, yj a in iSlovenca, kj se je ves posve-delu in ljubezni za svoje rojake. PEVSKI ZBORI U pevsko društvo „Jakob Petelin-Ga-I-,. Je zelo lepo izvajalo pesmi: Slava Hj,1' Slomšek, Venček Slomškovih ter j ,0 Je vse ustvaril. Mladinski zbor di-je °V °t>eh Mohorjevih dijaških domov t Zelo prisrčno izvajal: Gorski zvon, enuhi potepuhi, En hribček bom ku- pil, Eno rožco ljubim.; m°ški zbor dijakov Mohorjevega dijaškega doma pa je zapel: Urbanovo, ter Lahko noč. Da so pevske točke omenjenih pevskih zborov tako odlično uspele in zajele srca vseh navzočih, ima veliko zaslug pevo vodja dr. Franc Cigan. Člani koroške dijaške zveze so zelo posrečeno deklamirali Sardenkovo zborno deklamacijo Slomšek. Ncuoza-ben bo ostal Kunčičev prizor Od zibeli do groba, zlasti (Nedeljska šola, ki so ga prikazali dijaki obeh Mohoijevin dijaških domov. Za vsakega udeleženca ,ie bila akademija veliko kulturno doživetje. Nikoli bi ne bil mislil, da je kaj takega mogoče prirediti v Celovcu. Nastop naše koroške mladine nam je vsem vlil veliko upanja, da bo hodila naša mladina zavestno in neustrašeno p0 poti, ki jo je nakazal veliki škof in Slovenec Anton Martin Slomšek. Po „Družini“ KRISTUSOVO ŽIVLJENJE PO INDIJSKO P. Jurij Proksch SVD (Družba božje besede) je zače; pisati Kristusovo življenje v indijskem jeziku in sicer v verzih. Tega načina se je zato poslužil, ker je odkril, da tudi indijski duhovniki tako najlaže sežejo v duše. Ti namreč povzamejo svoj nauk v pesmi in te potem, pojejo po ulicah ob spremlavi bobna. P. Proksch je ta način priredil za katoličane tako, da vse vrstice poje zbdr, le Kristusove besede poje en sam pevec. Pater sam, zelo navdušen pospe-ševatelj prilagoditve katolicizma indijski miselnosti, je že večkrat poudarjal, da so se katoličani tega načina za oznanjevanje evangelija doslej vse premalo posluževali. JUBILEJNA PRIREDITEV NAŠE REVIJE „Duhovno življenje“, slovenska verska revija, praznuje letos 30-letnico svojega življenja. Ta jubilej smo obhajali v nedeljo, 3. februarja, na nedeljo našega verskega tiska. Na sporedu je bila sv. maša z govorom, govora, razstava vseh letnikov „Duhovnega življenja“ in prijetna družabnost. Prireditev je 'bila v novi in prostorni dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu. Sv. mašo, ki je bila za vse rajne in žive sodelavce naše revije, je daroval g. direktor Anton Orehar. V cerkvenem govoru je razvil misli o pomenu verskega tiska. Popoldanski del, katerega se je udeležilo veliko prijateljev naše revije, je potekel v prijetnem razpoloženju. Na odru sta gg. Ivan Bukovec in Anton Kržišnik pripravila razstavo vseh letnikov . Razstavo so udeleženci ves čas prireditve ogledovali. Osrednja točka popoldanskega slavja sta bila govora g. msgr. Janeza Hladnika in g. nadzornika Aleksandra Majhna. G. msgr. Janez Hladnik, nekdanji urednik revije, je v govoru razvil prvo dobo „Duhovnega življenja“. Spomnil se je rajnega g. Jožeta Kastelica, prvega izseljenskega duhovnika v Argentini in ustanovitelja „Duhovnega življenja“. 'Nakaza] je vesele in žalostne dni, uspehe in težave revije. G. msgr. Hladnik je tudi čestital k zgradbi nove In prostorne slovenske dvorane. Za njim je stopil na oder šolski nadzornik g. Aleksander Majhen. Med nami v Argentini Vse navzoče je s klenimi besedam* 'spodbudil k zanimanju za slovenski verski tisk. Zahvalil se je zlasti za otroško prilogo „Božje stezice“, ki vrše tako pomembno poslanstvo med slo* venskimi otroci po svetu. Družabni del je prijetno potekel. Fantje in dekleta so skrbno stregla; srečoloV pa je bil tudi bogbt, saj je bilo okrog 500 dobitkov. Vsi oni, ki so že poravnali naročnino za leto 1963, so bili delež0* nagradnega žrebanja. Deset izmed teh je prejelo lepe nagrade. Ta prireditev je v vseh udeležencih poglobila ljubezen do slovenskega v60' skega tiska, ki ima tako pomemb00 poslanstvo med rojaki po svetu. MLADINSKE DUHOVNE VAJE Kot vrsto let, tako so bile tudi letos mladinske duhovne vaje. Dekle** so se zbrala v zavodu sv. Vincencij* v Villa Devoto v Buenos Airesu, v s®' boto, 23. februarja. Fantje pa istotaJ0 en teden za tem. Oboje duhovne vaje je letos vod** g. župnik France Novak. Deklet je P1"* šl0 83, far,tov pa 52. Duhovne vaje za, vse štiri stanov ^ JTtSj igralci Osojnikove pravljične igre „Zaklad," v slovenski dvorani „Goldinar mi je pustil pod prtom,“ je rekla veselo. „Jaz bi ti dal dva,“ je odvrnil rezko župnik. „Lonec žgancev in zelja bi bila zavalila predenj, da bj vsaj vedel, kak0 kraljevsko jem.“ „Zopm človek si,“ se je raztogotila sestra nad bratom. „Kakor da sem po-strežljiva iz bahaštva! Kakor da nisem zato, da bo tebi dober. Vsak dan manj vidiš, pa komaj petdeset let si star. Le oslepi. Beračil boš v šestdsetem.“ „Če bom osiepel, bom pa beračil,“ je odvrnil župnik, „naj bo in božja volja naj se zgodi. Ti pa si Marta m.ar-tasta, bom rekel z Učenikom in še kure ne preboliš, ki ti jo je odnesla lisica alj dehor, dasi je pisano, da jnora skrbeti gospod za vrabca in lisico. Zdaj veš!“ „Vem,“ je odvrnila sestra, „pa če se mi smili kura, da veš, zato se mi, ker jo je žival tebi odjedla.“ 'G:as ji je zatrepetal. Duhovnik je pogledal kvišku in je videl, da ima sestra solzne oči. Planil je živo: „Marta miartasta, kdo pa te je žalil? Marta martasta! Pa prav iz mojega vrča boš potegnila zdaj za te svoje solze in to veselje mojim očem, ki so te videle, da si vendarle človek.“ Razgovoril se je s sestro o vsem, kar se je bilo zgodilo in še tega ni zamolčal, da bo še sam kak groš primaknil za Jerasovega rejenca in za šolo Je-rasovemu fantu. Nato je udaril po njeni roči, ki mu je bila obtičala v njegovi, ko ji jo je bi) stisnil za solze. Rekel je: „Tako, moja ,leva roka1, zdaj veš vse, pa ee jezi, če znaš!“ Sestra se je samo previdno nasmehnila. Bila je modra in je v sebi domislila: „Vin0 pijejo možje, nobene skrivnosti nimajo. Pa jo bom jaz imela in če bo zvedel, bo drugod.“ ODISEJ 10 KOMENDA Mislila je na lonček mleka, ki ga 1 bila odmenila pošiljati vsako jutro r molži k Jerasu za rejenca... Tri dni pozneje je komendator ?e' ter Jakob-res odpotoval in župnik ^ gelj je prevzel posle komendskega upr& • ništva. Obenem je pa začel poizvedo^9 po rejenčkovih roditeljih. Tri leta Je kaj zaman in kar je v četrtem izvedel, ‘ bilo zagonetno, malo in strašno žalost® „Peter Pavel Glavar, krščen v ceJ kvi sv. Miklavža v Ljubljani, dne maja 1721, nezakonski sin Jerneja ^ varja.“ Razburjeno je župnik planil k stri in vzkliknil: „Vse veš, ,pa povej, ali bo P9' jabolko daleč od drevesa.“ „Ne bo, ne,“ je odvrnila sestra-„Pa bo,“ je vzkliknil župnik °^t čeno. Potem pa je odšel k Jerasov' v^r je ra-stel skoraj štiriletni najden-,v Peter Pavel ob osemletnem. Jer-r'3jcku in šestletni Manici. .. IV. JERASOV! , Jerasov sin Jernejček se je vil ne-mirno za knjigo ob ločetu. Bila ga je ^n,a kri in- kretnja. Strašno težko mu bilo pobirati črke za očetovim pr- stom: »Na drugi petik v’ postu. Ti jmash 6I)°shtio.vati tvojga Ozheta, r>u tvojo ^■ater, de boah dolgu si vil na zemlji. Xod. c, 20. Jast dobru vej m, de sled-6'. °zha, inu mati, "kadar G. Bogu ym l!?a otroka da, prež e j sazhneo sa ta-’Sa skerbejti, inu v’mishlatse, kej 'bo . krat s’tiga otroka. Quid putas, puer ste erit?“ »Tega ne razum,eva,“ je menil ob a nsč;ni učitelj in učenec se je od-^Irnil, da bo zdaj dovolj. Toda j^6 je hotel, da fant še beri in učer^c Iji ^ra* 'n 'bral, kako so mogočni kra-jn cesarji 'klicali vsega sveta modre j,.®?®, da bi jim srečo otrok oznanili: c P’ macedonski kralj, cesar Teodozij, .^‘sar Decius, cesar Maksimilianus. In skl as!^ri3*°S Platon sem.tertja mislil in ^ n,i: dubium et incertum est —, ^0tnljiVo je ir, negotovo, kaj bo z otro-0rn> ko doraste. ( , peči je sedela Manica, ki je bila tih ° s*tran:na, da ni nič hotela, samo iu 0 v’ase m.islila, se pohlevno smejala sp Pitala r,emirna le, kadar so jo pu-(jq1 Popolnoma samo. Ob njej je sesti t"**10’ čudnoresno in vedno bridko-zamišljen Peterček Pavelček; io je včasih Jerašovka 's solzami k0 ?’ c*a ji je strašno hudo, ker je ta- ^uden Otrok s svojim.i nekam veli-s b nezaupnimi očmi, ki gledajo v lfj kakor bi vedele vse in vse slutile so včasi hipoma sinile v čudnem ognju, kakor da so zagledale tisto daljno sluteno, komaj rahlo v dremotni zarji še daljnega razuma ležečej Te oči pa so ob nedeljah oživele v sladki radosti, kadar so se vrnili Jerasovi iz cerkve in je prišel Jernejček, ki je stregel k maši. Tedaj se je rejenček odmaknil cei0 Manici in ,se privil tes-neji k Jemejčku, ki je bil poln cerkvenega kadila, poln čudovitega vonja,, ki je razgibal otroku nežne nosnice. O svojem ginu pa je včasih potožil Jeras župniku, da ne ve, če bo kaj za šolo. „Bere že, bere,“ je rekel, „pa ga le tiste norčavosti mičejo, ko se bere, da se lev petelinjega perja boji, pa da irr.a slon dvojno srce, tako le1, ki se strašno boji, pa tisto, ki je grozno srdito; pa mi zna samo tisto Pa pamet, kako je Samson tavžent Filistejcev pobil.“ „Čakaj,“ ga je bodril župnik, „boš videl, kadar ga jaz v roke vzamem, in ga tudi bom. vzel; boš videl, ko bo malo bolj človeku podoben, pa ne tako otročji, če Bog da, da mi oči nagajale ne bodo, boš videl, kakšnega sina imaš!“ Zvečer pa je Jernejček spet sedel z očetom zn mizo in je spet bral 0 prerokbah modrih, kako so Ugibali io sreči cesarskih otrok in je „astrolog Platon“ zaključil: ,>Dubium et incertum est —, dvomljivo je in negotovo.“ Ko je bilo Peterčku sedem let, je vzela Jerasovka Manico in svojega rejenca s seboj v Kamnik na neko novo mašo. Jernejček, ki se je bil že pripravil za ljubljanske šole, je moral ostati doma. Udaril se je bil. Zlezel je bil na konja in ga podil proti Vele-sovemu, -Sam angej varih ga je ujel, da ni padel za smrt, ko se je konj splašil. Splazil se je krvav iz jarka, splezal nazaj na konja in tako prišel spet domov ter legel in blodil. Spomini na cerkveno slavnost v Kamniku s» se zapisali malemu Jeranovemu rejencu neizbrisno v dušo. Tiste dni je doživel še dru,go veselje, 'Smel je prvič streči pri maši in obnesel se je tako, da ga je cerkovnik po •opravilu prijel za ramena in potisnil pred župnika Roglja, meneč: „Ta bo pa pravi, če sem božji, gospod župnik.“ „Bo,“ je prikimal župnik, čez trenutek pa je vprašal: „Lej no, ali nisi Jerasov?“ „Je, Bog pomagaj,“ je odvrnil cerkovnik, „aii je že tako hudo z očmi?“ „Hudo!“ je dejal župnik. „Bolj spoznam že po glasu ko po očeh. Le to je dobro, da ni vsak dan tako hudo.“ •Nato se je obrnil k otroku in rekel: „Ti si Peter Pavel?“ „Sem, gospod.“ „Ali pa veš , kakšna moža sta to bila?“ „Prvi je bil papež, drugi učenik. Oba pa sta bila Kristusova apostola,“ je odvrnil deček. „Prav,“ je potrdil župnik. „Ti pa si odslej moj strežnik. Pa bodi boljši od Jerasovega. Jernejčka...“ * K0 je ajda počrnela in se je začela vsako jutro vlačiti megla nekod od Save in je zvečer legal dim. pastirskih ognjev vseprek ob tihe gmajne, drage, ježe in preseke, se je začei odpravljati Jerasov Jernejček v mesto. Takrat se je polastila Jerasovega rejenca čudna svojeglavost. Mal0 Je jedel, ogibal se je domačih, celo Manici se je skrival. Proti Jernejčku pa je bil kar hudo odurn0 neprijazen in nezaupljiv. Nekaj dni pred Jernejčkovim odhodom pa se je nenadoma spremenil in postal čudno živahen in veder. Sedeli so pozno popoldne s kravo v lazu in Jernejček je pravil: „Kaj Turki! Teh ne bo več v naše krajc| Ne upajo se, odkar je cesar posta'1' strašn0 močen grad, ki mu pravijo to Karlovec. Zidovi so tri sežnje de beli, da še krogljs iz kanona odskak® jejo kakor kostanj. Vsemu ispodar visok gospod, pa ________ . mora biti vsaj trikrat prej v bitki, ”c tak v žametnem, jopiču in z drob1'1’ sabljico, kakor jih je Ljubljana p°lna' kakor pravijo.“ Fant je utihnil, pogledal Manico a Peitna, se usaidil pred nju in Iie'ie ■ ,/Samo zato grem v šolo, da bom kd^ general v Karlovcu.“ Petru je zagorelo lice in je r®k ,,Le! Jaz pa bom mašnik.“ „Kako?“ se je začudil Jerneje6. Misliš, če znaš streči k m.aši, da J to vse. Kaj pa šole ?“ „Za tabo pojdem,“ je odvrnil peter' gradu je 8, Oni se je zasmejal, a nato je J*6 nil dobrohotno: „No, pa pridi, če bodo pustili.“ Potem ee je obrnil k Manici vprašal: „Zdaj pa še ti povej, kaj ibC” „Kravo bom pasla doma,“ je °dv nila skromno. „In moža boš dobila,“ je dodal Je( j nejček. Deklica pa je stresla z gl*v‘’ rekoč: „Ne maram ga." ,, „Stara baba boš, ploh boš vlačil*' je rekel brat. „.Naj ga!“ je rekla vdano... .. Jerasovka je bila blizu in je otroški pogovor. Obrisala si je 90 in je vzdihnila: ,jSanje, oltroške, nedolžne. Pa V| rujte svoje, Jernejček, da 'boš gen®* Pavelček, da boš novo mašo pel.“ In zopet je obrisala solzo in nila: „Ugenila pa je samo MaD 6. Kravo bo pasla in sama bo ostala? e rota. Saj ne bo ne lepa r.e boga"" Doli v klancu je zaropotal voz neJček jo je takoj udaril po Jer br6*” nayzdol; Manica in Pavel pa sta ob-S'dela iD .tedaj je rekej rejenec: , »Prav im.aš, Manica, le nikar ne Jerniji moža. Same križe (boš imela. ,r' meni pa boš imela dobro, ko bom, uhovnik in mi boš kuhala, kakor na-86,11 u župniku sestra.“ Dekle se je bolehno nasmehnilo ir« reklo: ^pavelček, saj povem, kako je, Pa žalosten ne bodi. Nikoli ne ,bo§ du- aovrik.“ »Kako ne bi bil ?“ je vprašal in ^bledel. »Oče s o rekli, da ne moreš biti.“ , Njemu so se zabliskale toči: „Pa toni!“ >Ne moreš,“ je rekla deklica vda- fto, tere zato ne smeš biti.“ Ozrl se je s široko čudečimi se oč- °braz nanjo in ni vedel, kaj bi odgovoril. mu je začel podrhtevati, nato so kop stopile solze v oči. Hripavo in ka- s bi sapo lovil, je zaječal: „Če ne ^ era biti, če res ne smem» potem, po-6m bom Boga prosil, da r,aj um.rjeni.“ - banica mu je ihtečemu ovila roke 0.0£ vratu in ga tešila. Pahnil jo jo j. Sebe in jD meril s srditimi pogledi. at° je rekel trdo in jezno: „Saj si 8nln, reci!“ »Lagala sem,“ je pritrdila tiho in aar,o. ^ L o jo Jernejček odšel v šoto, je po-y6 °Val Pavel njegove knjige. Vsilji-je Priljudno je znal pridobiti starega njlllsa, da mu je odprl skrivnost bra-v„ ’ ln je bral. Bral je na paši in v hle-^a pečjo in v somraku jutra. 'In Vu, le in Pašel, da je bito pisano prav zanj; n c bral ir« bral, da je znal do besede a Pamet: dati mogoče zadosti časti inu hva- dQ, — “ angelom zavoljo njih vrednosti, tan'<>te ihu moči. Angeli so naši kapi-’ 80 naši vahtarji, so naši besed- niki in pomočniki. O, ljubi inu vse časti vredni prijatelji naši! Angeli so Abrahama potroštati, angeli so Lota za roke iz Sodome peljali, da ne bi zgorel, angeli so Jakobu družbo držali, kadar je rajžal v Mezopotamijo. Angeli so srce dali Gedeonu, angeli so pogasiti ogenj, da ni škodoval Anania-su, Azariasu inu Misaelu. Angeli so svetega Petra rešili iz ječe Herodeže-ve. Inu sto drugih gnad ljudem so storili; zato vse časti inu hvale so vredni. Eno sam0 gnado najdem, da je človeku ne morejo izkazati, namreč, da bi nam sveto mašo brali, kruh v sveto rešnje Telo, vir,0 v sveto rešno Kri preobrnili inu nas naših grehov skozi spoved rešili, katero gnado samo eden je dosegel, že gnani mašnik! Zatorej ži-har angelom ga bom prjmeril inu bom tudi rekel, da je več, kakor angel. Datum est sacerdoti quod angetis non est concessum — dano je duhovniku, kar ne zmorejo angeli,“ Ob letu, ko se je vrnil Jernejček, je podedoval Potep Pave] nove knjige. Bral je, a r»i um el in ni imel nikogar, ki bi mu povedal, kako. Komaj nekaj malenkosti je bil izvedel od dijaka, ki se je otresal, kakor je vedel l in znal vedoželjnega tovariša. Peter je ostal že drugo let0 sam z Manico. Njegov odljudni značaj je medtem. rastel v čudaško samostojnost. Postal je nezaupljiv in je skrival celo pred Manico svoje silno nagnjenje do svete službe. Pri domačem delu je postal površen in je slišal zato bridke besede, ki so težko padale v njegovo dušo in ga begale. Knjigo je prelistaval; kar Je bral prvo uro, je znal brati, naprej pa ni šlo. Nekega dne pa se je zgodilo, da ga je zasačil župnik za svojim ulnjakom jokajočega. Knjiga je ležala odprta pred njim. Fantu s» tekle solze po tiču prav sredi med liste. Župnik se je hitro sklonil po knjigo in je videl, da je po prvi strani latinska, po drugi nemška. „Zakaj pa jočeš, ali te zob boli?“ je vprašal fanta. Oni je zardel in dejal: „Brati ne znam.“ „Kako bas znal,“ je rekel župnik, saj je nemško pa latinsko, ti pa še kranjsko ne znaš.“ „Kranjsko znam,“ je rekel deček Samozavestno. „Ta je pa lepa,“ se je začudil župnik, „ali s» te oče učili?“ „Malo so mi pokazali. Tega tu pa ne znajo. Jemejček ve, pa noče povedati.“ „Pojdi z menoj,“ je rekel župnik. Peljal de fanta v sobo. 'Dve knjigi je odprl pred njim in mu je kazal in bral: „Tu se bere tako: Pater nos-ter, qui es in coe-lis, sancti-fi-cetur nomen Tu-um, ad-veniat regnum, Tuum, fiat vo-lun-tas Tua... Tu pa se bere Vater unser, der du bist im Himmel, geheili-get werde dein Name, zukomme uns Dein Reich, Dein Wille geschehe! Ali si umel?“ ,^Sem.“ Župnik je rekel: „Sedi in se uči. Čez po] ure $e vrnem, bom videl, koliko boš zna}.“ Župnik je šel iz sobe in se vrnil s košarico grozdja in belega kruha ter postavil mikavno okusnost na mizo pred učenca, rekoč: „Ko boš znal, pa lahko poješ kruh in pozoblješ grozdje. Zdaj pa le pridno!“ Pusti] je otroka samega, čez uro si je mislil: „Zdaj mu bo menda že dovolj dolgčas. Kruh je pospravil in grozdje je pozobal. Bral pa ni.“ Vstopil je k učencu in se začudil. Kruh in grozdje de bilo, kakor ga je bil postavil na mizo. Deček pa je stal pred knjigama in je na pamet govoril, izgovarjal besede smešno po svojci pravilno: „Pater — Vater, noster ' unser, qui — der, es — du, in —■ bis coelis — Himmel...“ Župnik se je prijel za glavo in z‘l vpil: „Za sveto božje ime, nehaj, ^ št ja! Saj se mi v glavi moti, če ^ samo poslušam. Kako neki si to zn>a šil v eni uri pod svoje lase?“ „Nisem vedel, kako je prav, zaf sem se še tako naučil," je odvrnil ® ček vedro. Župnik je stegnil roko in rekel: ,>^a po obrni!“ Vsul je fantu v pokrivalo groz(^ in kruha in potem je rekel: „Oti'°' kaj pa bo še iz tebe?“ „Mašnik bi bil rad,“ je dejal ček veselo in zardel ter povesil gled, boječ se, da bo zdaj župnik z*| vpil nad njim, če, da ne sme biti, * nima ne očeta ne matere, kakor je " kla Manica. Toda župnik Rogelj ni & vpil. Samo roko je potožil fantu rame in rekel dobrohotno; „Zdaj pojdi domov in očeta Je**^ slušaj pa mater Jorasovo. Pa moli, ^ kor si se navadil: ,Fiat voluntas " — Dein Wille geschehe!1“ „Dein Wille geschehe, fiat voln11 tas Tua!“ In Peter Pavel je šel in molb 9 preprostostjo žlahtrčča, ki ni znal liti nego: Ave Maria. Peter Pavel > molil, a ni vedel, kaj moli: fiat voln tas Tua, Dein Wille geschehe! Župnik je nekaj večerov zapnf obiskal Jerasa in govoril zaupno ž nji1*1 Včasih je vze] rejenca k sebi in se ^ dij njegovi darovitosti in ljubezni knjig. Ko pa je odhajal Jernejček , trto leto v Ljubljano, je Peter Pa'v že odločno upal, da porečejo še njen1, naj prsede na voz. A mu niso rt* „Fiat voluntas Tua — Dein Wille ^ ?jh°he,“ je vzkliknil in šel za svojim hlapčevskim poslom. Tiste mesece ipotem pa je zvedel za Kotovo, da pojde v šolo in je Manici **°v®dal. Postala je žalostna. »Ali mi ne privoščišš“ je vprašal »Ti,“ je odvrnila vdano, a „hudo mi ' Sama bom, dolgačas mi bo.“ »Manica, ne boj se,“ je odvrnil to-> »vsak večer in vsako jutro bom ^slil nate.“ A deklica “Sama bom.“ p tihi sreči so mu minevali dnevi ni spal spričo preživih slik, ki le .gledal v duhu: duhovnik božji, oltarjem božjim stoji, še angeli ‘.'"hjo tolike moči; ne morejo odpu-grehov, nimajo ključev nebeških, v je Gospod Jezus dal Petru, pr-dui!'U Ta,Pe^u’ PaP°ži škofom in škofje 0^°Vnikom, da bo odvezano, kar bodo lm ,zaB> in zavezano tu in ,tam v ve-’ kar zavežejo... d^^Tdeljskega popoldne ga je obšel dej mec °b knjigi pred hišo in ni vi- ^ slabotne popotne ženice, ki je bila ^stala blizu njega in ga gledala želj-v n hrepeneče. Neko vaščanko je VsJa^aia> ali je fant Jerasov, in je izbo 0 A da je napol Jerasov, napol ipa in8V6(*' čigav. Nato je žena stala tam b0 ^ edala na dečka in se je zdelo, da žbu?lan''a k njemu. Tedaj se je deček ti0, Ženski glas iz hiše ga je bil ' cal: „Peterček Pavel, kje si?“ hutlpU’“ J’e odgovoril in vstal. Za tre-tuj^ s° se srečale njegove oči z očmi ni]ae ki ga je gledala in je tedaj omah-hi§0 T° poti naprej, ko je odšel v «Vojo -.Bila ie njegova mati in je šla bfotj ^alo6tn0 pot nekam v pašnike Je * Smartnu. Cerkev s šmarne gore edala nanjo. Zgodba, ki jo pri- povedujejo o zidanju cerkve na tej gori, je manj strašna, kakor je bila pot te ženske skozi gozdove proti šmart-nu' in ljubljanskemu polju krog Ljubljane, kjer je utonila v žalosti izgubljenih žensk. Istega večera je rekel Jeras svojemu rejencu: „Peter Pavel, če je božja volja, čez štiri mesece boš šolar v Ljubljani.“ Rejenec mu je poljubil roko. Tri tedne pozneje pa je začelo na selu goreti in Jerasov! so pogoreli do tal. Jerasova mati je od prestane groze in nočnega mrazu zbolela in legla. Ni več vstala. „Fiat voluntas Tua — Dein Wille geschehe!“ je vzdihnil Peter Pavel. Njegova šola je šla za zdaj po vodi... POSTOJ IN POMISLI... V vsem se moramo izročiti Bogu, a delovati moramo, kakor da je vse odvisno od naše odločitve. E. Mounier. Predvsem gre za to, da si na svojem mestu. V tem je skrivnost usode, pomembnost vsakega dogodka. Ch. Peguy. Ne dela nas svobodne to, da ne priznavamo ničesar nad seboj, marveč to, da častimo nekaj kar je nad nami. Goethe, Šele odgovornost podeli blagoslov in pravo veselje. S. Kierkegaard. Če ni vsak kristjan svetnik, ni treba soditi Cerkve in Gospoda, ampak človeško nezvestobo. R. Plus. Argentina: Dušnopast irska pisarna, Ramön Falcön 4158, Buenos Aires Brazilija: Marija Mestnik, C. Postal 7546 Sao Paulo, Brasil Z. D. A.: Rov. Julij Slapšak, 3547 Elast 80th Street, Cleveland, Ohio. U. S. A. Kanada: Ivan Marn. 131 A Treeview Drive Toronto 14, Ont. Canada Trst: Marijina družba, Via Rlsorta 3, Trieste, Italia Italija: Zora Piščanc, Riva I Mazzutta 18, Gorizia, Italia Avstrija: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec Celoletna naročnina za Argentino in države, ki nanjo mejijo (razen Uruguaya) 500 pesov. za ZDA in Kanado 5 dolarjev; za Avstrijo (15 šilingov; za Italijo 2.000 lir; drugod protivrednost dolarja. dukcyno 1 a viel«* *»(•' rlt*al Vstal je, vstali bomo tudi mi Dana mi je vsa oblast Držimo se domačega izročila Glas iz Rima V tvoje roke Primorske vesti Tridentinski cerkveni zbor Zakrament potrjenja Za kaj bomo molili v tem mesecu Pater Leppich: moderni apostol Misli za vsak dan Oskrunjena vera Glas v nas samih Latinska Amerika v luči koncila Poslanstvo slovenske .matere Quo vadiš Vsak dan jih odpiramo Od vzhoda do zahoda Slomškova proslava v Celovcu Med nami v Argentini Odisej iz Komende 1$ liH 1* 203 iOi 2$ ß $ 2$ 2# 22^ 22? 23» 2$ 2^3 243 243 ß LETO XXX. Štev. 4 april 19651 slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij * Grohar), urejujeta pa dr. Branko Rozman in dr. ^ Starc. — Editor responsable: Antonio Orehar. Falcön 4158, Bs. As. Rogislro de la Prop. Intel. N9 ^ J r~- *' : Tiska Vilko S. R. L,, Estados Unidos 425, Buenos Most čez Sočo, kateri je slovenski pesnik Simon Gregorčič zapel čudovito pesem „Soči“ Naslovna stran: Vstajenje (lesorez: Ivan Bukovec)