Leta XXIV., si. 11 Ljubljana, sobota 15. januarja 1944 Preis » Cesa t- L l)pravtu4tvo ; ljudi tana, fuccimieva alita S» Telefon k *l-22 il-23 $1-24 Inserat m oddelek L|ubl|ana. Pucciniteva ali- ca 5 - telefon št JI-». 51-26 Podružnica Nove- tnesto: Liubl lanska cesta 42 hkliui'nc Wüopstvc a 3glast a Italije io inozemstvo UPI S. A- MILANO_ Računi: a Liublianskc pokra lino pn poštna dekovnero zavodu it 17.7-19, za ostale kraje Italije Servizio Conti Cori Post No 11-M 18 B . V. \ . . v; _ ' W ■ ' s";'. ', "* sa inozemstvo vkliučrto > »Pooedeliskia» lo* troni« Lu 56.50 Uredaiitto: Uobttasa. Puccmucva olica ite®. 5. celrfot» ite». 51-22 51-2J. 51-24 Rokopisi »e o e »rafal o 335 Sowjetpanzer Ist zwei Tagen vernichtet Weitere Sowjetangnib in harten Kämpf en abgewiesen— Steigende Heftigkeit der Kämpfe bei Venafro in Süditalien Führerhauptquartier, 14. Jan. DNB. Das Obsrkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Nordöstlich Kertsch wurden starke feindliche Angriffe abgewiesen. Am Brückenkopf von NikojK>I dehnten die Polschevvisten ihre Angriffe ani visitare Abschnitte aus. Sic wurden in schworen Kämpfen abgewehrt. Im Kaum westlich Kirowograd zerschlugen unsere Truppen mehrere feindüvhe Angrlffsgrappen. Nach harten Kämpfen wurile hipir im Gegenangriff orne Frontlücke geschlossen. Zehn feirdl che Pan» r und "0 Geschütze wurden dabei vernichtet. Südlich und Südwest Ich Tscherkassy ■ e'ner Fan »er di vision 19 durchgebrochene Panzer. Im Kampfraum von Witebsk liess die : Wucht der feindlichen Angriffe unter dem i Eindruck der schweren Verluste des Vor-j ta«ros nach. Schwächere Angriffe wurden ■ abgewiesen. ! Nordw estlich Newel führten die Sowjets ! anvh vestem keftire Angriffe, die in harten Kämpfen abgewehrt wurden. In den beiden letzten Tagen verloren die Bolsehewisten an der Ostfront 335 Panzer. In Süditalien greift der Feind im Abschnitt westlich und nordwestlich Venafro mit steige?)der Heftigkeit an. Schwere si-'d Kampfe mit örtlich eingebrochenem j Kämpfe sind hier im Gange. Feind im Gange. Ir'' lì a *im südwestlich Pogrehischtsche wurden d e Sowjets im Gegenangriff weiter zu rück geworfen. YV 'sti ch Beri'itschew wurde eine ins Hinters^"*'1 »■ durchgebrochene sowjetische Panzertruppe 'weh h-chuss von 55 f "«»'-.«.-t *»r>nzem »nid 8 Sturmgeschü-tzen vernichtet. Im Ifa.»*!" «"i'-f!" sinil westreh N'o- werrad—"'"olviv leisteten en^re Truppen gegeni;":er aria'a i fc;v5!m >efoni italijanskega generalnega Itaba mar'alcm Cavallerom Dne 11. septembra popoldne, štiri dni po Badoghjevi iz-• ' r, t"'< no ponovnem zavzetju Rima jc bil (i - r> sik* DNBja na vrtu nemškega pesbnštva v R:mu. ki je bilo takrat ena izmed redk h, o j Nemcev zasedenih točk Nem k: padalci ;n pripadniki varnostne službe so takoj izvršili potrebne ukrepe, da bi osvobodili voditelje fa-•si/ma. ki i h je da' : zapreti Badagli jeva ki ka, in da bi jih za:č:t;li pred maščevanjem raznih kr mun:st*čnih tolp. zaradi katerih so bili takrat posamezni prede'i Rima še precej nes'gur-ni Skupina teh osvcbcjencev je bi!a pravkar privedena v pc- lonje poslaništva, med njimi pa je zbu;a1 pozornost maršal Cavailero. ki je bi take rezerviran, da je skoraj mejil na apa-ticnc-vt. V razgovoru z dopisnikom DNBja se je iz^iscvanju dni. ki jih je prebil v zaporu. ter je takoj pričel ßevoriti c uspeh'h r>:n- :čem italijanskega naroda ali prc&tovo'jno končati svoje življenje, je nekaj ur pr» osvoboditvi iz trdnjave Boccea izbral samokres. TiH. 13. jan. R. Veronski proces obv'aduje tudi še danes zanimanje italijanskega tiska, ki poudarja pravično sedbo z 18 smrtnimi kaznimi. »I! Piccolo« piše. da je krivica obtožencev tem večja, ker je država v vojni, od katere izida je odvisen skupno s častjo in prestižem Estonski odgovor na boljševilke obljube Reval, 13. jan. R. V poslanici vodje vrhovne uprave za narcxlno vzgojo. Mereta, ki je b:la po radiju naslovljena na estonski narod, je govornik komentiral izjave »Pravde« o ba!t;k:h državah Poudaril je. da so Estonci svoje mnenje o boljševizmu že pokazali z osvobodilno vojno v letu 1918 Ko so bol j še-viki leta 1939 postavili Estonski ultimat, so bili Estonci prisiljeni popustiti, ker jim takrat ni bilo mogoče dati z orožjem v roki izraza svojemu pravemu mnenju, ko pa se je estonskemu narodu nudila možnost izjaviti pravo mnenje, se je to izvršilo z orožjem v roki. Estonija ne bo prej odložila orožja, dok'er ne bosta Stalin in vsa njegova židovska klika odstranjena. ženeva, 13 jan. R. Veliki estonski dnevnik «Esti Sočna« se obrača glede na skušnje, ki jih je estonski narod imel v letih 1918 in 1941 z bo'^eviki, proti naivni trd'tvi. da se je mo«la v Sovjetski zvezi zvršiti neka evolucija. »Tudi najbolj nepoboljšljiv optimist ne more najti n:ri naimanj-esa znaka kakega razvoja boljševizma v smeri oblike primerne človeške skupne? f:«. pi?e list. »Nasprotno, v 25 letih je boljševiški teror posta! še bolj brezmejen, umor še boli surovi, tiranija še bolj pepo'na Če sov;et=ka v'ada sedaj zopet odpira cerkve, k' so jih unorab'jal; desetle tja kot konjske hleve in skladišča za b'ago. in če ustoliči kakega patrijarba Čeke. če se govori o zopetni cbnovj n-?c:nna!ncga življenja posameznikov in čep-a v trdijo da n'majo boljševiki nobenih ma'écva'n'h namenov in da tudi Estonci nima io vzroka bati se lih, vendarle ne moremo ver eti taki spremembi Kar se ni zff"di'o v 25 'et'h se bo tem mani v dveh letih Vo'ka lahko cb'ečemo v ia^njetovc kožo. ostal pa bo "e vedno zverina Ne evoltici ia boIi5ev-'zma. marveč n:eiovo un'éenje jamči estonskemu narodu življenje in varnost« Af?s!ešlfrs s^l^fkc Polfakaen F>erlin, 13. jan. R Zelo zanimiv doka? za -ìesigi'inost. ki vlada v Velik-' Britan ji glede po'iskega vprašanja, podaia pe pojmovanju W'ilhe'mstmsse stcckho'mska vest lista »Eve-ninp Standard« ki trdi d ' so poliski krogi v Londonu debli ? Poljcke vest da je nenvki generai von Bl^skovitz nred kratkim obiskal polj keßa generala Kurtze:a Bla^kovitz, da je pr tem zastavil po'jskemt: generalu HitleTievo ponudbo, če je pripravljen pod nemškim nad- zorstvom ustanoviti poljske armade in ali je pripravljen voditi jih proti boljše vikom Ta zanimiva napačna vest, ki je od začetka do konca popolnoma 'zmišljena. kakor poudarjajo, 'ma ta namen, da bi angleško politiko nasproti Poljakom prikrila Morda pa se skriva za tem tudi mnenje britanskih krogov, da bi b lo dobro. če bi se ostra gonja boljševikov proti Poljakom nekoliko zavrla Bukarešta. 14. jan DNB List »Porunca Vre-mii« označuje sovjetsko noto Poljakom kot posledico konference v Mcskv- in v Teheranu. Postopanje boljševikov s Poljaki jasno kaže kratkovidnost tistih poljskih državnikov, ki so bodočnost Poljske zidali na Anglijo in so na ta način onesreči'i svojo domovino Namesto osvoboditve so dož:veli Poljski sedaj to. da so jih Angleži izročili sovjetski krvoločnosti. Norveški list o sovjetskih slepllih Oslo, 14. jan. R. Pod naslovom »Stalinovo najnovejše slepilo« se bavl norveški kmečki list »Nationen« s sovjetsko politično taktiko. Politiko Moskve, piše list, obvladuje uporaba slepil. Boljševiki poizkušajo varati narode in države, toda izpre-gledati vso to dolgo vrsto prevar ni težko. Najprej so navidezno opustili svetovno revolucijo, med tem pa smo že dobili nešteto dokazov za neresničnost tega dejstva. Boljševiki neovirano nadalje snujejo svetovne revolucije. Spomniti se je treba le primera boijševiških intrig v Severni Afriki. Tudi imenovanje patrijarha je bilo, kakor se je izkazalo, le eno samo slepilo. Zadnjo intrigo predstavlja sedaj zadeva s Poljsko. »Tass« razsipa z besedami kakor *meja« in »prijateljski odnosi«, v resnici pa ve ves svet, kako spoštujejo boljševiki državne meje. Da sploh ne govorimo o »prijateljskih odnosih«, cilj Moskve je bil in bo ustanovitev sovjetskega sveta. Pri tem naj bi bila Poljska le odsek na poti snežnega plazu, ako bi vse tako šlo, kakor si Stalin želi. List zaključuje s pozivom, da se je treba usodi zahvaliti, ker razpolaga Evropa s silami, ki bodo lahko preprečile tak razvoj. BS sovjetskih oklepnikov iiničenlh v 2 dneh Nadaljnji sovjetski napadi odbiti v hudih bojih — Naraščanje silovitosti bojev pri Vesiafra v južni Italiji Führerjev glavni stan, 14. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Severnovzhodno od Kerča so bili zavrnjeni močni sovražnikovi napadi. Pri nikepoijskem mostišču so boljševiki razširili svoje napade na nadaljnje odseke. V težkih bojih so bili odbiti. Na področju zapadno od Kirovgrada so naše čete razbile več sovražnikovih napadalnih skupin. Po hudih bojih je bila tu s protinapadom zaprta neka vrzel v bojišču. 10 sovražnih oklopnikov in 30 topov je bilo ob tej priložnosti uničenih. Južno in južnozapadno od Cerkasov so boji s ponekod vdrlim sovražnikom. N'a področju južnozapadno od Poprebišča so bile sovjetske čete s protinapadom ponovno vržene nazaj. Zapadno od Berdlčcva je bila uničena v zaledje prodrla sovjetska oklopniška skupina, Iz katere je bilo sestreljenih 55 sovražnih oklopnikov in 8 udarnih topov. Na področju južnozapadno In zapadno od Novograda-Voliuska so se naše čete trdovratno upirale napredujočemu sovražniku. Zapadno od Rečice sovražnik še nadalje močno pritiska. Pri obrambi težkih sovražnih napadov so uničile naée čete neke oklopne divizije 19 prodrlih oklopnikov. Na bojišču pri Vitebsku je popustila silovitost sovražnih napadov zaradi težkih izgub prejšnjega dne. Slabši napadi so bili zavrnjeni. Severnozapadno od Nevelja so Izvršile sovjetske čete tudi včeraj silovite napade, ki so bili odbiti v hudih bojih. V obeli zadnjih dneh so izgnbili boljševiki na vzhodnem bojišču 335 oklopnikov. V južni Italiji napada sovražnik v odseku zapadno in severnozapadno od Venafra z naraščajočo silovitostjo. Tu se vrše težki boji. Z ostalega bojišča razen o spopadih prednjih straž ob Garigliaini ne javljajo o nl-kakih pomembnejših l»ojih. Mornariške obalne be.terije so obstreljevale sovražne rušilce pri njihovem poizkusu, da bi obstreljevali mesto Chitanuova ob jadranski obali. Po več zadetkih so goreči inSl'ci odphtli proti jugu. V pretekli noči je vr^lo n< k.» j britanskih letal bom Im- na zapadno nemško ozemlje. V večerniii urah včerajšnjega dne so napadla nenišJ.ii letala cilje v jnžnovzhodni Angliji. Basllrlenje sovjetske zimske ESsrszIvc V zimski bitki je b'!o doslej sestre>nih 38CÜ sovjetskih oklopnikov — Velik obrambni uspeh pri Vitebsku tudi njen obstoj Pred 25. iul'jem je bila Italija š\- pri polni bojni moči kot velesila. Kla-vema po ava nezvestih ;n nezanesljivih Italijanov, ki v zvezi z doüodk- prehaiajo od časa do časa iz enega tabora v drugega je bila prepuščena. kaker se je zdelo, preteklosti in izbrisana od Italije, ki je zvesta pogodbam tudi tedaj, če stane zvestoba težke žr've. Odgovornost — in to so dogodki no 25. juliju zadosti dokazali — je bila tako velika, zaključuje list. da je v Veroni izrečena in izvršena sodba ro-polnoma v skladu z mora'nim n zgcdov'rrkìm vidikom glede na neogibne zahteve naroda, ki je v vojni. &Mept Italijanskega ministrskega sveta Milan, 14. jan. R. Na nredlog Duceia ie sprejel ministrski svet zakonski osnutek, ir razrešuje prpadnike državne uprave njihove prsege. ki so jo dali bivšemu kralju. Z nadaljnjim sklepom ministrskega sveta je dob la fašistična republikanska stranka pravni značaj. Istočasno so bi'e uveljavljene vse določbe. ki so že nrej veljale za narodno fašistično stranko. Z istim dekretom so bile zopet uveljavljene vse organizacije in ustanove bivše fašistične stranke, S tretjo uredbo je b:lo določeno, da se prenesejo vse na!o?e in pooblastila republ kanskih fašijev in republikanskih organizacij v inozemstvu na vodstvo stranke. Slednjič je ministrski svet odobril ustroj nove republikanske policije in je sklenii da izgube zakonsko priznane predpravice skvadri-stov svoio veljavo za vse t:ste. ki niso izvršili svoje dolžnosti kot miličniki revolucije in se v uri preizkušnje niso priključili novi fašistični republikanski stranki. Potopljen ang!e5H rušile« Amsterdam, 14. jan. R. Britanska admi-raliteta javlja po vesti britanske poročevalske službe, da je bil i~~v,Mjc>» britanski rušilec »Hurricane«. Scrlin. 14. jon DNB. Značilen znak sovjetske zimske ofenzve, ki se je začela pred štirimi tedr.i pri Vitebsku ter .se j2 na božični večer razširila ni južni Jel vzhorlnega bej.šča, je obojestranska ve.i-ka uporaba tehničnih bojnih sredstev. Bolj-š avi k i so na osnovi dosedanjih borb n-i vzhodu prišli co z ključka, da svo e ne- j prestane ogromne človeške izgube lahko zmacjšajo ?arno s povečano uporabo težkega "(Tožia. Z:sto so poleg doslej znan h vrst orožja začeli upor bljatl popolnejše oklopnike in topove ter metala plamenov z več io gibljivostjo. Ta razvoj »z je mogel prič aie c vati. Nemški konstrukterji in obo-rcževalna industrija so zato neumorno de-1:11 in -šlm je uspelo ohraniti prednost, ki so jo dosegli že z zgraditvijo oklopnika »Tiger«. Poleg okloprškov in topov so k zlomu sovražnih oklopniških sunkov mnogo pripomogli tudi nemški težki protitankovski topovi in samovezne lafete s svojo okretnostjo in z nadmočno silo svojega ognja. Pri Vitebsku je na primer sestrelil oddelek težkih proti tanko vsk h Icvcev v 20 dneh 204 sovjetske oklopctke, odielek «Tigrov« pa je v istem razdobju izločil iz boji 89 sovjetskih tankov in 50 protitankovskih topev. Tudi orožje za boje iz bl:žnne je bilo še bolj razvito, tako da se nemški grenadir-ji in pionirji lahko vedno z večjim uspehom spuščajo v boj s težkimi oklepnik.. To spretno uporabljanje novega orožja, ki so mu neustrašni remški vojaki pripomogli do polne veljave, je povzročilo, da je tretja zimska bitka na vzhodu stala bolj-ševike doslej reke krvi ln nad 3800 oklepnikov. 1061- kolikor bi jih zadostovalo za oborožitev skoraj 25 sovražnih oklopniških brigad, jih je bilo un čen h s mo pri Vitebsku. Ena izmed teh sovjetskiii brigad, lei je po izpopolnitvah te dni napadla b 46 tanki, je po erem samem neuspelem napadu obdržala le še štiri za boj spesobne oklopnke. Najuspešnejši protitankovski strelec je bil v zadnjem času nižji udarni vod a. SS Wittmann, ki je s svojim tankom sestrelil 68 sovražn h bojnih voz. Zar: di dosedanjih težkih oklopn Ških izgub je bil sovražnik prisiljen., da izvaja svoje napaie, v kolikor se ne vrše na naj-odlcč Inejših težiščih, predvsem s pehoto. Tako so boljševiki, ki so 12. januarja po drljšem odmoru ponovili svoje doslej še vedno izjalovljene poizkuse, da bi prebili nemško fronto pri nikopoljskem mostišču napadli sicer z desetimi strelskimi divizijami, a le s 30 oklopniki. Pomanjkar.ie tankov naj bi sicer nadomestila težka bej-na letala, vendar so nemške, sijajno se boreče čete dosegle popoln obrambni uspeh. Sestrelile so 11 oklepnikov Ln so razen nekega malega, takoj zajezenega vdora ohra-r.iile v polnem obsegu vse svoje postojanke. Nadaljnjih 12 oklkopn kov je bilo uničenih južnoz padno od Dnjepropetrovska, kjer je sovražnik enako brezuspešno napadel. S tem se je znova izjalovil že tako često izvršeni bol ševiškj poizkus, da bi z istočasnim: napadi z juga in s severa od-rez 1 r.emški pomsol pri Zaporcžju. Sovražnik ni imel včeraj nikakega usDe-ha s svojim napadom zapadno od Kirovgrada na 50 km široki fronti ob uporabiš strelskih divizij in dveh t: nkovskih zborcv. Sicer je boljševikom ponekij z združitvijo močn h sil uspelo vdreti v nemški obrambni pas. vendar so nemške Sate z odločnimi ptotisuoki odbile napadalce in so jim z zajezitvijo ali z očščenjem vdorov zbile iz rcik prednosti, ki so jih drago plačali. Ob tej priliki je neka d: v zija oklop nih gren dirjev uničila 15 tankov. Letalstvo je podpiralo obrambni boj z osredotočenimi napaii na napadajoče sovražnikove udarne kline šn na zbirališča čet N i d 300 cklopnikov je bilo uničenih ali poškodovanih z letalskmi bombami. Odsek pri Pogrebišču je še nadalje ostal težišče bojišča med področjem izvira Sugi in med Dn eproviim lokom južno jd Kijeva. Na južnozapadnem robu tega operacijskega p~«inočja so nemške čete s svojim , v obi ki pahljače izvršenimi protinapadi' pridobile na,i lj" je ozemlje ki so ga ubranile pred boljševiki s sestrelitvijo 20 njihovih oklopn kov. Da b. izravna! svo neuspeh pri Pogrebišču. je ojačil sovaž nik svoje napadalno delovanje južnozapadno in zapadno od Berdiševa Z ofenz vno taktiko so odbili oddelk vojske m SS v.-,e napade. Vd'rli so do sovražnikovih zbua-lisf ter so uničili ?li zaplen i 22 oklopnikov in 17 protitankovskih topov. V zapadnem odseku vdoinega področja i Koru.itJn—-ž;tornir so poizkušala b-4jS:vi- ki razbiti nemžke zaporne ki me z napadi in s poizkus- da h: j h oV-sl, na obeh slra-r.-eh ceste, k: vodi iz Novogr da-Volinska proti zapadu t^r vA ž želc:«a'ce zaoadrio od Sarnov. Ozenl.ic. ki je pomo rek, ;e olajšalo obrambo Napadajoče sovjetske sile so ob rečnih kor tih v" ino znova naletele n zapore, kjer s? morale plačati za njihovo premaganjs p^inennhne izgube. Zapadno od Rečlč> so boljševiki osredotočili svoje napove na ti .kot med obema železnicama i" med odsekom, ki se priključuje proti severu. V trdih, z letalstvom uspešno podprtih obrambnih bojih, so nemške čete onemogočile nameravani prodor-vendar se ni dalo preprečiti, da ne. b: sovražnik z izkoriščanjem svoje številčne premoči zabil ob severni železniški pregi precej globokega ki na, čigar zajezitev ie zahtev: la težke boje. Da pa so oi.esli boljševiki pri svojem množestvenem napadu težke izgube, se je treba zahvaliti tudi nemškim strmoglavcem, ki so kljub močni obrambi neprestano bombardirali sovjetska zbiral šči čet in oklopnikov. Lovci so uspešno ščitili vedno znova v strmoglav-nem poletu napada ječa bo na letala ter so zgolj ob tej priliki sestrelili 25 sovražnih letal. V loku bojišča pri Vitebsku so ìzvojeva-le remške divizije nov ponosen obrambni uspeh. Doóim je sovražnik južnovzhcdno od mesta znova le neenotno napadal, so se ojač li sunki severnozapadno od mesta in s cer na obeh straneh avtomobilske ceste Vitebsk—Pclock, kjer so postali zelo siloviti. Po poldrugoumi ognjeri pripravi je navalilo tu kakih šest s štev "Ini mi bojnimi letali in z dvema oklopnima brigadama podprtih divizij, ki so n:padale s strnje-n'm topnišk m ognjem in z veliko glob'n-sko napadalno razpored.tvijo, vse kupiče-t-je sovražnih sil pa je ostalo brez uspeha. Nemški grenadirji, ki so jih podprli str-moglavci z devetimi napadi- so obdržali svoje postoj nke, čeprav so se na žariščih morali večkrat beriti z nadimočnimi sovražnikovimi silami. Skupno s težkim orožjem so un čili 42 oklopnikov in so na nekem mestu razbili sovjetski polk, ki je napadel s 700 možmi, tako temeljito, da ?e jc po izpovedi ujetnikov vrnilo na izhodiščne postojanke le 12 preživel h voj kov. Severnozapadno od Nevelja je sovražnik nadalje napadal. Tudi obe močni bojni skupini, ki sta poizkušali prebiti nemške postojanke med obema cestama iz Nevelja proti zapadu in severozapadu, nteta imeli nikakega uspeha. Bsji v srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča Berlin, 13. jan. DNB V naselbinah na revnem in neprehodnem ozemlju južno od Pripjetskih močvirij je prišlo 12. januarja do težkih in menjajoč h se bojev med nemškimi zaščitnieami in prednjimi bolj-Seviškimi napadalnmi silami. Zapadno od Ncvograda Vol nska m Sarnov so bili boljševikom zopet odvzeti mnogi kraji, ki so jih zgrad li kot oporišča. Navzlic močni podpori bojnih letal ln uporabi oklepnikov so sovjetski protinapadi proti tem zopet osvojenim kraiem propadli v nemškem obrambnem ognju. Potem, ko so v prejšnj'h dneh odldčno in krvavo propadli boljševški obkolje-valni poizkusi južnozapadno od Vitebska, so boljšev;ki včeraj naoadli s šestimi strel-sk mi divizijami in dvema oklopmiškima brgadama z močno podporo bojnih letal severnozapadno od mesta. Z vedno ponavljajočimi se napadi so poizkušali ves dan izsiliti odločilen prodor proti Vitebsku, toda b'li so cd nemških posadk krvavo odb'ti. Pri poizkusu, udariti preko nekega jezera na nemški Dok, so bili sovjetski oddelki obstreljevani z zapornim ognjem bater j, tako da je ledena površina jezera počila skoraj v vsej širini in da so bili b'ijèrviki prisiljeni k pospešenemu umiku Pri tem so utroeli zaradi ognja težkege nemškega pehotnega orožja najtežje Izgube. Pri opi^an^m obrambnem uspehu ima svoj delež tudi nemško letalstvo, ki je nastopilo z vec sto strmoglavcev V popoldanskih urah so boljševiki poslali v napad za dosego proboja na neki važn; oskrbovalni cesti kazenski bata'ion. Mešani nemSki bojni oddelek, ki je udaril s boka, je zaprl kazenskemu bataljonu pot do vzhodn'h posto-iank. Ta kazenski bataljon ie bil od nemšk h rezerv ponolnoma uničen preostalo le samo 61 ujetnikov. Medtem pn ie nief^.ni nem.'.k' oddelek odbil s p .Ipoio nemšici ga topništva napad ne- Volja ljudstvi Božična protikcmuuisUčna vsci.arodna spomenica je političen akt izredne važnosti. Njen značilni pomen je ra\no v dejstvu, da tu ne gTe za politični akt vrhovne uprave ali kake p. litične skupi c, marveč za odločno izjavo celokupnega slovenskega narodnega občestva. V tem pogledu je slovenska božična spom.nica edinstven primer, kajti drugod so si.čne programateke izjave izdajale vrhovne oblasti in so bile smernice za berbo določene od zgoraj nakar so Ke šele zacefe propagirati med ljudstvom. Pri nas pa so izšle iz ljudstva samega. Slovensko ljudstvo se je spontano -čilo za boibo, videč, da jc na kf.cki njegov narodni obstoj in da bo postalo žrtev brezvestne komunistične igre, če ne pa e-že po samoobrambi. Samo je zato zgrabila za erežje in pote.rrnilo za seboj it: it vse ostale sloje naštga naroda, ki n -o bili tako neposredno izročeni na milost in nemilost pogubnemu delovanju konvmi-stov ter niso tako jasno spoznavali preteče nevarnosti. Klic kmečkega ljudstva po samoobrambi in oboroženem cdparu prou tolovajstvu je našel globok cdmev v vseh nr.rndnib vrslah in božična spemonica je le besedna formulacija borbe, za kat o se je bil naš narod že odločil in jo je tudi ie vodil. Treba je z*to ponovno naglasiti, da spomenica r.i pioa in zahteva te ali one bivše stranke ali pcliiifne skupine, marveč je za-"cin.k in nosilec ideje nepopustljivega odpera ravno naše liuds.vo. ki je v usodni uri zgodovine našesa naroda vzcU* aJ^cijo v svoje ruke ter pokretu odka/alo določen cilj in pravcc v boju proti komunističnemu ra/bojništvu. Odpttr proti komunizmu jc bil že prejšnja leta v zarodku, toda razmahniti se ni mogel, ker ga je korak za korakom ovirala cesarska savejska vojska, smatrajoč komuniste že tedaj za svoje p ri redne zaveznike. Re botti. Cerutii in druse sa vojske vojaške veličine so gradile svoj izdajalski koncept za bodočnost in so pri trm računale na pomoč komunistov ket bodočih sobojevnikov. Tako ie naše ljudatv» prišlo med savo.isko nakovalo in komunistično kladivo ter z obeh strani prejemalo udarce, r.e da bi se meglo učinkovito braniti pred posledicami brezvestne zarote. Zaradi Bade g i je ve kapitulacije so s« prilike iz temelja spremenile. Združeni komunisti in savojci. ki so se bili zanašali drug na drugega, so pokazali vso svojo nemoč, brž ko se je na drusi strani pokarala trdna volja uo odporu, samoobrambi in berbi. Komunistična moč. ki je ristia pod zaščito cesarske laške vojske, je začela pešati, obenem pa je postalo c'ito. da je badoljevski prispevek kemuni-stam prinesel le trenutne ugodnosti. Z množičnimi pokoli protikemunističnih Slovencev v septembru in cktobru je zabeležen višek žalostnih komunističn h »uspehov«, kasneje pa je bila komunistična »vojska« deležna le še občutnih porazov. Velikodušna pomeč nemške oborožene sile je omogočila, da so komunisti prejeli uničujoče udarce, še preden se .te dokončno organizirala slovenska ljudska vojska v obliki domcbranslva. Sedaj naraščata moč In udarna sila našrga domo-branstva od tedna do tedna, vzporedno pa neprestano pada ustrahovalna sila komunizma. Naše ljudstvo je trdno odločeno, da izvede borbo do konca. Zaveda se. da brani pri tem vekovne pridobitve človečanske omike in delo mnogih pokelenj dav.nh slovenskih prednikov. Na svoje pranore si ni zapisalo osvete, marveč zahteva le pravično kazen za zločince, ki so otvor/li bratomorni boj ter brezobzirno prelivali slovensko kri v imenu našemu narodu tuje in odvratne komunistične zablode. — k. Antenski očividec o letalski bitki nad Nemčijo Bera, 13. jan. R. Po poročilu agencije »United Press« iz Londona podajajo točna poročila iz ameriškega letalskega oporišča sedaj pravo sliko o veliki letalski bitki, ki se je odigrala v torek nad Nemčijo med ameriškimi in nemškimi letali. Po izjavah vseh letalcev so nemški lovci napadli s tako srditostjo, kakor je doslej še niso doživeli. Nemški lovci so sestrelili »cele skupine« bombnikov. Odtod izvirajo razmeroma visoke izgube ameriških bombnikov. Neki letalec je izjavil, da ni verjel, da bi se vrnil s tega poleta. Mnogi lovci, ki so streljali iz vseh cevi, so se približali ameriškim bombnikom celo na 25 metrov. Invazija bo za zaveznike tretje presenečenje Madrid. 14. jan R. Vojaški sodelavec tVan" skega lista »Pueblo« se bavi v komentarju z vojaškim položajem na italijanskem br iišču in pravi, da je anglosa-'ko vojaško poveljništvo po precenjevanju uspešnost' sovjetsko-ru^ke ofenzive doživelo v Italiji svoje drugo ve'iko presenečenje. Kljub tvami in števi'čni premoči boljševikom n: uspelo oslabit' nemške vzhodne fronte in tudi v Italiji so zavezniške vojske potrebovali več ko tri mesece, da so nr;š'e naprej. Če si sedaj obeta general E;senhovT k?k uspeh od nadaljnjega bojišča v zapadni Evroni, moramo dede na lakonične bes-edt marala Rommels : »Mi smo d' bro pnnravlieni« «k'e-pati. da bodo zavezniki nr; svo'i nameravani akciji doz'vei- tret;e veliko razočaranje ke boljše viške divizije. V bojih na tem področju je samo obrambno orožje vo+ske un'člo 45 sovjetskih tankov po večini težkih. Severnozapadno od Nevelja so prišli boliševiški napadalci samo na nekaj točkah preko nemškega sprednjega bojišča. Nekaj manjših oklopniških skundn boHševkov. v celoti 14 bojnfh voz. ie bilo uničenih v globini nemških postojank. Bojni oddelki nem®k? samo bežno pregledamo zgodovino, zlasti pa, čc si ogledamo dogodke polpreteklih in sedanjih dni, vidimo, da je resničen stari pregovor »strah ima velike oci«. Vsakomur je nedvomno še v spominu, Kako je bilo v začetku leta 19«-, v tistih dneh, ko so začele na pošteni del slovenske g» naroda deževati najrazličnejše groz-nie s strani OF. Kadar so njeni agenti zahtevali od tega ali onega premožnejšega prebivalca kakršno koli vsoto den. rja aH kakršno koli drugo pomoč, so jo tudi vedno dobili Le redki so bili toliko značaj m tn pogumni, da so se drznili upreti se izsl-1 j* vabim zahtevam. Seveda se je tud« zgodil«, da je ta ali oni plačal svoj upravičeni odpor z življenjem. iN i pa avoma, da b' se to ne bilo nikdar zgodilo, če bi bili vsi tako značajni in odiočni. Na žalost pa se je večina dala zapeljati ali ustrahovati in ja ugodila tolovajskim zahtevam, bodisi iz bojazni za lastno kožo, bodisi v neupravičenem upanju, da bodo s tistimi lirami odkupili svojo življenje in premoženje. B'iì so med njimi tudi taki, ki so špekulirali, eia se bodo na ta način lahko v obetanem »raju« uvrstili med vodilne osebnosti. Tn potem se je zgodilo, da so tudi tisti, ki so sami pomagali raz&ojnikom, padali pod morilskimi streli svojih podptran-cev. in zgodilo se je tudi, da so bile zahteve za podpore zmerom gostejše in zmerom vor je. čira več je kdo enkrat dal, tem več jo moral dajati v bodoče in v zmerom večji nevarnosti je bil, da se bo, če ne bi mogel ali hotel več dajati, smrtno zameril brezvestnim izkoriščevalcem ter zapadel njih maščevanju. Danes, ko je slovensko domobranstvo na svojem zmagovitem pohodu, se zdi neverjetno, kako je bilo mogoče še v polpretekli doW\ da se je pri belem dnevu v tej ali eri hiši v osrčju Ljubljane zglasil neznanec, bodisi v obleki pismonoše ali bado-Ijevr-kega vojaka ali celo duhovnika, lodisi v navadni obleki, povprašal po tem ali I onem stanovalcu, kakor mu je pač bilo naročeno, in ga s kakršno koli pretvezo povabil na stopnice, na hodnik, v vežo ali na vrt, ali pa kar vstopil, izvršil umor «n potem brez siedu izginil. Ljubljančani vedo, da v polpretekli dobi, ko so se po našem lepem mestu sprehajali badoljevski častniki, ni bil prijet skoro noben moriiec- Vendar, če nepristransko gledamo na te temne dni, ki jih prebivalstvo ne bo nikdar pozabilo, na dni, ko so se vršile dan za dnevom proslule blokade in se obenem vrstili komunistični umori, si moramo priznati, da smo bili teh grozot deloma tudi sami krivi. Ce bi bili v tistih dneh bolj odločni anes vidimo, kako močno orožje _,e lahko strah. Ne samo strah kot tak, temveč strah, ki si ga ustvari zaslepljenost Tak strah je igral odločilno vlogo mnogokrat v zgodovini in mnoge bitke so bile izgubljene prav zaradi strahu in zaslepljenosti. Tako je bilo tudi pred več ko 130 leti, ko so Francozi oblegali Ljubljano Kakor ve povedati kronika, so v tistih usodnih dneh obleganci mislili, da napada Ljubljano ogromna vojska z najboljšo opremo in so se napadalcev vsi skupaj tako bali, da je mesto padlo na način, ki nikakor nI bil vreden, da se uvrsti med vojaške dogodke. Zato je danes, ko se slovenski narod dviga iz razvalin in lastne krvi, neobhodno potrebno, da enkrat za vselej obračunamo z omahovanjem, z neodločnostjo in pla-hostjo ter da se vsi pošteni Slovenci strnemo in neustrašeno vržemo v boj prof brezvestnim komunističnim izkoreninjen-cem in sovražnikom siovenskega naroda. R—k. V Ferlin, 13. jan. DNB. Med tem ko so gl a' ne sile ameriške 5. armade včeraj nadaljevale pri še večjih žrtvah svoje poizkuse prodorov v smeri proti Cassimi, so nastopile drage invazijske čete s poveča-rimi razbremenilnimi manevri pri Cari-gi oriu. k kor tudi v severnem delu bojišča na Apeninih. Pri tem s0 prepustile nemške prednje s-: iže nekemu ojačenemu ameriškemu polka začasrao južno obrežje Vermi nta- pa sanxt zato. da bi s tem olajšale popoln nastop vsega nemškega obrambnega orožja. Ponovni poizkusi za prekoračenje reke s strani sovražnika so imeli krvav konec in os1 o; »k: napadalcev so se morali vrniti na izhodne postojanke. V Garigdianovem loku pri San Ambrogiju. je propadel sunek ameriških si že pri napadu na nemško mostišče na južnem bregu. Na glavnem bojišču med Vio Ersi lino in Vit cu som so so nemške gorske baterije in težki mot alci min na gorovju Moate Troocija šele sedaj prav razvili. Udeležili so se uničujočega bombardiranja ameri-šk h čet v in pri Cervaru. Tamkajšnja približevanja in zbirališča napadalcev so režala v najlepši oddaljenosti v ognju trž-koga nemškega orožja. Ruševine vasi Cer-varo 90 dobili Američani šele potem, ko so bili iz njih z nemškimi protisunki že petkrat preorani. Močno so bili tu zdè ta -n oddelki že večkrat tepene ameriške 34. pehotne divizije, ki ie bila pravkar ponov li.o izpopolnjena. V sosednem severnem apeninskem od-*e ku so odnesle maroške in alžirske čete iz napada n?. nemške gorske utrdbe na Monna Casal; in pr-; A Ilaf ondati krvave glave. Nemška brza bojna letala so posegla tu in na drugih mestih z dobrim uspehom v hoje na zemlji. Občuten udarec so zada'a an.Erloameriškemu oskrbovalnemu opori 3 "-u v Cerabuolu (sevemcz?padn0 od Filignx-na). Naiprej so prisUila dve protiletalski bateriji k molku, nato pa so vrgla sv vie bombe na skladišča, bivališča čet in n^ zbirališča vozil za nvaziiske čete Pri po-novn:h preletih je bdo opaženih več požarov. V jadranskem vzhodnem odseku je na-r" slo topmško delovanje britanske 8 armade na katere pa so' težke nemške baterije energično odgovorile. Napadalne priprave imperialnih čet se nadaljujejo. Poi Ta verni Nuovi so nemške udarne čete podnevi in ponoči vdrle v britanske postojanke ter so privedle več skupin ujetnikov. Presenetljiv napad »a sovražnikova zbirališča Berlin, 14. jan. DNB. Na južnoitalijan-skem bojišču so izvršila nemška bojna letala 11. in 12. januarja presenetljive bombne napade na sovražnikova zbirališča čet v krajih bojišč pri Orioni, Orsogni in Venafra. Skupine bomb so padle na poslopja in med razpostavljena vozila. Opaženi so bili močni požari, ki so razvijali črn dim — očividno so bila zadeta skladišča pogonskih sredstev. Neka sovražna protiletalska baterija je morala vsled bombardiranja prenehati s svojim ognjem. Nemški lovski letalci so bojno letala uspešno ščitili pred sovražnimi lovci. Protiletalske baterije v sestavu letalstva so javile 12. januarja sestrelitev štirih angloameriških bombnikov, ki so se goreči zrušili, deloma nad sprednjimi bojnimi črtami, deloma pa v zaledju. Montgomery o nemških Setah v Italiji ženeva, 14. jan. R. Po »Daily Sketchu« je izjavil general Montgomery o nemških četah v Italiji: »Nemec je izredno dober, sijajno izvež-ban in prvovrsten vojak. Onih nekaj ujetnikov, ki so bili zajeti na italijanskem bojišču, se izborno obnaša. Zlasti najmlajši so zelo navdušeni narodni socialisti, ker so zrasli v pokretu Hitlerjeve mladine, jih preveva narodnosocialistična miselnost ter so vsled tega popolnoma sigurni zmage. Oni sploh ne dvomijo, kdo bo zmagal.« To izjavo generala Montgomeryja ponavlja list še enkrat dobesedno v svojem dnevnem uvodniku o položaju, kjer poudarja, da je general posebno podčrtal prav ta svoja izvajanja. 6 sovražnikovih bcmfessiliov sestreljenih nad A t!!* o Berlin, 14. jan. DNB. Nemško protiletalsko topništvo je v noči na 12. januar sestrelilo nad grškim polotokom Atiko štiri angleške bombnike, potem ko je že prejšnjega dne zbilo dva štirimotorna sovražna bombnika nad istim ozemljem. Zapet dve komunistični tolpi uničeni v Bosni Berlin, 14. jan. R. V severni Bosni sta bik napadeni in uničeni dve manjši komun stičn to'lpi. Tolovaji so izgubili nad 200 padlih C1-stilnih operacij so- se udeležili tudi deli neke kozaške divizije. Boj proti toipan na dalmatinskih otokih Berlin, 14. jan. R. Nemška boi na in lovska letala so napadla manjše luke na dveh dalmatinskih otokih, ki sta zasedena od uporniških tolp. S strojnicami so zažgala dve tovorni jadrnici in več manjših ladij. Bencinski sodi, s katerimi so bile natovorjene te ladje, so se vneli ter so zato ladje eksplodirale in se goreče potopile. Bolgarske vojne morale ni mogiaše streti Sofija, 14. jan. R Glede na hud terorističen napad, ki ?a je doživela v zadnjih dneh bol Carska prestolnica, piše »Zora«, da si 'e bolgarski narod v petih stoletjih najtršega zatiranja izvojeval z neštetimi žrtvami med njimi tud; z ženami in otroci svoje svobodo. Tako žilav in v bojih prekaljen narod se ne da omajati z novim terorjem Žrtve, ki so pad'e. bodo še boli utrdile voljo bolgarskega naroda in bodo mobilizirale niegove obrambne sile proti vsakomur, ki bi se hotel dotakniti svobode in neodvisnosti bolgarskega naroda Darujte za Zimsko pomoč! Javna zahvala Vojni ujetniki in civilni internirane* iz Srbije in črne gore, kateri se na povrat-ku iz Italije nahajamo v Ljubljani v sploé-ni bolnišnici, smatramo za posebno dolžnost, da se zahvalimo gospodu prezidentu generalu Leonu Rupniku za njegovo veliko pozornost ob praznovanju našega božiča in novega leta. Za to se mu najiskreneje zahvaljujemo. Istočasno smo dolžni aahvalo upravi splošne bolnišnice in osebju za veliko skrb sna nas ter Rdečemu krilu za (lari'a, kakor tudi podporni pisarni škofijskega Ordinariat», g. proti Matkoviču Boprdanu in vsem drugim, ki so se spomnili nas vseh. ki se nahajamo daleč od rojstne hiše. V imenu vseh tovarišev Plamenac Pavle splošna bolnišnica. Int. oddel Gospodarstvo Fe'chskreditkassenscbeme kot plačilno sredstvo vojske N jm"ka revija » Bankwirtschaft« objavlja zanimiv pregled o vlogi bankovcev »Rechs-kred'tkassenscheine« kot plaói'ncsa sredstva vojske v zasedenih deželah Že v prvem začetku so bili ti bankovci ustvarjeni v ta na men. Pri tem je bilo odlr>č:lno. da mora bit" nem'ka vojska v zasedenem ozemlju rri svo •ih nakupih neodvisna cà razpoložijivosti pia čilnih sredstev v nacionalni valuti dotčne de žele Poposto je bilo treba izpolnit5 tud vrzeli, ki v vojn'h časih nastajajo v denarnem prometu. Zato so bili bankovci »Reich^kredit-kassenscheinc« od prvega početka namenjeni zgolj p'ačilnemu prometu v zasedenih deželah in v Nemčiji niso 'nikdar imeli plačilne sposobnosti. Skoraj v vseh deželah, ki jih je zasedla nemška vojska, so bili izdani Reichskreditkassen-scheini. ki pa so j'h po večini kmalu vzeli iz prometa Zato so danes v prometu -e še v redkih zasedenih področjih, tako na primer v zasedenih vzhodnih deželah ;n v Črni gori. Razen tega sta še dve področji, kjer ti bankovci n'so samo plačilno sredstvo vojske, temveč nadomeščajo nacionalno valuto. Eno teh področij jc Vzhodna de/e'a (baltske države), kjer je b'la sicer ustanovljena posebna novča-nična banka /a to področje, ki na jc proglasila Rcichkrcd tk-isscnsche ne kot zakonito plačilno sredstvo Podobna ureditev vel'a v Transnistri-ji (doze'i med Dnjestrom in Buborn pod ru-munsko upravo), kjer so Rcohskrcditkass-m scheni p • r^zveljavljcnju rublja zakonito placano sredstvo. V jugovzhodnih deželah ti brnkovd že od početka n:so prišli v večjem obccS'.i v pr:>mct. razen v Srbi:i. k'er na so i'h tudi kmalu vzeli iz prometa V Albaniji feo izvr'ene že vse priprave, da se uredt o-skrba vojske z a'b -nskimi franki, zlasti po novi ureditvi albanske valute-ki je postna zrmet samostojna valuta. V \cr veški in Danski kakor tudi v Nizozemski ie od prvega začetka uspelo oskrbovati ncrrùko -vojsko z nacionalno valuto dotičnih dežel. kf.Pkor pa so prišli v promet Reichsk>-cdit-kasscnscheini. so jih po kratkem času vzeli iz prometa. Ob zasedbi Italije v lanski jeseni je nemška vojska plačevala v začetku z bankovci Reichs-krcditkassenscheine. Po obnovi fašističnega re žima so bili v novembru ti bankovci zopet vzeti iz prometa. Razmeroma do'go so sc držali v prometu Reichskreditkassepscheini v Franciji in v Belgiji, četudi ni bilo v prometu, nikoli mnogo teh bankovcev, ker so sproti pritekali k b!a«a:nam francoske banke, ki jih jc odkupila za franke m jih obračunala na breme računa za^edbenih stroškov, ki jih mora plačevati Francija. Ker pa se je izkazalo, da prhaiajo Rcichkredit kassenschcini iz ruskega zasedenega czcmlia v Francijo v zameno za franke, so bili vzeti iz prometa, in sicer v Belgiji v avgustu 1942, v Franciji pa v decembru lanskega leta Odslej se tudi v teh dveh deželah ne izda:ajc več in jih prebivalstvo tudi ni dolžno vzeti v plačilo. Obtok bankovcev Reichkreditkassenscheine je znašal ob koncu leta 1^42 okrog 2,6 milijarde mark. V lanckcm letu se jt l.ajprej ne koliko povečal (Vasti po zasedbi Italije), sedaj pa zopet nazaduje Promet s temi bankovci oskrbujejo v zasedenih deželah po,sehne blagajne (Reichskreditkassen). k: jih ie bilo ob koncu leta 1942 skupaj 52 V vseh zasedenih deželah, tudi v tist'h kjer sc bankovci R ichs kreditkassenscheine vzeti iz prometa, nadalii-posluje nekaj teh blagajn, k so prev/ele na logo oskrbovati edinice nem:ke vojskt z na cionalnimi plačilnimi sredstvi dotične dežele, kajti bankovci Reichskrcditkassenschcmc so nadalje važno plačilno sredstvo za pr'padn ke vojske, bodisi za sto.tiscče vojakov ki potuiejo na dopust ali so na službenem potovanju, al: za pripadnike edinic. ki se pre- a"ajo iz ene dežele v drugo Tako so za pripadnike vojske ti bankovc: najbolj primerno plačilno sredstvo, na podlagi katerega dobe v eni ali v drugi za sedem deželi pri blagajnah v zameniavo potrebna nkói'na sredstva v nacionalni valuti dotične dežele. GOSPODARSKE VESTI = Obvezna ustanovitev rezerv žita In moke v Rumuniji. Zaradi pomanjkanja primernih skladišč za žito in moko je ru-munsko ministrstvo zi oskrbo spričo obilne žitne letine odredilo, da morajo imeti mlini določeno nedotakljivo rezervo žita. pekarne pa morajo Iržati nedotakljivo rezervo moke. Neupoštevanje gornjega predpisa se bo kaznovalo po določbah zakona o sabotaži. = Ameriški državni dolg se je od le»a 1932. podesetoriL Nemška revija. »Deutsche Volkswirtschaft« razpravlja o naraščanju državnega dolga Zedinjenih dr. ža-v in ugotavlja, Ja je znašal ameriški državni dolg sredi leta 1932. 19 mi1 i jam dolarjev, sredi 1943 pa je dosegel 137 mili, ard dolarjev. V ki-atkem bo državni dólg Zedinjenih dižaiv narasel na 190 milijard dolarjev, tako da bo dosegel desetkratno višino dolga iz leta 1932 Se nikoli v zgodovini ni dižavnj dolg katerekoli dežele v zlati valuti losegel tako višino. Zaradi odpora ameriškega kongresa prot' uvedbi novih davkov morajo Zediniene države pretežni del vojnih stroškov kriti z zadolževanjem. Samo v tekočem proračunskem letu mora mk'ar'n: urad ne eti za 70 milijiirj dolarjev novih posojil. Verordnung über die Sperrstunde und die PoMzeistun-de in der Operationszone »AdriatJsches Küstenland«. Auf Grund der mir erteilten Ermächt -gung ordne ich zur Aufrecliterhaltung der öffentlichen Ruhe. Sicherheit und Ordnung an: Artikel 1. Das Betreten und Befnh-en der öffentlichen Strassen. Plätze und Wege kann für bestimmte Zeiten (Sperr-stun^el verboten werdon. Artikel 2. Beginn und Ende der Sperrstunde bestimmen im Wege der Verwal-tungsanordnung d e örtlich zuständigen Präfekten, für die Provmz La;bach der Chef der Provinz-alverv a'.tun?. Die Sperrzeiten werden in der üblic'ran Weise be-bekanntgemacht. Artikel 3. Das Verbot, öffentliche Strassen. Plätze und Wege während rfer Sperrstunde zu betreten oder zu befnbren. g 1t nicht für d;e Angehörigen der Deutschen Wehrmacht, der Deutschen Polizei d'-s Deutschen Wehrmao h tsgefo'gos. für die F'nsatzkräfte Deutscher Dienststellen und für sonstige Reichsdeutsohe. die sich in dfenstl chem Auftrage oder aus sonst:gen Gründon im Gebiet der Onorationszone aufhalten und sich durch o;non srüit'rren deutschen L'chtbildausweis über ihre Person ausweisen. Das Verbot rrilt nicM für d;e Angehörigen der italion'chen Wehrmacht. die italienischen P'lizei. der landeseigenen Verwaltungen und der landeseigenen Selbstschut7verbände während der Ausübung: ihr^r di>n«t':chen Obliegenheiten. Von dem Verbot können auf Antra? femer d'e Personen ausgenommen werden, de'en berufl;che Pflichten im überwiegenden öffentlichen In^e'os^f das Betreten nnd Befahren der cffpntlichen Strassen. Plätze und Wesre auch während der Sperrstunde erforderi'ch machen. Über den Antra? entschieden die örtUch zuständigen Präfekten, für die Provinz Laibach der Chef der Provinzinlverwal-tung. Dem Antragsteller ist im Genehmi-gun°-sanfall eine Busche nigung d"s Inhaltes auszustellen, dass er in Ausübung seines Berufes von der Innehaltung der Sperrstunde allp-emein oder für bestimmt" Zeiten befreit ist. Artikel 4. Bei Fliegoralarm orler Fliegerangriffen während der Sperrstunde ist das Betreten und Bpfahren d<*r öffentlichen Strapsen, Plätze und Wege den Personen gestattet, welche a) für die Abwehr etwa eintreender Schäden und zur Behebung von Notständen eingesetzt werden (Luftschi'tz^insatzkräfte): b) die öffentlichen Luffschutzräume aufsuchen oder cl aus Gründen gemeiner Not :hre Luftschutzräume verlasson müssen. Diejenigen Personen, welche n'cht den Lufts<-hutz-kräften pn^mhören. haben auf der Strasse den Anweisungen der Sicherheits- und Ordnunesr,rgane der Luftschutzleitung unbedingt Folge zu leisten. Sofern nicht Gründe gemeiner Not ihr Verbleiben auf den öffentlichen Strassen. Plätzen und Wegen erfordern, haben sip spätestens 1 Stunde nach dem Enr'p Fliegeralarms oder des Fliegerangriffs die Strasse wieder zu verlassen. Artikel 5. öffentliche Lokale und Vergnügungsstätten jeder Art. einschliesslich der Theater und Lichtspielhäuser haben 1 Stunde vor Beginn der Sperrstunde ihre Vorführungen zu beenden und dip Abgabe von Speisen und Getränken an ihre Gäste einzustellen. Artikel 6. Ich ermächtige ^ìp örtlich zuständigen Präfekten, Ausnahmen von diesen Bestimmungen auf Grund der örtlich vorliegenden Gegebcnhe'ten zuzulassen. Artikel 7. Verstnecp «jpo-en d;e Bestimmungen dieser Verordnunfr werden mit Geldstrafo ,,Tid mit FVpihe't^strflfp oder nrt einer dieser Strafen geahndet. Triest, den 22. Dezember 1943. Der Oberste Komm ssar: RAINER e. h. Vet^flttw? ztim Schutz der Wirtschaft. Auf Grund der mit erteilten Ermächtigung ordne ich an: Artikel 1. Wer die Bedarfsdeckung der Wirtschaft dadurch gefährdet, dass er vorsätzlich falsche Angaben Ober den Bedarf oder Bestand an Arbeitskräften, über den Bedarf oder die Vorräte an für die Wirtschaft wichtigen Rohstoffen, Materialien. Erzeugnissen, Maschinen oder Geräten macht. w!rd mit Freiheitsentzug, in besonders schweren, die Wirtschaft erheblich beeinträchtigenden Fällen mit dem Tode bestraft. kn"*» auf Geld- strafen in unbeschränkter Höhe erkannt werden. Art'kel 2. Falsche Angaben macht auch derjenige der eine Mpld«mg, zu der er verpflichtet ist vorsätzlich nicht oder nicht vo'!stä"rf'e erstattet. Artikel 8. Für die Aburteilung- ist der Soodorgerchtshof für die öffentliche Sicherheit zuständig. Die Strafverfolgung tritt nur auf Verlansren derjenigen Behörde ein. deren Anfrage «1er Täter unwahr. unvollständig oder nicht beantwortet hat. Triest. am 30. Dezember 1943. Der Oberste Kommissar: RAINER e. h. Naredba o zaščiti gospodarstva. Na podlagi prejetih pooblastil odreja m : čl. 1. Kdor ogroža možnost kritja potreb za gospodarstvo s tem, da namerno dà napačne podatke 1) o potrebi ali o obstoju delovnih sil, 2) o potrebi ali o zalogah za gospodarstvo važnih surovin, tva-rin, izdelkov, strojev ali orodja, se kaznuje s kaznijo na prostosti, v posebno težkih primerih, ki občutno škodijo gospodarstvu. pa s smrtjo. Razen tega se izrekajo lahko tudi denarne kazni do neomejene višine. Čl. 2. Napačne podatke daje tudi oni, ki namerno ne vloži obvezne prijave, ali je ne vloži popolnoma. Čl. 3. Za presojo je pristojno posebno sodišče za javno varnost. Kazenski pregon se uvede samo na zahtevo dot'"čne oblasti, na katere vprašanje je dal obtoženec neresničen, nepopoln ali sploh ni-kak odgovor. Trst, 30. decembra 1943. Der Oberste Kommissar: Rainer 1. r. Naredba o prepovedi k re tan ja in policijski url na operacijskem ozemlju Jadransko Primorje Na podlagi prejetih pooblastil odrejam v svrho vzdrževanja javnega miru, varnosti m reda sledeče: čl. 1. Hoja in vožnja po javnih ceststh, trgih n poteh se lahko nc^ove za gotove č^se (prepoved kretanja). čl. 2. Začetek in konec prepovedi kretanja določalo potom upravne naredbe krajevno pristojni prefekti. za Ljubljansko pokrajino pa šef pokrajinske uprave. Čas piepovedi kretanja se objavlja na običajni način. Čl. 3. Prepoved hoje in vožnje na Javnih cestah, trg h in poteh ob času prepovedi kretanja ne velja za pripadnike nemške vojske, nemške policije, uradništva nemške voine sile. osebja, ki je na razpolago nemšk m urad-m. ter za siceršnje Nemce iz Raiha. ki se zadržujejo po shržbencm nalogu a'i z drugih razlogov na področju operaciiskeg-a ozemlja ter se glede svoje osebe izkažejo z veljavno, s fotografi-io opremlipno nemško izkaznico. Prepoved ne velja za pripadnike italijanske vojskp. itaMianske polic io. lastne deželne uprave in lastnih deželnih samo-cbrambnih nido'kov za časa izvrševanja rii'hov:h slu-;h<>nih nalor. Od preoovedi se lahko na predlog izvzame jo nadalje one osebe, č -?h službena dolžnost zahteva v pretežno 'avnom intoresu njih hojo :n vožnjo po javnih ce^o1-» in poteh tudi cb času prp-iovedi krotQnia. O prp-Jlcgu odločajo krajevno pristoin'' prefekti, za Ljubljansko pokrajino pa šof pokrajinske uprave. Predlagatelju sc m"ra v primeru ugoditve izročiti listina, da je v izvrševanju svojega pckMca snloh ali ob trotovih časih oproščen od upoštevanja prepovedi kretanja. čl. 4. Ob zračnem alarmu ali zračn h napadih za časa prepovedi krete.n"'a je hoja in vožnja po javnih cestah, trgih in poteh dovoljena on"m osebam, ki a) se uporabljajo za zaščito morebiti nastaiih poškodb 'n -'a odvnitev n^r^č ( moštvo zračne zaščite); b) se podajo v javna znk'^nišča. ali c) morajo z razloga splošne sile zapustiti svoja zakl~n;šča. Osebe, ki ne pripadajo moštvu zračne zaščite, se morajo na cesti brezpoor^mo pokoravati odredbam organov za varnost in red pri zračni zaščiti. V kolikor re zahtevajo razlogi splošne sile. da estaneio nn javnih cestah trg h in poteh, morajo nozneje najdalj eno uro po končanem zračnem alarmu ali zračnem napadu cesto zonet zapustiti. čl. 5. Javni lokali in vsakovrstna zabavišča. všteta tudi Tledališ^a in kmemato-grefi. morajo eno uro pred pričetkom časa. tekom katerega je kretanie prepovedano, končati svoja predvajanja in ustaviti razdelievon-ie iedil in pijač svojim costom. čl 6. Krajevno prijeme prefekte pooblaščam. da dovolijo na podlagi obstoje-čil 'okaln;h prilik, izjeme od gernjih določil. čl. 7 Kršitve določil gornje naredbe se kaznujejo z denarno kaznijo in s kaznijo na prostosti ali z eno izmed obeh kazni. Trst. 22. decembra 1943. Der Oberste Kommissar: Rainer 1. r. Izpopolnite hišna zaklonišča O priliki pregledov hišnih zaklonišč, ki so jih v mestu Ljubljani izvršili službeni organ mestnega poglavarstva, je bilo ugotovljenih več pomanjkljivosti glede ureditve in opreme zaklonišč, o katerih nedo-statkih je bi! obveščen hišnik. lastnik ali upravitelj hiše. Ker posamezniki kljub prejetim navodilom. niso ničesar storili v korist hišne zaščite stanovalcev in poslopii ter celo omalovažujejo zakonoke in obla.-tne odredbe, uprava policije opozarja in poziva hL-;ne lastnike, naj odpravijo vse pri njih ugotovljene nedostatke v roku 15 dni. Po preteku tega roka bo uprava policije po svojih odnosno po odrejenih organih izvršila ponovne preglede ter se bo proti onim, ki predpisov in navodil niso upoštevali, kazensko postopalo. Obenem se pozivajo vsi hišni starešine, da pregledajo zaklonišča v hišah, za katere so odrejeni, in da ob ugotovitvi ne-dostatkov prijavijo kršitelje upravi policije, oddelku za protiletalsko zaščito radi uvedbe kazenskega postopka. Opozorilo učltelf stvu Učitelji in učiteljice ,ki so se na poziv v časopisih priglasili upravitel.jstvom ljudskih šol v Ljubljani (begunci iz Dolenjske in oni. ki stanujejo v Ljubljani, poučujejo pa po okoliških šolah izven mestne meje), naj se danes 15. januarja ali v ponedeljek 17. januarja dopoldne gotovo zglase na upraviteljstvih, kjer so prijavljeni. Potniški promet na progi Ljubljana—Šmarje Sap Pričenši z današnjim dnem 14. t. m. vozi na progi Ljubljana—Šmarje—Sap tudi večerni par potniških vlakov do in od postaje Šmarje—Sap: Odhod iz Ljubljane ob 18., prihod v Šmarje—Sap: ob 18.32. Odhod iz Šmarje—Sapa ob 18.35, prihod v Ljubljano ob 19.01. Železniški promet Ljublana—Grosuplje otvorfen Pričenši s ponedeljkom. 17. januarja t. 1. se otvori potniški promet na progi Ljubljana—Grosuplje z naslednjimi odhodi in prihodi vlakov: Smer Ljubljana—Grosuplje: odhodi iz Ljubljane ob: 7.50. 12.31 in 18.00; prihodi v Grosuplje ob: 8.26. 13.07 in 18.38. Smer Grosuplje—Ljubljana: odhodi iz Grosuplja ob: 8.40. 13 16 in 18.52; prihodi v Ljubljano: ob 9.12, 13.47 in 19.25. Vse ukrepe protiletalske zaščite vodi oblastveno imenovani hišni starešina. Ravnajte se po njegovih navodilih! Ob alarmu naj stanovalci hiš zapuste stanovanje in zaklenejo vrata. Stanovanjske ključe naj izroče v kuvertah kamor je že prej vsaka stranka napisala priimek, hišnemu starešini za primer da bi ga ta potreboval pri kontrolnih pregledih med alarmom. >JUTRO« St. ti -jovitev posnetKa Sobota, 15. L 1944 Pogreb dveh kočevskih junakov Ljubljana, 14. januarja. Danes ob pol 3. je bil z Zal pogreb nadaljnjih dveh kočevskih junakov domobrancev. Jožeta Meglena in Antona Um-bergerja, ki sta se junaško žrtvovala za rešitev in boljšo bodočnost slovenskega naroda. Krsti s trupli obeh junakov sta čakali na zadnjo pot v kapelici sv. Frančiška na Žalah, kamor so se hodi i i poklanjat spominu obeh padlih borcev številni meščani in meščanke. Na vsaki krsti ie bil po en krasen venec s slovensko trobojko, prvi od g. prezidenta Pokrajinske uprave divizijskega generala Leona Rupnika. drugi pa od kočevskih soborcev umrlih juna kov. Več vencev so poklonili tudi ljubljanski domobranci. Ves čas, ko sta biii krsti izpostavljeni v kapelici sv. Franč:-.ška. se ie izmenjavala častna straža, ki sta io sestavljala po dva' domobranca v bojni opremi. Tik pred pol 3. je prikorakal pred Zale častni vod domobrancev, ki se je postro-jii pred vhodom, njegov poveljnik pa se je šel poklonit mrtvima junakoma. Ko so domobranci prinesli krsti p-ed molilnico, je domobranski kurat g. Križaj ob asi- stenci dveh duhovnikov opravil pogrebne obrede, medtem ko je častni vod zavzel stav »mirno« in s tem počastil spomin junaško padlih tovarišev. Potem se je zvrstil pogrebni sprevod. Na čelu je korakal domobranec s križem, za njim so domo branci nesli venca preziden.a Pokrajinske uprave in kočevskih soborcev, dočim so z ostalimi venci pokrili krsti na avtomobilu Vencem je sledil častni vod. za duhovščino pa je častna straža domobrancev v če ladah in z nasajenimi bajoneti spremljala avtomobil krstama. Skupina domobrancev je za! Mučila žalni sprevod, ki je imel strogo vojaški značaj in so se ga od civilistov zato udeležili le nekateri sorod niki in znanci, ki se mude v Ljubljani. V jasnem zimskem popoldnevu je vodila zadnja pot oba padüa junaka preko Ljubi anskega polja r.a Grad, kjer bosta čakala Vstajenja na Pokopal;šču junakov ob strani svo;'ih kočevskih soborcev ki že tam počivajo Ljudje po ul c h, katere je pasi r al preprosti sprevod, so povsod spoštljivo počastili spomin fantov, ki sta padla za svoj narod v borbi preti njegovemu uničevalcu, komunizmu. Steli Ima vel v« <> samo bežno pregledamo zgodovino, zlasti pa., čc si ogledamo dogodke polpreteklih in sedanjih dni, vidimo, da je resničen stari pregovor »strah ima velžke oei«. Vsakomur je nedvomno še v spominu, 'm so se nemške gorske baterije in težki metalci min na gorovju Moate Troecija šele sedaj prav razvili. Udeležili so se uničujočega bombardiranja amer'.-šk h čet v in pr Cervaru. Tamkajšnja približevanja in zbirališča napadalcev so režala v najlepši oddaljenosti v ognju težkega nemškega orožja. Ruševine vasj Cer-var-o so dobili Američani šele potem, k" so bili iz njih z nemškimi protisunki že petkrat pregnni. Močno so bili tu zdelali oddelki že večkrat tepene ameriške 31. pehe-tne divizije, ki -je bila pravkar ponov no izpopolnjena. V sosednem severnem apeninskem od'e ku so odnesle maroške ln alžirske čete iz napada n?. nemške gorske utrdbe na Monna Casali in pri Allafondati krvave glave. Nemška brza bojna letala so posegla tu in na drugih mestih z dobrim uspehom v boje na zemlji. Občuten udarec so zada'a angloameriškemu oskrbovalnemu oporišču v Cerabuolu (severnozppadno od Filigni-na). Naprej so prisilila dve protiletalski bateriji k molku, nato pa so vrgla sv rje bombe na skladišča, bivališča čet in m* zbirališča vozil za nvaziiske čete Pri ponovnih preletih je bdo opaženih več požarov. V jadranskem vzhodnem odseku je naraslo topnško delovanje britanske 8 armade na katere pa so' težke nemške baterije energično odgovorile. Napadalne priprave imperialnih čet se nadaljujejo. P:*i Ta verni Nuovi so nemške udarne čete podnevi :n ponoči vdrle v britanske postojanke ter so privedle več skupin ujetnikov. PresesieÜfiv napa d na sovražnikova zbirališča Berlin, 14. jan. DNB. Na južnoitalijan-skem bojišču so izvršila nemška bojna letala 11. in 12. januarja presenetljive bombne napade na sovražnikova zbirališča čet v krajih bojišč pri Ortoni, Orsogni in Ve-nafru. Skupine bomb so padle na poslopja in med razpostavljena vozila. Opažem so bili močni požari, ki so razvijali črn dim — očividno so bila zadeta skladišča pogonskih sredstev. Neka sovražna protiletalska baterija je morala vsled bombardiranja prenehati s svojim ognjem. Nemški lovski letalci so bojnn letala uspešno ščitili pred sovražnimi iovci. Protiletalske baterije v sestavu letalstva so javile 12. januarja sestrelitev štirih angloameriških bombnikov, ki so se goreči zrušili, deloma nad sprednjimi bojnimi črtami, deloma pa v zaledju. Montgomery o nemških četah v Italiji ženeva, 14. jan. R. Po »Daily Sketchu« je izjavil general Montgomery o nemških četah v Italiji: »Nemec je izredno dober, sijajno izvež-ban in prvovrsten vojak. Onih nekaj ujetnikov, ki so bili zajeti na italijanskem bojišču, se izborno obnaša. Zlasti najmlajši so zelo navdušeni narodni socialisti, ker so zrasli v pokretu Hitlerjeve mladine, jih preveva narodnosocialistična miselnost ter so vsled tega popolnoma sigurni zmage. Oni sploh ne dvomijo, kdo bo zmagal.« To izjavo generala Montgomeryja ponavlja list še enkrat dobesedno v svojem dnevnem uvodniku o položaju, kjer poudarja, da je general posebno podčrtal prav ta svoja izvajanja. 6 sovražnikovih feosufesalkov sestreljenih nas! Atiko Berlin, 14. jan. DNB. Nemško protiletalsko topništvo je v noči na 12. januar sestrelilo nad grškim polotokom Atiko štiri angleške bombnike, potem ko je že prejšnjega dne zbilo dva štirimotorna sovražna bombnika nad istim ozemljem. Zspet dve komunistični tolpi uničeni v Bosni Berlin, 14. jan. R. V severni Bosni sta bih napadeni in uničeni dve manjši komun stičn to'lpi. Tolovaji so izgubili nad 200 padlih Čistilnih operacij so se udeležili tudi deli neke kozaške divizije. Bof proti tolpan na dalmatinskih otokih Berlin, 14. jan. R. Nemška boi na in lovska letala šo napadla manjše luke na dveh dalmatinskih otokih, ki sta zasedena od uporniških tolp. S strojnicami so zažgala dve tovorni jadrnici in več manjših ladij. Bencinski sodi, s katerimi so bile natovorjene te ladje, so se vneli ter so zato ladje eksplodirale in se goreče potopile. Bolgarske vojne morale ni mcgia&e streti Sofija, 14. jan. R Glede na hud terorističen napad, ki ja je doživela v zadnjih dneh bolgarska prestolnica, piše »Zora«, da si ie bolgarski narod v petih stoletjih najtršega zatiranja izvojeval z neštetimi žrtvami med njimi tud1' z ženami in otroci svoje svobodo. Tako žilav in v bojih prekaljen narod se ne da omajati z novim terorjem Žrtve, ki sc pad'e. bodo še bolj utrdile voljo bolgarskega na red a in bodo mobilizirale njegove obrambne sile proti vsakomur, ki bi se hotel dotakniti svobode in neodvisnosti bolgarskega naroda Darujte za Zimsko pomoč! Javna zahvala Vojni ujetniki jn civilni internirane« iz Srbije in črne gore, kateri se na povrat-ku iz Italije nahajamo v Ljubljani v splošni bolnišnici, smatramo za posebno dolžnost, da se zahvalimo gospodu prezidentn generalu Leonu Rupniiku za njegovo veliko pozornost ob praznovanju našega božiča in novega leta. Za tp se mu najiskreneje zahvaljujemo. Istočasno smo dolžni zahvalo upravi splošne bolnišnice in osebju za veliko skrb m nas ter Rdečemu kruli za dari'a, kakor tudj podporni pisarni škofijskega or-dinariata, g. proti Matkoviču Bogdanu in vsem drugim, Id s« se spomnili nas vseh. ki se nahajamo daleč od rojstne hiše. V imenu vseh tovarišev Plamenac Pavle splošna bolnišnica. Int. oddel Gospodarstvo Fe'chskreditkassenscfce?ne kot plačilno sredstvo vojske N jm-ka rcvijjj » Bankwimchaft« objavlja zanimiv pregled o vlogi bankovcev »Rcchs-krcd:tkasscnsch?inc« kot plačincsa sred-tva vojske v zasedenih deželah Že v prvem začetku -o bili ti bankovci ustvarjeni v ta na men. Pri tem je bilo odloč:lno. da mora bit nemška vojska v zasedenem ozemlju pri svo ■ih nakup;h neodvisna od razpoložljivosti pia čilnih sredstev v nacionalni valuti dotčne de žele Poposto je bilo trcb.i izpolniti tue" vrzeli, ki v vo jn'h časih nastajajo v denarnem prometu. Zato so bili bankovci »Re;ch'kredit-kassenscheinc« od prvega početka namenjeni zgolj p'ačilnemu prometu v zasedenih deželah in v Nemčiji niso 'nikdar imeli plačilne spo sobnosti. Skoraj v vseh deželah, ki jih je zasedla nemška vojska, so bili izdani Reichskrcditkasscn-scheini. ki pa so j"h po večini kmalu vzeli Iz prometa Zato so danes v prometu :e še v redkih zasedenih področjih, tako na primer v zasedenih vzhodnih deželah r^{ (moštvo zračne zaščite); b) se podajo v javna zak^nišča. ali c) morajo z razloga splošne sile zapustit; svoja zakl"n;šča. Osebe, ki ne pripadajo moštvu zračne zaščite, se morajo na cesti brezno°"~'no pokoravati odredbam organov za varnost in red pri zračni zaščiti. V kolikor re zahtevam razlogi splošne sile. da estaneio na javnih cestah trg h in poteh, morajo pozneje najdalj eno uro po končanem zračnem alarmu ali zračnem napadu cesto zoDet zapustiti. Cl. 5. Javni lrkali in vsakovrstna zabavišča. všt"ta tudi »jedališ^a in kinematografi. morajo eno uro pred pričetkom časa. tekom Vaterega je kretanje prepovedano, končati svoja predvajanja in ustav ti razdelieven^e jedil in pijač svojim costom. Cl 6. Krajevno pristojne prefekte pooblaščam. da d ovo1 i jo na podlagi ohstoje-čil iokaln;h prilik, izjeme od gernjih določil. Cl. 7 Kršitve določil gornje naredbe se kaznujejo z denarno kaznijo in s kaznijo na prostosti ali z ene izmed obeh kazni. Trst, 22. decembra 1943. Der Oberste Kommissar: Rainer 1. r. Izpopolnite hišna zaklonišča O priliki pregledov hišnih zaklonišč, ki so jih v mestu Ljubljani izvršili službeni organ mestnega poglavarstva, je bilo ugotovljenih več pomanjkljivosti glede ureditve in opreme zaklonišč, o katerih nedo-statkih je bi! obveščen hišnik, lastnik ali upravitelj hiše. Ker posamezniki kljub prejetim navodilom. niso ničesar storili v korist hišne zaščite stanovalcev in poslopii ter celo omalovažujejo zakonike in obla.-tne odredbe, uprava policije opozarja in poziva hišne lastnike, naj odpravijo vse pri njih ugotovljene nedostatke v roku 15 dni. Po preteku tega roka bo uprava policije po svojih odnosno po odrejenih organih izvršila ponovne preglede ter se bo proti onim. ki predpisov in navodil niso ujx>števali. kazensko postopalo. Obenem se pozivajo vsi hišni starešine, da pregledajo zaklonišča v hišah, za katere so odrejeni, in da ob ugotovitvi ne-dostatkov prijavijo kršitelje uprava policije, oddelku za protiletalsko zaščito radi uvedbe kazenskega postopka. Opozorilo učstelfstvu Učitelji in učiteljice ,ki so se na poziv v časopisih priglasili upraviteljstvom ljudskih šol v Ljubljani (begunci iz Dolenjske in oni. ki stanujejo v Ljubljani, poučujejo pa po okoliških šolah izven mestne meje), naj se danes 15. januarja ali v ponedeljek 17. januarja dopoldne gotovo zglase na upraviteljstvih, kjer so prijavljeni. Potniški promet na progi Ljubljana—Šmarje Sap F^ričenši z današnjim dnem 14. t. m. vozi na progi Ljubljana—Šmarje—Sap tudi večerni par potniških vlakov do in od postaje Šmarje—Sap: Odhod iz Ljubljane ob 18., prihod v Šmarje—Sap: ob 18.32. Odhod iz Šmarje—Sapa ob 18.35, prihod v Ljubljano ob 19.01. Železniški promet Ljublana—Grosuplje otvorfen Pričenši s ponedeljkom. 17. januarja t 1. se otvori potniški promet na progi Ljubljana—Grosuplje z naslednjimi odhodi in prihodi vlakov: Smer Ljubljana—Grosuplje: odhodi iz Ljubljane ob: 7.50. 12.31 in 18.00; prihodi v Grosuplje ob: 8.26. 13.07 in 18.38. Smer Grosuplje—Ljubljana: odhodi iz Grosuplja ob: 840. 13 16 in 18.52; prihodi v Ljubljano: ob 9.12, 13.47 in 19.25. Vse ukrepe protiletalske zaščite vodi oblastveno imenovani hišni starešina. Ravnajte se po njegovih navodilih! Ob alarmu naj stanovalci hiš zapuste stanovanje in zaklenejo vrata. Stanovanjske ključe naj izroče v kuvertah kamor je že prej vsaka stranka napisala priimek, hišnemu starešini za primer da bi ga ta potreboval pri kontrolnih pregledih med alarmom. Kgoralfeci * 51. ro,jstni dan maršala Göringa. V sredo 12. januarja je obdajal felrimaršal Gbririg svoj 51. roj.stni dan. * Žrtve zvestobe maršaiu Pelainu. V Tuni u je b ilo ob.ojenih na smrt šeit voditeljev taborišč za mladino. Sodišče je izrekio sodbo nad niimi zaradi zvestobe maršalu Petainu. * Afriška kolonialna policija v fašistični narodni gardi. General Renato Ricci, pove'klik republikanske narodne garde je nedavno zaprisegel zbor bivše afriške kolonialne policije, ki je bd ob tej priliki priključen fašistični narodni gardi. * N»v bfN-arab?-ki metropolit. Za novega pravoslavnega škofa v Ki.šinjevu in s tem za bssarabskega metropolita je vrhovni volilni kolegij romunske pravoslavne cerkv e izve«! i i Efrema T i g h i n e a n u j a. * Muslimanska univerza v Kairn zaprta. Zaradi dijaških nemirov je bila zaprta muslimanska univerza El Ašar v Kairu. * Novi proračun -/.a sofijsko univerzo - ; - - za šolsko leto i914. 221 milijonov V tej postavki so- obsežene tudi pe ir za dijaške kantine, čitalnice, hi-gien.-.K' in športne ustanove. * Pet('i'etnica francoskega boksarja. Francoski boksar Georges Charpentier, ki je veljal pred dvema desetletjema za francoskega boksarskega mojstra, bo praznoval v najkrajšem času svojo petdesetletnem ter bo ob tej priliki nastopil pred pariškim občinstvcm na javni boksarski tekmi. * 7.000 Slovakov na delovni službi. Slovaški poslanec Maček si je or ad kratkim ogledal taborišča za slovaško delovno službo. v katerih se nahaja trenutno 7000 slovaških mož in miadeničev. * Stanovanjska stiska v Carigradu in Ankari. Po vesteh iz Turčije postaja stanovanjska stiska v Carigradu in Ankari čim dalje večja kljub temu. da se najemnine iz dneva v dan povišujejo. Zaradi tega bo morala vlada seči po izrednih ukrepih ter izdati novelo o zaščiti najemnikov. * Odkritelj diatermäje. Pred kratkim je obhajal svoj zlati doktorski jubilej profesor Karlove univerze v Pragi dvorni svetnik dr. von Zevnek. Jubilant si je pridobi! velike zasluge za analitično medicino ter velja za početnika postopka, ki priporoča segrevanje bolezenskih ognjišč v notranjosti telesa z visoko frekvenčnim električnim tokom. Njegova metoda diatermie tvori danes važen sestaven del fizikalne terapije. * Skakanje s padali — šolski predmet. Šolski zavodi v Izmiru so sklenili, da se uvede na njihovem področju vežbanje v odskakovanju s padali kot šolski predmet. Tega pouka bo v najkrajšem času dele- j?:© faicmarsk© vreme B: žamo se koncu prve polovice januarja. ki nam je naklonila še kar mnogo lepega v< ena, kljub temu, da še nismo imeli p hudega mraza. Lf ' . januar se je začel z lepim jasnim vremenom in zmernim mrazom, če ir. -.črno kratko vremenske motnjo okoli 4. je vladalo prav do 7. jasno vreme 7. izjemo 5. je bilo vreme tudi mirno. Dne 8. pa je nastopil vremens"ki preobrat. Nebo so prekrili oblaki, v višini sta se spoprijela. nasprotna vetrova. Dne 10. je tudi ><• pri tleh zapihal neprijeten jug, ki nam ie n~b:al neznatno snežno odejo. Vreme se j» začelo znova zapletati. Prihajajoči sevvm: val je začel izpodrivati južne vetrove. Dne 12. so se tudi v višmi odigraval^ velike vremenske »bitke«. Veter nam je za kratek čas pregnal oblake. — Dne 13. pa nas je hladni val že docela zajel, nebo je zopet zastrla pusta zimska sivina. Zračni tlak se je začel jako dvigati — znak severnih vetrov —, temperatura pa polagoma padati. Najtooleje je bilo v le-tošnjem januarju de sedaj dne 10., ko se je dvrgnilo živo srebro do 7° nad ničlo. Najv eč.ii mraz pa smo imel; že tri dni preji\ ko se je temperatura spustila do —10". Lansko leto smo doživeli dne 11. temperaturo —18° C. ki je torej mnogo nižja od letošnje. -Kakor vse kaže. nam ni treba pričakovati v letošnji zimi kakega hujšega mraza. Sneg bo morda kmalu zapadel. Saj smo tudi lansko leto dobili v sredini meseca precejšnje količine snega (dne 15. je bila na primer v Ljubljani debelina 37 centimetrov). H koncu bi bilo vredno pripomniti tudi to. da je imela lanska prva ilovica januarja skoraj 5 snežnih dni. medtem ko letošnja ni imela do sedai niti enega. M. B. žno 13.000 dijakov in dijakinj, ka.jti predmet je obvezen za šolsko mladino moškega in ženskega spola. * 52 stopinj mra^ta na Norveškem. V Tynsetu. pribì žno 100 km južno od Trond-thjema na Noiveškem. so te dni izmerili najnižjo temperaturo v tej deželi, k. je znašala 52 stopinj pod ničlo. 4 Eksplozija v Glasgovvu. Kakor poroča londonski tisk. .ie šest Angležev v starosti od 17 do 19 let povzročilo v sejni dvorani glasgovvskega upravnega poslopja podjetja »Imperial Chemical Industries eksplozijo, ki je uničila skoraj celo poslopje. Ameriška skrb. »Bodoče matere so največji problem amerikanske proizvajalne industrije« javlja Stockhoimski »Ny Ti« iz New Yorka. Velike izgube na delovnem času naraščajoče število ponesrečenih porodov in splavov kakor tudi hude zdravstvene motnje vzbujajo največjo skrb v socialnih in medicinskih krogih Združenih držav * Rumena mrzüea v Severni Afriki. Kakor poročajo iz. britanskih krogov v Že nevi, gospodari v Severni Afriki med zavezniškimi četami rumena mrzlica. Zanesli so jo iz Orienta. Že veliko angleško ameriških vojakov ie pomrlo zaradi le kužne bolezni. V Anelili se zel n boje, da bi se tudi tja zanesla bolezen Zalo mora vsak, ki pride v Anglijo iz. Severne Afrike. prebiti 14 dni v karanteni. BEKANNTMACHUNG DEE PLATZKOMMANDANTUR Am Sonntag, den 16. Januar 1944 findet von 11.30 bis 12.30 Uhr auf dun Platz vor der National-Galerie (Narodni dom) ein Platzkonzert des SS-Musikzuges statt. OBJAVA PLATZKOMM ANDANTI RE V nedeljo, dne 16. januarja 1944 se vrši od 11.30 do 12.30 ria trgu pred Narodno galerijo (Narodnim domom) k- ne-rt godbe SS. * * * u—Novi grobovi. Za vedno je zapustila svojce ga. Marija J e n č k o v a K večnemu počitku jo bodo spremili v soboto ob 14. iz kapele sv. Andreja na ?.a-lah na pokopališče k Sv. Križu. — Pre minil je profesor srednje tekstilne šole v Leskovcu g. inž. Janko B a b n i k. Za njim žalujejo starši, dve sestri in t!'je bratje. Pogreb bo v nedeljo ob 15. iz kapele sv. Jožefa na pokopališče k Sv Križu. — Po daljšem bolehanju je umrl g. Anton Varšek. Za njim žaluje sestra in drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v soboto ob pol 16. 'z kapelice sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminul je fotograr g. Josip Korzun. Za njim žalujejo žena in hčerka ter drugo sorodstvo. Pogreb rajnega bo v soboto ob 16. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Pomočnice za prvo hišno pomoč ob letalskih napadih, ki bi morale imeti v nedeljo, 16. t. m., zadnje predavanje, opozarjamo, da je to predavanje zardi nujnih razlogov preloženo na ponedeljek. 17. t. m. ob 17.30 uri. u— Nebesni Pojav, o katerem smo že ponovnokrat poročali, da so ga na praznik Treh kraljev proti večeru opazovali na Koroškem, je bil viden tud-i v Ljubljani O tem nam poroča očividec: Bil se.m na Tri-kraljevo nekaj minut pred 18. uro na cesti blizu »Kamenite mize« v šiški. Nebo je bilo popolnoma jasno, z mrakom je nastopa] svež mraz. Naenkrat je tam v smeri od Podutika šinil čez nebo krasen meteor: skoraj bi lahko rekel, da je bil pravcati komet, švignil je kakor raketa in v smeri proti šmarni gori razsvetlil vse nebo. Glava je bila oranžne barve, za njo pa se je vlekel dolg, kovinastoplav rep. Pojav je trajal le nekaj sekund. Ne dvomim, da so ga opazovali tudi mnogi drugi opazovalci, zato bi bilo dobro, če bi še oni povedali, kako so ga videli. u— Učite se strojepisja! N°vi eno-, dvo. in trimesečni tečaji prično v torek IS ja-nuarja. Največja moderna strojepisni ca, raznovrstni stroji. Desetprstna metoda Hišni podstarešina zaklonišča varuje opremo v zaklonišču in na podstrešju. Je tudi namestnik starešine, če je ta med alarmom odsoten. Dolcči ga hišni starešina Lastniki hiš, uredite podstrešja! Tla podstrešja, če so lesena, je treba pokriti s tri-cetimetrsko plastjo peska ali z zelo finim gruščem. V kotih pa morajo biti nakupičeni kupi peska in pripravljena voda v primer, nih posodah. I POZOK! POZOR! POZOR! Kino Matica Radi izredne dolžine filma „LAŽNIVI KLJUK2C" predstave ob nedeljah ob 10., 12.45, 15. in 17.15. Ob delavnikih ob 14.30 in 17. uri. T^jžttaesfta^^ m—tm Poulv dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Vpiše se lahko vsakdo. Posebej priporočijo c tudi visokoòoicem-kam in dijakom-injam. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Zahtevajte nov j:ro-speivt: Trgovsko uč''šče »Uhr«st''fov uč-ii /a\od« Domobranska 15. u— Pozivajo se hrvatski državljani, da se zglase v nedeljo dne 16. t. m. ob 11. uri v prostorih konzulata, da ob priliki 15. obletnice ustaškega pokreta slišijo Pi glavnikov govor. u— Ljubljanski tramvaj. Pripeljal sem se v štev. 2 čez Frančiškanski most na Mestni trg, da se popeljem naprej proti Rakovniku. Vidim stati voz pri vodnjaKu. Kakšna sreča, takojšnja zveza, rečem sk» ro na gias. Izstopim in obstanem. Zjžei e n.ga voza štev. 3 ni več. Grem do Kri-sperjevega vogala in zagledam rdečo luč, kako se počasi odmika proti Tranči. To-goten — zlasti ker je bila zelo slaba pot — jo mahnem peš. Konec Starega trga se mi rdeča lučka zopet prikaže Pospešim korak. Zadovoljen vstopim v pobegli voz. Rad bi se bil porosjal sprevodniku, da mu ni rat a I o. Čakali pa smo še. predno se je prigugal po Fior.ianski ulici nasprotni ••cz. u— Na I. moš' i meščan^kj šoli na Pru-lah se bo zopet pričel pouk v ponedeljek 17. januarja, in sicer za 3. in 4. razred ob 8 uri zjutraj, za 1. in 2. razred pa ob 1 ->2 popoldne. Pouk bo v šolskem poslopju na Pruiah. Ravnateljstvo u__Letošnje knjige Vodnikove družbe, ki bodo v kratkem pošle, so pri kritiki in občinstvu zbudile splošno pozornost. Vodnikova pratika 1944 je vredna naslednica svojih 17 prednic-, ki so si prislužile ča-sten naslov prave ljud-ke čitanke. Mati-čičeva povest »Petrinka« pa je izvirno slovensko leposlovno delo iz kmetiškega življenja na Notranjskem, delo. ki zlasti v danr.šniem času čitatelju plemenito spominja moči in kljubovalnosti domače hiše ter vpliva, ki ga ima nanjo neumorno snujoča, žrtvujoča se mali in gospodinja. Priskrbite si takoj Vodnikove knjige, da ne bo.-te prišli prepozno! V nekaj dneh Vam pi.-ama Vodnikove družbe v Narodni tiskarni žal ne bo nogla več posireči z letošnjim Vodnikovim knjižnim darom. u— Za počaščen je mestnega zdravnika, pok. «r. Gvidona Debelaka je položilo osebje mestnega f zikata na njegovo krsto krasen venec- poleg teg3 je pa zbralo 808 lir ter jih podarilo za mestne reveže v zavetišču "v Japljevi ulici. Mestno županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. u— Zatemnitve izvrši hitro tapetništvo Zakrajšek. Miklošičeva 34. u— Angleško-sjovcnski slovar lahko telefonano naročite v knjigarni Žužek 32-26. u— Za desinfekciJo ust in grla dobite v vsaki lekarni FORMICO! PASTILE! Z Gorenjskega Sestanek priseljencev v Radovljici. štabni vodja Mayer, okrožni vodja kmetov v radovljiškem okraju, je povabil priseljence svojega okraja v Poljče. Tam so se poleg priseljencev zbralj razni jx ed-stavniki oblasti, ki so se na sestanku raz-govarjali o vseh vprašanjih, ki se jih tičejo. Zlasti so obravnavali vprašanje delovnih moči. Na koncu se je okrožni vodja vsem priseljencem zahvalil za delo. ki so ga izvršili v letu 1943, ter jih je prosil, naj tudi v letošnjem letu ostanejo zvesti svoji stvari. Smrtna žetev. V Mali št. Vid na Koroškem je prišlo sporočilo, da so junaške smrti padli desetnik Peter Rauter, prostovoljec Albin Miklauč in desetnik Hans Dragašnik. Oče po-slednjega. 681etni krojaški mojster Jože Dragašnik. se je nekaj dni prej smrtno ponesrečil. Padel je z vozečega tr ktorja in kmalu nato izdihnil. O velikem meteorju, ki so ga 6. t. m. ob 18. ur: opazovali rad koroško zemljo, poročajo, da je prav verjetno padel nekam v področje Velikega Venedigerja. Meteor je brzel čez Lienz in je izginil v severno-zap dni smeri. Za njim se je vlekla oranžna svetloba, ki se je končala z iskrečim se" repom. Prikazen je trajala le nekaj sekund. 93 sekund potem, ko so r.ad Lien-zom opazovali meteor, so čuli iz Venedi-gerjeve skupine meč n pok. Poročajo pa tudi, da je meteor treščil v vzhodno stran planine Staff. Spodnje štajersko Zbor krajevne skupine v Račjem je bil deležen obiska raa ih predstavnikov iz Ptuj j. od koder je prišel tudi okrožn vodja Bauer, ki je v daljšem govoru orisa! polit čno in vojaško stanje v petem le^u vojne. Zaključil je z izrazi neomajne »er--v zmago. Krajevno skupino v Račjem vodi Marčinko. Za zUiiKko p<»iii«»č Učite! i. ki prirejajo jezikivne tečaje v Laškem so se o iek!i nagradam in jih poklonili zimski pomoči. Na ta način je bila zbrana lepa vso a m tjv-a n je bil dober zgled. Nesreče in nezgode. 43!etni Leopold Pregi in 451etni Franc Rojček iz Maritx r.i »ta padla z motocikla in sta se pobila. 43!etni Janez Krajač iz Manbor.i je. palei s kolesa ter si zlomil nogo. — iOli-tm Fra ne Cvetko se je penesreč 1 na deinje. Dne 11. januarja ie bilo v Trstu 12 rojstev, 16 smrtnih primerov in 8 porok. Smrt rial m a tJ n sk e i književnika. V Trstu je umrl dr. Ugo Inchiostri. Pokojnik je bil po rodu iz Dalmacije in je deloval med drugim tudi kot književnik ter raz skovalec dalmatinske zgodovine. Vsak dan nezgode. 5:5 letni Alojz Casal-boni se je pri padcu potolkel po desnem kolenu. 57 letna gospodinja Angela Gio-vanelh iz u!ic Mirti 8 je padla s stola z vazo v roki. Pr; tem si je ranil desno- oko ter se poškodovala na desnici. 22 letni Dominik Purinari se je ponesrečil pri cir-kularki in se porezal po desnici. 19 letni Ernest Brako je padel na nekem parniku v tržaškem pristanišču in dobil več poškodb. Mala Sabina Piano iz ulice Falchi št. 7 se je pri padcu na štedilniku opekla po vsem telesu. 33 letni delavec Emil Ri-tosi se je ponesrečil pri tržaškem dirkališču. Prišel je pod avto in obležal s poškodbami po obrazu. Nesreča je doletela v neki delavnici v Rojanu 31 letnega kovača Luciana Angloleta iz Julijske ulice. Ima poškodbe na • levem očesu. 51 letna Marija Furlanič je prečkala u!ico Vesco-va in prišla pod avtokar. Obležala je s poškodbami na nosu in obrazu. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici. Z»*ačen, ko je hotel odpeljati sod 17 do 6.30 ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 15. januarja, ob 16: Cvrčefc pečjo. Red B. Nedelja. 16. jan.. ob 16: Deseti brat. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek. 17. jan.: Zapito. C'h. D'rkens: »Ovrček za p^čjo«. Božična kom ed; ja v treh dejanjih. Osebe: John — Cesar. Galeb — J. Kovič. Taeleton — M. Skrbinšek. Edvard — Gregorin. Dot-ka — šaričeva. Berta — V. Juvanova, gospa Fiedlingova — Rakarjeva, Mava — Levai jeva. Režiser: C. Debevec. Scenograf: inž. E. Franz Jnrčič-Golia: »Deseti brat«. 16 slik. ki se gode na Dolenjskem sredi preteklega stoletja. Romantična zgodba o izobčencu, »desetem bratu-c in njegovi usodi, v katero se vpleta ljubezen Lovra Kvasa in Manice s Slemenic. V glavnih vlogah: M. Skrb nšek, Levarjeva, Lipah. Peček. Ver-donik, Drenovec. Cesar. Lektorica: Kraljeva. Režiser: prof. O. šest. Scenograf: inž. E. Franz. OPERA Sobota. 15. jan.. ob 16: Prodana nevesta. Red Sobota. Nedelja. 16. jan.. ob 15: Sneguročka. Izven Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 17. jan.: Zaprto. B. Smetana: »Predana nevesta«. Komična c»peia v treh dejanjih. Osebe: Kruši-na — Janko. Ljudmila — Poličeva, Marinka — Polajnarje va. Miha — Doiničar. Kata — Golobova. Vašek — Banovec. Janko — Slanovec k. g., Kecal — Lupša. cirkuški ravnatelj — Jelnikar, Esmeralda — Barbičeva. Indijanec — Marenk. Dirigent: D. Zebre. Režiser: C. Debevec. Koreograf: ing. P. Golov in. Rimski Korakov: »Sneguročka«. Pomladna bajka v petih slikah. Osebe: Pomladna vila — pela jo bo prvič Golobova, ded Mraz — Lupša. Sneguročka — Vidali-jeva. gozdn iduh — Boštiančič. Karneval — Gregorin. Bobil — M. Sancin. Bobili-ha — Poličeva, car Berendej — Lipulček, Bermjata — Lupša, Lei — Španova. Ku-pava — Mlejnikova. Misgir — Popov. k'i-carja: Banovec, Doiničar. Dirigent: N. Štritof. Koreograf: ing. P. Golovin. Scenografa: A. Gerlovičeva. ing. E. Franz. Načrti za kostume: J. Vilfanova. — Opozarjamo na začetek predstave, ki bo >b 15. uri' V Operi sta se našli dve di jaški knjižici na ime Kovač. Dobila se pri vratarju Opere proti predložitvi legitimacije. Oddajniška skupina Jadransko Primarie RADIO LJUBLJANA Sprememba radijskega sporeda v petek 14. t. m.: 21.40—22.00: Piošče. SOBOTA, 15 JANUARJA 7.00—7.10: PoročJa v nemščini. 7.10 do 8.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini. 10.00—10 10: Poročila v nemščUni. 12.00—12.30: Pro-menaani koncert pred poslopjem Narodne galerije. 12.30 — 12.45: Poročila v nemščini in slovenšični. 12.45—14 00: Koncert glasbe za iazved:i!o. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10 -15.00: Za vsakega nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Gospodinjsko predavanje. 19.00—19.30: ^Fantje na vasi« pojo. 19 30—19.45: Poročila v slovenščini. Napoved sporeda za naslednji i an. 19.45—20.00: Mala glasbena medigra. 20.00—20.10: Poročala v nemščini. 20.10 do 21.10: Razgibani zvoki; igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario šijanec. 21.10—21.40: Veseli konec tedna. 21.40 do 22 00: Beograjska vojaika oddaja. 22.00 do 22.10: Poročila v nemščini. 22.10 do 22.30: Glasba za lahko noč. KULTURNI PREGLED Trygve Gulbranssen Med prevod« tujih slovstvenih del v slovenščino je uspeh Gulbranssenove-g a r mana »In večno šume gozdovi« v izdaji Dobre knjige maione edinstven: dobrih teden dni po izidu je bila knjiga razprodana. Pred tedni je izšlo pri isti založbi n. dialievanje življenjskih usod oseb, ki ,it je bralec spoznal v prvi knjigi, sicer samostojni roman »Deiiiščina gozda«, čeprav to delo ne doseza po pripovednih kvalitetah prvega romana, se je vendar močno pr ijub lo in Norvežan Trygve Gulbranssen je postal eno najbolj popularnih skandi-na .skih imen v našem kulturnem krogu. Ta pis telj je prav letos petdesetletnik. Morda bo številne njegove bralce zanimalo knj več o njem. Hrvatski poznavalec ev-iop.-kih jezikov ;n 1 teratur dr. Ivan E si h ki je prevedel Gulbra-nssenov roman »In • ime gozrfovi« v hrvaščino, je dostavi; knjigi epilog Trygve Gulbranssen in njegovo delo«, sestavljen delno na podlag'- norveških v rov. V tem sestavku p«še m*""* drugim: I/m^d skandinavskih slovstev je nedvomno na moč*, ejša in najpomembnejša norve-titer tuia, ki je dala svetovni književnosti neka p.sebno močnih duhov. Ko so v dvajsetih 'et h tega stoletja umrli ve! Viani no.veškega slovstva. 30 mislili zgodovinarji in kritiki te literature, da je norveško slovstvo v zastoju Toda kmalu nato se — poleg .slovečega Knuta Hamsuaa — oglašajo umetrik:, k; širijo sloves norveškega imena po vsern s-vetu. Ta mala sk r.dinav.s-ka dežela z velikimi slovstvenimi tradicijami je v zadnjih letih vprav prepolna pomembn h slovstvenih stvaritev. Sodobna norveška literatura je m.cčno raznovrstna, bogatu in mikavna, tako da je dandanes v ponovnem velikem vzponu in procvitu. Morda je osamelost norveških gora in planin, morda so temne zimske in svetle poletne noči tiste, ki vodijo duha sinov te dežele po poteh, ki so vedno svojevrstne in drugačne od onih, ki hodijo po njih ostali ljudje. Neutešljiva ljubezen in hrepenenje po norveški prirodi sta posebno nazorno prikazani v romanu norveškega pisatelja Gabriela Scotta »Stezica ali Kristofor z vejico«, v tem romanu se izpolni sen nekega dečka, ki je poln neskončne ljubezni do vsega, kar živi in sila občutljiv za vse clrobne življenjske radosti: postane pastir živi s svojimi ovcami na planinskih pašnikih in prež:vlja v samoti svoje najsrečnejše dni, ki ga odškodujejo za vse tisto trpljenje, skozi katerega je moral iti prejšnja leta. Izmed islandskih pisateljev je v svojem umetniškem delu združil obe na videz nezdružljivi sferi: temni svet daljne sage n blesk današnjega življenja G u n n a r G u n n a r s o n. Ta novi romantizem. k! se naslanja na poglobljeno spoznanje in domnevanje ljudskega duha v zvezi z narodno preteklostjo, ta trdng poteza predvojnih skandinavskih slovstev se močno izraža tudi v delu prvaka norveške književnosti Olafa Duuna, pisatelja monumentarne epopeje »Ljudje 17. Juviki« (Juvir.kigar«, izhajalo na Norveškem od 1918—1923). Po že omenjenih odlikah, kakor tudi po mdiviciualni tehniki v obravnavanju značilne tematike se tudi Trygve Gulbr nssen uvršča v plejado pivih pisateljev skandinavskih literatur. Trvgve Gulbranssen je eden najbolj znanih norveških pesnkov in pisateljev. Rodil se je 1. 1894; kot romanopisec si je iz-krčil pet na eno prvih mest v sodobni nor- veški literaturi, ko je 1. 1933 izdal svoj prvi roman ,vln večno šume gozdovi«. Nadaljnja dela se imenujejo v izvirniku: »Det blaser fra Daunigfjell« in »Ingen vei gar r.tonom-?- (1936). Gulbranssen nam opisuje björndalski rod od njegovih prvih skromnih začetkov v davnem času do velikega bogastva in slave- Galbranssenova pripovedna moč je prav v tem da mojstrski prikazuje primitivno in patriarhalno življenje svojega domačega kraja in njegovih poglavitnih rodov. Tam, kjer se dejanje Gulbranssenovih romanov izliva v krščanstvo, tam pisatelj — za razliko od ostalih velikih vrednot svo-eg,: dela — ne more več tako močno bralca prepričati, zato pa tem s.lneje učinkuje tam, kjer osvetljuje z vseh strani duha pouedovanega starega poganstva in njegov splošni b bitus. ki ga skuša krščanstvo kar se da izriniti. Gulbranssenova posebnost je v tem, da se v pripovedovanju osredetočuje na določenega junaka, d-ločeno hišo m družino, nato pa mojstrski poveže usode drugih so-se/jov, tako da nam plastično reliefno stopijo pred oči tudi značaji drugih junakov. Po zaslugi takega pripovedovanja je posebno uspel njegov I terami tovariš Sigurd Hoel z romanom »Nekega dne v oktobru«. Kr j dogajanja je meščanska hiša v norveški prestolnici Oslo in sicer od kleti do pocLalrešja. V tej hiši se nekega dne popoline zasliši histeričen krik ločene gospe: spoprijela se je s svojim bivšim soprogom. Pisatelj na« zdaj seznanja z vsakim stanovanjem posebej, opisuje z nekolikimi potezami njih prebivclce- nam kaže njihove vzajemne od'r-ose v zvezi z njihovim stališčem giede usode ločene gospe. Opisuje nam učinek, ki ga je imelo to razburjenje na hišo in njene prebivalce kot celoto, in posebej na posamezne rodbine, to pa vedno v časovni istodobnoeti. Tako zani- mivo tehniko, ki dobiva nenavadno močan življenjski značaj, uporablja z uspehom tudi Trygve Gulbranssen. Na njegovih junakih op žamo jasno mesološke vplive: okolje in narava sta vtisnila slehernemu med njimi svoj pečat, ki ga nosijo tudS predniki in potomci skozi cela pokolenja. Po življenju in ravnanju teh ljudi spoznavamo tudi samo deželo, sam kraj, spoznavamo tisto, kar dremlje v njih globoko in temno nekje v padzavest:. Kakor drugi •na'boljài skandinavski pisatelji, nas tudi Gulbranssen očara z odmerjenim tako re-koč slovesnim in dostojanstvenim prikazovanjem prirode in vseh prebivalcev posameznih norveških kmetij od njih lastnika do zadnjega sluge. Vprav z magično silo dviga in navdušuje bralca z eksotično lepoto, ki se prelivn v naše duše malone iz »sake vrstice . . . Gulbranssen nas je naučil ljubiti prijazno in trdo norveško naravo. čar osamelosti, tihih bevesti in očarljivih večerov v družinskem krogu, kar se na.m dandanes zdi tako lepo im mikavno, skoraj že nedosežno. > V mračni sivini oddaljenih časov, polnih senc. iluzij, fantomov in strahov se počasi odpre v bralcu jasen žarek spoznanja lepote in veličastnost; življenja, preživljene-ga v polnem in bogato, kakor veleva sama na rs va. Slišite šum in pesem neprehodnih gozdov, čutite oster dišeč mraz slikovitih krajin in pošastno podobo prepadov, vživ-ljate se v pisateljevo pripovedovanje o človeških usodah, ki so lahko delno tudi zrcalo bralčevega lastnega življenja. Zaradi svoje simbolične splošnoeti učinkuje Gul-branssenovo delo tako spontano na dušo slehernega bralca, čeprav mu je okolje, ki ga pisatelj opisuje, zelo daleč. Gulbransse-novi ljudje so v svoji naravni prvotnosti tako krasni in zanimivi, kakor da bi se v tem prebogatem okolju veličastne prirode, zdaj nasmehi Jane in dišeče, zdaj mračne in ledeno mrzle, uresničevalo samo vtele-šenje božanskega sna, o lepoti in otožnosti človeškega življenja ... Tako je delo tega norveškega pisatelja po sodbi hrvatskega poznavalca- in takega doživlja in ceni tudi slovenski bralec, ki ga je mogel spoznati ob posredovanju Dobre knjige. Doktorske disertacije na nemških univerzah. »Das Reich« prikazuje v posebnem članku gibanje in značaj doktorskih disertacij v vojnem času. Gre za statistične podatke iz 1. 1942. V tem letu so zaznamovane disertacije na 61 nemških visokih šolah v 47 mestih. Naslovov teh disertacij je 6927 in sicer odpade na univerze 5389, na tehnične visoke šole 588 in na druge visoke šole 950 naslovov. Izmed teh disertacij jih 1944 izšlo v tisku, ostale so spisane s strojem ali kako drugače. Na ženske doktorande odpade 14.9 odstotkov. 168 spisov poteka od inozemcev; med njimi so Bolgari na prvem mestu Redke "so postale arheološke, orientalistične ali čisto filološke teme, takisto literarno-zgo-dovmske in čisto zgodovinske. Samo v cast znanstvenim prizadevanjem je dejstvo, da se vzlic vojnim razmeram goje tudi take študije, čeprav jih je manje kakor kdaj koli preje. Značilno je da največ doktorskih disertacij odpade na medicino (4122 ali 61%); gradivo zanje je že v premnogih primerih prispevala vojna, ki nudi medicini mnoge nove izkušnje. Nekaterim novim zdravilnim sredstvom so posvečene številne razprave: tako samo sulfonamidom, ki so postali v zadnjem času zelo dragoceno zdravilo. 35 disertacij. V ostalem pa kažejo tudi teme iz kemije. fizike in tehnike vpliv vojne, njenih potreb in izkušenj. Nacionalni ekonomi obravnavajo razne vojnofinančna vprašanja i. t. d. j SPORT Vprašanfe sedanjih fesov V uvodniku vodiinega nemškega dnevnika čitaroo o športnem ud j-stvovanju človeka v vojni naslednja zanimiva razglabljanja: Splošno prevladuje prepričanje — in tako je gotovo tudi bilo v irurnih čas h — ua lahko velike spoitne uspehe dosale samo človek, Iti vztrajno trenira s.o^e telo. Mišice, srce in pljuča, to so prvi m odločilni porolù za tehniko in stil ter posredno tudi za zmago in uspeh. Vsa ostalo je bJo — ve»"j včasi — postranskega pjmei.a. To stališče se da zagovarjati, toda le tako dolgo, dokler sta ava telone a v telesnih silah med seboj tako različna, da razlike med njima ne more izravnati noi.en vnanji čini tel j. Na splošno pa dan . anes to velja samo še v izjemah primcr.h. Telesno razpoloženje vseh, ki nastope jo v spo.t.Jh tekmah, je v sedanjih čas h namreč že tako izravnano, da se razlika v uspelih ne da iloeeči z večjimi telesnimi silami ali vztrajnostjo ali spretnostjo. Kdor hoče v teh časnih aktivno delovati na športnem ali telesno-vzgojnem področju, potrebuje duhovne m duševne rez.rve. Kakor se da trak iz gumija Jo skrajnosti napeti samo, če je popolnoma popuščen, tako tudi samo popolna duševna sproščenost omogoča učinkovito uporabo po tej poti dozorelega mišičja. Samo s takimi rezetvarni se lahko uveljavlja športnik sedanjih dni. Pri tem je treba namenoma zanemariti materijcino stran borbe za dosego samega uspeha. Treba je pokazati značaj in trdo prijeti samega sebe, kajti šele globoko spo-za'Jije, da ce v športu žrtvujemo za nekaj višjega kakor- samo za uspeh nad setek-movalcem, nas bo ohranil na terenu, ne pa železna mišica ali krepka pljuča m niti trening ali stil, ki ju morda iragi nimrjo. Z enako pravico kakor pravimo, da je samo v zdravem telesu zdrav duh, t.dimo lahko tudi, da prav za prav šele doživetje spoznanje stvari, za katero se zavzemamo, dajeta telesu potrenbne s le za, športno torbo. Ko to vsa športna ml dina prepričana o tem pravem oza lju vsega športnega prizadevanja, potem ne bo več razprav o treningih in tehniki, potem bo vodfa vse naše športno delo le še ubranost telesnega in duliovneg ; sveta. Talco nam bo tudi lahko najti smenreo. koliko časa in napora sploh smemo in moramo žrtvovati za določeno clov šesiost v športu. če bomo tako pojmovali spoit, bomo v danem trenutku zmerom prip avljeni na borbo v njem, ne glede na to, sili bai'o naše mišice takrat »v najboljši formi." ai ne. Opustimo vsako misel na izrazito borbo v športu, vsako ugibanje o tehniki, siili in treningu. Zavedajmo se. da Lahko samo KINO UN i ON Felefo» 32-21 Zanimiva usoda zakona današnjih dni Brigite Horney, Willy Fritsch, Paul Dahlice itd. Predstave ob delavnikih: ob 15.30 in 17.30 uri. iiiNO ULAS1CA lelaion l'i-\ i Višek letošnje filmske sezone! Vele-film v barvah o neverjetnih pustolovščinah slovitega barona Münch -hausena .. — Najdcvršenejše delo v Agfakoloru. Velezanimivo dejanje, odlični igralci prekrasne naravne barve Lassavi Kilislr.es Igralci: Hans Albers, Erigila Horney, Ilse Werner, Hans Brausevvetter itd Radi izredne dolžine filma predstave ob delavnikih ob 1-4.30 m 17.00 uri KINO SLOGA Tel. 27-30 Izvanredno delo nemške filmske umetnost1! Dokument življenja in dela največjega žerija Mozarta v velefilmu Ksgsr ljubijo Odlični umetniki: Hans Holt, Winnie Markus, Irene von Meyendorff, Paul Hör'oiger. Sodeluje: Dunajska filhar monija, — slavna pevka-koloraturk* Erna Berger in dmgi. Najlepše melodije iz oper »F'garova svatba«, s Don Juan«, »Čarobna piščal« in »Requiem«. Radi velike dolžine filma predstave ob 14.30 in 17. uri. V nedeljo ob 10., 14.30 in 17. uri. pravilna razmerje med našim športnim udejstvovanjem in »zasebnem« življenjem jamči za primerne uspehe. Kajti spo*t mora biti samo sredstvo za dosego ciilja! Kdor tako gleda na športno gibanje, bo razumel pomembno poslanstvo, ki mu je namenjeno v svetu. Spo-tnik mora sjego razlikovati areno in poklic. S3veda se mora strastno lotiti sporta eni, ki hoče zaradi njega in po njem imeti karsti v živi. en ju. Teh pa bo dolečen samo, če se jih bo Iahlco v novi dobi kar se Jà osvobodil. Samo tako bo delo ene strani služijo delu druge. Sprostiti se je lahko le tedaj, če se človek otre sa sleherne misli na vse okrog sebe. Glavno je pač razpoloženje, ki človeka v trenngu in športni borbi ustvari polnovrednega. To je tudd ena pozitivnih s! rani sporta in telesne vzgoje in tudi zaradi te bosta v bodoče še bolj nsnadomestljvo potrebna kakor smo ju spoznali iozdaj. * s— Gregor Holl zmagovalec v smuških skokih v Solnogradu. Pred več kakor 2000 gledalci je bila v nedeljo skakalna tekma na smušiti sk kalni ci Z'stel v Solnogradu. Zmagal je naš planiški znanec Gregor Holl s skokoma 35 in 34 m -n oceno 149.5 tečke. V II. razredu je bil prvi Walter Reinhart (Bischofshofen) s 143-5 točke. Dosegel je s skokom 35 in pol m najdaljši skok. Eeklamlranle ^ tsbačflih nakaznic Kakor smo že poročal1-, je mestni preskrbovali urad v sredo, 12. januarja t 1., pričel dostavljati izkaznice za tobak apra-vičencem na dom. V tem članku smo naprosili občinstvo, naj ne nadleguje urada z reklamacij mi, da še niso dobili tobačne izkaznice, ali z vprašaeji. kdaj jih bodo dobili. Pojasnili smo da take reklamacije samo ovir: jo redno delo urada in da jih zaenkrat nikakor ne more sprejemati. V3ak na-; zato mirno čaka, da mu bo dostavljena izk:znica za tobak, mestni preskrbovala urad pa bo pravočasno objavil, kje, kdaj in kako bodo reklamirali ori, ki tobačnih izkaznic niso dob li o pravem času. Mestni preskrbovalni urad bo namreč objavil v časnikih dau, ko bodo dostavljene vse kaznice za tobak, in od tedaj dalje bo lahko vsakdo reklamiral ni način, ki bo predpisan. Že danes pa lahko povemo, da bodo debli prav r.a koncu dostavljanja izkaznice za tobak t'sii moški upravičenci, ki so rojeni leta 1926., in ženske upravičensce, ki so rojene leta 1922. in leta 1889. Pri *e« je biio treba n mreč točno kontrol'-rati tuia datum rojstva, ne pa samo letnico, 'n taka kontrola zabteva več časa. Znova zato prosimo občV-.stvo, naj mirno čaka na dostavo izkaznic za tobak in jih ne reklamira tako dolgo, dokler to ne bo objavljeno. Upr vičenci raj tudi v tem primeru še ne reklamirajo tobačnih izkas-n'c, če je n. pr. že vsa hiša ali pa tudi /sa družina razen enega čl" na dobila izkaznice. ker se verjetno ravno pr': tem, ki z-kaznice še ni dobil, dela potrebna krntroia in bo dobil izkazn"co, kolikor je za to upravičen, pri drugi dostavi izkaznic za tobak. VON HEUTE AB ERSCHEINT DIE DAS FÜHRENDE DEUTSCHE INFORMATIONSORGAN AN DER ADRIA «DOBRO INFORMIRA!TI ČASOPIS« ABONNFMFNTSBFSTFllUNGFN SIND ZU RIGHI EN AN DEUTSCHF ADRIA ZEITUNG TRIEST, PIAZZA GOLDONI 1 OPREMLJENO SOBO ■s soup-r bo kopa p ne, v ed. m meitu lak o j cd-4«un go podu. Nas ov v Oglas, oded-ku »Jutra . 975-23 IZGUBILA SEM črno lisico dne 12. 1.44. na vozu ce.tie žeern-ce od t omo-tovja k Sv. Križu in nazaj do ' naslova aU Mfro L Najmanjši txnna sa «• oglas* !• I» »0-— Prodam MISI. PODGANE m ščurke, zane ljivo po končate s strupom, ki g* dobite v drcgjnji ivANC. Židovska ul. 1 784 6 angora veije ZAJCI Zimska m^ttè Iz pisarne odbora za fZlaisko pomoč« smo prejeli: Lovsko društvo Ljubljana je darovalo namesto vener na krsto kočevskih junakov 300 lir v korist Zimske pomoči. Nrniesto cvetja na grob ge. Zužkov-e je g. mag. pharm. Sušnik daroval za Zin-sko pomoč 200 lir. Urgeisce proSesij so nepotrebne. Nobena prošnja ne bo reS'ina- dokler ne dob mo potrebnih podatkov. Po zvedbe, predvsem policijske —- so odrejene kot nujne prireditev /.a ;/S5«nv*fc9 por.i°i'«. Opozsi-jamo bralce čas:-ikov na drug', k'no -ur.. ki l.o d. r.es. v sofe "-to, v kinu Koueljevo Predvaja se f Jm v3 mfoni.:a ž.vfjea a - ki ga je že kino Slega pleura/l v največje sačkJ-vojjstve v£t-li obiske»aiet-v. Ljubitfuj; glasbe br.Ao pri tem f.P-iu p-fif-U nr- rfvr.J r čun. Film se viti v Izključn-:.. korist Z m--ke pomoč' Obi.-Ira te n iš? k no-dnev.- in pomagajte pon> či potreb ai m! Za infcrmac'i'e glodc Z:.*i.ske p.*:ii->č « kličite: 47-71 M t. " 41 ) : Proetcr Z-rnsk? pomoč« so v l'ucci ni jevi ulic 9 I. i/o. Ornarne ;>r sp-.-.-'n-: p :-š iji-jte ' pc r & tj 1: položnicah na •jPiikvrj'nsk; por^ r-rni ved — Z'i.'iska pomoč — i-.vc-ovn r« un št. 18.580-' čisti, veije število na-p.otìaj na DomoD; ..lisk: cesti èt. 7. 874-6 KINO PROJliKTOK za normalni film, s kompletno zvočno napravo, gramofonom itd., priiao ren za mafiji kino, društvo ah privatnika, po nizki ceni naprodai. Pojasnila »Senis biro«, Šelenbur-gova ul. i. 967-6 2 PRA :CKA Ba rejo, prodam. N skyv v vsejtt p .si. Juta. 1.-25-6 ItADIO MINERVA 6-cevni, iz rsten apa-rat. p.od.m. MfuSiov v vseh PKJbl. Just».. 102Ü-6 ŽELF.ZNO PKc dobro ohranjeno ucü. I^uj.ir/' i. pro Ltj-r. 1 >13-6 MODNi: HLAČK p .t .rt, pr. o r.i po zve se v k o.aik-im te:.l ju Aó. ian P nor hot-: i Sion 1UM-6 PRODAM: novo d:>m«ko in moško volneno p? -lo. d-rr. site iu n) š::" no v c . r.okiij meo ov lica ls, »>£'•. j>. plKja ii n-ia.' r\rx.vov sv'-]e za r.-r 'o N. kov v ogl. h ocre'k i .> Jutra« I017-Ó KRMILNO pr da Su-ter ul.ca 15. KOil .S jt Jrn"-evi 973 6 DVE KOL'.&I ■'•ci:- j novo — d£ rko t> mam -n dobri' o":r njeno ir.oS' o. zL-ian'-e. Ci-vi, proda r.ieb.»r .r Am o et Tyifij^a ' 71 9S7-Ò PR A Sit K A o ičain 1 portdóv N vs.-h rxx'ovaln ZNAMKE, zb rko al pa,-1;ije. kup m Ponudbe na og'. odd. Ju tra pod »Znamke« ^ ^ m^mm DEKLE pridno in poèteno. isč? sJuzdo pi bol: Sa družini. N-slov v vseh po-slovaim&vh »Jutra- 9i"7-l POSTR EžNICO zn neka! dor-oldnnslcih u spreimtm. Knnflieva 13, pritličje. 955-1.1 HO STREŽNICO pr dno m po teno — iščem za popoldar.sk ue Naslov pove 05'as. oddelek x-Jutra«. 10i3-l^! POSTREZNICO 00'ter.o tudi st re'šo sp ejmem zi vs^ko pc'dae. — Tržakp crsti št. 45. prit'ièje. 0S3-:-i FR GERICO d;.bro onc*:i!e ko s-r?) mein t'koj — ^or.'idb.-n : c.-ns. cddp*ek J'itr 1 nod Stalno mesto«. 992 -a BTS^rri PC M Or-IN VAJENCA spre:m3 ta'oj ke ruj nr. rabi "/..ikov'e"': Rv C- t X5"bl na r:"' n-ska cf -tc 51 9."8 vi riè VA J ."NC A v^irr.-rr. v t-govino z m.v e im bi P-"- lUiot r.a ogn od 'ec.. a. pod V Z v M ,n «. 8ifJ» 4 SPALNICE orehove — in Jediln oe ugodno kupit« p 1 m -zarstvu »štigl« Ogled vsak torek, òetrt.k ln nedeljo med 3. in 5. uro v gostilni na Celovški cesti 72. 944-7 Stanovanje STANOVANJE 4-sobno, komfortno, zamenjam ozir. oddatn. — Ponudbe na o 1 odd. Jutra pod »4-s0^na<. 1027-21 ZAMENJAM trisobno komfortno stanovanje p-i Velesejmu za istotakega n;i M vju ali » bliiini. N s'07 v oglas, oddelku »J-trat. 817-21 SOBO lepo opremljeno, oddam d verna gosped čn - ma s cent ala > Kurjavo, ko p,.] u c o in souporabo tuhinje. Naslov v cgl oddelku »Jutra-. 1016-23 BREZOVE METLE. držaie ra locate, motike in omela, dobite pri Gospodarski zvezi, Bleiweisova cesta 29. 832-37 POSODO za nasolitev mesa in kisa-nje repe. iz mehkega i« trdeea lesa, dobite pri Gospodarski zi-ezi. Bleiwtiso-va 29. 833-37 ZA MILANO sprejmem naročila oz. opravim trg pole Takojšnje ponudbe na ogl. odd. Jutra pol »Komerc jaiist«. 1034-37 BANČNE, DENARNE, b'a^ovne posle, srebrni denar in r;izne d. a:oc?-nosti. vnovčim po najvišji cen:. — Iz-©clujem nakup in pa-odjo nepremičnin. hiše. p r ele, posestva, tudi zven b'o-ka. — Alojz j Plan;nš;k, LJubljana .Dvofakova (re-daj Knafljeva) ul'ra 3 T. 1006 37 O POSOJILIH na hiše in p-ssstva dobite info-macije p i »Ju-gro-Kred t«- — L'u':4J-ina, 1 Beethovnova ulica lc-T, levo 989 37 SLADKOVODNE R be sveže 2icp2t danes v fo-boto na stojnici! 1011-37 NALIVNO PERO znamke Luxor, z gravi an m imenom Dr. Brandctetter, -cm iz u-bl. Pošten najdite'j se naproša, da ga oddn v stanovanju v šu^ cevi ulici 3. 9 9 37 Umrl je po daljšem bolehanju moj debri brat in stric, gospod Asit^n Vsršsk K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, dne 15. januarja ob pol 4. uri pop. z Zal, k3.pel.ee sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubijana, Domžale, dne 14. januarja 1944. IVA VARŠEK, sestra ter ostalo sorodstvo f'i Zapustila nas je naša dobra mama. stara mama, gospa vdova učitelja trgovske šole Na njeni zadnji poti k večnemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, 16. januarja 1944 ob pol 3. uri popoldne z Žal. kapele sv. Andreja, na pokopališče, k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, Zemun. dne 14. januarja 1944. Globoko žalujoče rodbine: JAVORŠEK, BERNIK HOLEČEK, ZOR, KLARER Umrl nam je naš dragi mož, oče, gospod Jsslp Kzmim FOTOGRAF Po«rreb dragega pokojnika bo v soboto ob 4. ur: pop. iz kapelice sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, 13. januarja 1944. Žalu-oča ?/■ na in hčerka ter os talo sorodstvo ■ p. ?__ r : .. ^^iibSjirJZLi y.- \ ^riaft'fcfeaaaa. I -v "«w * P . IA,-. Za vedno nas je zapustila naša ljubljena mama, babica m prababica, gospa Leteln bivša trgovka in pocestnica Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo, dne 16. j'anuarja 1944 ob 2. uri pop. z žal — kapele sv. Frančiška, k Sv. Kr žu. Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek. 17. t. m. ob 8. uri v cerkvi sv. Frančiška v Sp. šiški. Ljubljana, Milwauke, U.S.A., Trebnje, Tolmin, d;ic 14 januarja 1944. Valentin, sin: Fani per. S>klič, Marjanea par. Blatnik, hčerki i n ostalo sorodstvo. ! i M i l VAJE SC. A 'i stre .i m.:''.-■ s~.e Tte."" Pr>-istav'ti sc v rnt \i- d .Anici 1 V - cesti 19 1 JUiüLa«-J. V iL J --I »» O a vs-.in Komfortvrn. v bita p'litri je ■ etr. ifi.p a. ro 0» £ o t,' > bi zini cvitne žeoan-ce i od' ti x- s t-co nr SS 1 : Obvestila E i r i :■ i F°ziv: Vse sorodnike. *ci b iteteli r>o-•slati denar svojcem v Trstu Benetkah. Padovi, Alesandriji, Castek.a-'-o Parni, Bologni in Fironzi. pozi. amo. n:;.; s? rg!a sijo pri Slaven kem R ečom križu do sobote 15. t- m do 12. pri blaec.in'ku V poizvedovalnem oddelku, r.f Iv nai se zglasita gg. Slovša M° Eda in Mrak Erna. LJ iVON tud: pos Kfzne lclnikfc oz i n.e-f n ke kupi l-onudbe r.a o?! o_'d pod »Lj Zvon« 8 3-7 STARINSKI O EN A K Kovjn. kup'.n p- n-.idie i,, cgl cclti Jutr. tx>1 »Num zrr.at k' 8 5-7 HUAK^-vM POLK Vam a 1U d k cm n oo... nem..c ne 12 '.t j nudi n. vašsm --o.nu I u. te! i N s.ov c-id J-t v tvsovm K Può...::, P h,r.c keziska u i -. 3. 9£.i 3 r^ Za vedno n-k'jnin se bo darovala v ri € Harrj- Hoff: Kriminalni roman Največkrat so nosili zlato v večjih ali manjših zrnih kar v ke-pu, kakor šaro brez vrednosti. Nisi ga moral zavidati sosedu, saj si ga imel sam dovolj. i-n še je bilo vsak dan up" nje- da si nabereš novega. Kadar je k^o, kakor nedavno tega Emilio, cdkril posebno veliko grudo, so mu drugi brez nevošč'jivosti bestiali, v veselem pričakovanju, da se jutri tudi nj:m n-smehne enaka sreča. Iz tega gledanja, ki se je zdelo komisarju najprej zelo čudno, se nastajala zanj težavra, zamotana naloga. Domneva, -ia gre za roparski umor- je bila s tem močno oslabljena Po drugi strani pa: mar ni bila kepa. ki jo je imel Emilio pri sebi, res izginila ? Tik preden je zapustil izbo. jo je bil spravil v žep. Braun je izprevi-del, da bo moral pri dvojih poizvedbah zagrabiti zelo na široko '.n na globoko- Za zdaj ni imel nič porabne-ga v rok'h. Nihče ni b'l v'del morilca, nikogar ni bilo moči osumiti. Ko bi bil že prej dalj časa živel med temi ljudmi, bi se Tbil nemara vedel kako obrniti; tako pa mu je bilo vse novo in tuje. Ostali si niso kdo-vekaj belili glave. S:mo ogorčenje nad za-vratn m zločinom je bilo obče. Po tem je komirar spet lahko sklepal, da tu nima opravka z družbo breznravnih pustolovcev, kakor j h c'ovek sicer srečava v ta- kih krajih. Res je utegnilo biti tako. da je Barreto vse ljudi, ki jim je dovoljeval da so pr hajali semkaj in delali v Serri Duro, skrbno zbiral. Seved se med njimi ni manjkalo pustolovskih ratur — a samo takih ki jim zastran njihovega prejšnjega življenja ni bilo kaj oč't ti. Obisk v Barretovi »osrednji p'sarni« >e komisar a kmalu prepričal, kako strogo m natančno se tu postopa. Bsrr^to 3'"m mn je pokazal obširno kartoteko, lo sla io vo-d:li dve mladi uradnici. K temu je po-^al »guverner«, kakor so ga S ljivo imenovali, naslednja pojasnila: »Kdor hoče priti v Serro Ouro, mora najprej vložiti prošnjo in navesti raz'oge Tej prošnji mora biti pr ložen življenjep s 2e ob površnem pregleiu, ki ga nav dno opravim sam, odpade do šestdeset pros'1-cev od sto. Prošme. ki prihajajo v peštev za ugoditev, romajo dalje; najprej v Cu-yabo, kjer jih preg'eda gr fològ. Pri tem j'h znova mnogo odleti.« »Gromska strela,« se je Braun oglas'l, s-po tem talcem jih res korenito prerešetate. In kaj se zgodi s prošnjami, ki zdaj še ostanejo?« »Te pošljemo zanesljivim p^izvedov^nl-cam v detičnih mestih, ki se o proci'c h kar najvestneje pouče. Kar potem še ostane, to pripustimo.« Barreto si je dal podati kartotečni list. »Poglejte na p imer t" gale: Rodrigro Peixote. Zgoraj vidite naton. čne podatke o kraju in dnevu rojstva in tako dalje. Sin bančnega uradnika v k- j Poizv stva. éèiiio, Rili. Hotel je študirati prav°. a ni n ° e! nadaljevati učenja, ker mu je o.e p: zgodaj umr l, mati pa ni z negi i n da.ntn sve -štev. Nato j« ocprl maj. no trgevmo s tekst Inim blugcm. in ker ni bil p^cb ;o spreten v posJh. ga je kcnicur.nca p i i:-n-la ob zid. Njegovi vlogi „e bila i' ' ož3 a materina \TOča prošnji, naj mu d. mo u-mcžacgt, da se .lokanj: d^ ob,:a k:. ?obe o njem &r.i c'ognal p>vcljn : dej-In tai:o je smel pi -i- S romno var- ...______ ki jo zahtevamo od \s.-kog ■-. e mati polcžiLa. M!adi člo .ek jo je d vn j vrnil in se sme že danes imenovati premožnega. Njcgcvj mati je nadavma tc ;a potidia, 'a ji je poslal že sku n š i ina j t kontov, to je, štirinajst tireč milr s v, !u j.h bo po. abila za éo'anje ostalih o', ok. njegovih mlajših bratov in ses'ra. Fisi a nam jc goinljivo zahvalno p smo — vid e. gesped B aun to je ed on iz mno-^ih p mirov, nad katerimi irnom res vesolje-« Braunu so se zasvetile oči. -D?., rad vam verjamem. To ste res vse imen tno u ed 11. in niti mislil si nisem, da op avljate tu tako odlično socialno delo.« Baireto se ie nasmehn i. »Da, da — Špekulantov in srečolovcev se otepam, k'llkor le morem, čeprav se mi vkljub previ '.nosnim ukrepom vendarle kd~j pa k dr j kateri vtihotapi. A taki 1-uije ne ostanejo cVgo pri nas. Z vsem svojim dejanjem in n hi-njem se preveč razlikujejo od občega pravila, in kakor hitro jih spoznamo, jih brezobzirno odpravimo.« .t A kako stol te to 7« j-Cd, os-jcin ji t & p-lic. o. v z-p tem z -.. iru*ez^.:er.i voau z voiwv^-.o v^r.g;, ku se ne ol\ . c « <:k er niso Uve . to k io...etrov d -lsč o J tod. Taki ljudje d -be s seboj celo bi-as.-o in vse. Kai se tu i.-š i. Doklej se ni še nooeucn zn. va prü.azal.« »Ali ne bi bio mogoče, da b; se vendarle kdaj k t.;ri vrr.L -ji se vam ma. iev^? »Na, oJcoraj c'a ne. Prv č „e p t, po kateri bi sc mcgo-1 v.niti s-amo ena. »'azen tega nc bi m.gol ortat ni i en .on sicr t. In kor.ee koncev je pot zmerom :-A.ogj zi-sti-ažcna.« >Hm. Misü! sem že — zas.ran umora vaš?.ga biata —v »Aka, reči hočete, da bi utegnil tak iz-gnar.ee —? Ne, ta rncžiost peč ne ; r.lia„a v psštev-« rSte zadnji čas vebče kog. i.giak?« »Da. Pred tednom dni. Dra b:ata. Onemogočila sta se bila s tem da sta se sleherni večer do nezavesti nap la in v pijanost rgLZgrajala. Ko sta vihu tega še nadlegovala ženo nekoga t govca. ki ima tukaj vendo, to je, cx'prto p oda alno, me je potrpljenje minilo. Dal sem ju krc.tko in malo o i praviti.« »Pa sta imela tukaj dobro žetev?« V,O, menda se jima je kar otna'alo. A kaj, ko sta vse takoj pognela ps g lu. Zaradi tega si tolto in tallo ne bi bila nikoli opomogla.« »Kako sta se pisala?« cerkvi v Toiračevem. f.it-Mjrvrta, Toniačevo, fhi" 14. januarja 194-1. (iir»:>r»ko ž'i*uj'jči: Franc, Marjana, st;\riži; Ki •f.ufka. Filip, Martin, p/mc», Francelj, bratje in sestre :-4* ter ostalo sorodstvo. t.... 4. ižo??»' »T iPr-tfl Tomaž in Bonifacio Salvedor. Na oko sta bi,a videti docela spo.c-bna. Toda v žcU. su», iiiiila viaga in pel.« -.Ie bil tudi vaš brat znan s terna človekoma ?