gpedlzione tn abbonamento postale — Poštnina plačana T gotovini Leto XXIII,, št. 5 _ Ljubljana, petek 8. januarja 1943XXI Cena cent. 80 Upravni Jrvo. L|ubl lana Puctinncva ulica S, Teletoo »t. i l-23 11-2-» (oseracm oddelek: Liubhana. Puccimieva nli- ca 5 - Teleioo il-25. Jl-26 Podružnica Novo mesto: Liublianska cesta 42 Ra^urn: za ljubljansko pokrajino on poStno-čekovtiem zavodu it P 749. o osralt krije Ita^ie Servizio Conti C.orr Posi No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase u Kr. Italije io inozemstva ima Uničile PubbliciiA Irnhana S. A Mil. A NO I I b a | a f lik d a o razen ponedellkl Naročnina znaia mesečno Lu 18.—, Q inozemstvo vključno t »Ponedeliskim Jutrom« Lil 36.50. U r ed o i i i v o: Ljubljana. Pucaniieva ulica 5tev. 5, telefon faev. 31-22. 31-23. 31-24._ _Rokopisi »e ne vračaio. CONCtSSIONARIA EStLUSIVA pet la pub- blicita di provemenza ita liana ad estera: Unione Pubblicita haliana S A MILANO 11 iti 4» liaMit^ ue ato In Tunisla Le basi porttsali ang!camerica&e defTAfrlca Settentrža-nate frasscese bombezzlate daSle fjfmarioiii della »ostra aviaz'one — Uis ssissmergiibile semico affsttdato nei Me£itezsasieo centrale II Quartior Generale de^e Forze Armate eomunica in data di 7 ?eina'o 1943 XXI ii seeuente bollettino di eruerra n S57: Nella S'"rtiea piu accentuata attivita esplorativa. E' eontinuata la pressione di preponde-ranti forze sui nostri presidi del Sahara libico. Confrattacchi av-ver^ari oondotti con im-Viego di consisten*' reparii d' fan^eria non otfenevano in Tnnisra alonn r;su'*ato. II nemico era ov!inque ricacciato sulle posi-zinni di partcnza. Formazioni della nos^ra av'az;one han-no bombarrla*o le basi nor+uaii ansr'o?me-rioane deir.Afriea set*entriona?o frar-ese ed in partioolare le attrezzature di Bona snscitando violenti in-erH: susrl? oh;ott;vi Incursioni aeree cau=avano cjnpl^he dan-no riei quart''eri centrali d? Ttm!si: pure a Kairouan venivano d:«'rutte alr"ne abi-tazioni arahe: sono segnalate vittime fra le Dopolaz:oni. In oombattimento omnue appareeoh? so-no stati abhattnti daMa ?ermanica, lino tfaH'artilgier;a deUa rl:fe?a. Nclle arque di Pantel'er;a dne nostri Mas coIp;vano e facevano nrecfp^are in finmme un aereo. re<=p:nerfdo ino^re l'at-ta ct> di alcuni altri. TTn'rn'ta nava'?. al ift-nardo del tenen*e di vaseoMo Saverio Mirotta ha aftondato on sonmergibile r.rmico nei Mediterraneo centrale. * II ^:i:irt5er Generale »»pile F^rzo A.rmatp r. muncia in data di 6 gennalo I943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 956: Nessun avvenimento di rilievo nei set-tore della Sirtica. Sui fronte tunisino intensa attivita di opposte pattuglie da ricognizione; tre ve-Iivoli sono stati abbattuti da aviatori ger-mar.ici. Nei combattimenti del giorno tre, oltre ai prigionieri gia segnalati, venivano pre-si al nemiro nove cannoni. alcune mitra-<>!iatrici. numerose armi per fanteria e di-slrutti trenfa automezzi Nostri aerei da bombardamento hanno efficaeemente at-taccato i pnr^i e depositi di Algeri, Bougie e Phil'npeville. Su Ka;rouan (Tunisia) velivoli america-ni rnmpivano un'incursione che cagionava qnattro merti e sei feriti tra la popola-zione civile Un idrovolante della nostra ricorrrrzione marittima. in missione nei Mediterraneo occidentale attarcato da due eacfJa br«tann5ci riu«eiva ad abbaterli en-trambi in aspri dne'li rientrando alla base co»nito e con un ferito a bordo. I! rioosrnitore marittimo citato nei bollettino di osei per il vittorioso combattimento sosfenuto contro due cacciatori av-versari aveva per capoeouipaegio il sotto-tenen+e di va^cello Ales^andro Beotti ed ora pMotato dal maresriaHo Amhrog'o Ser-ri e dal sergente maesriore Garibaldi Spi-riptli. I dne caer«a nem'ci snno stati col-piti e fatti nreripitare in mare dal pre-eiso tiro deirarmiere Bonannini il quale ha eosi al suo attivo dieci velivoli abbattuti. VLADARJEV OBISK NA SICILIJI Kralj in Cesar je prebil osem dni med vojaki in prebivalci na Siciliji, ki so ga navdušeno sprejeli z gorečo vero v zmago svrašmfc v Tnntra F - istsfslška ^..rrfežev In /Utieričansv v Franco- r^j" severni MrlM fec^&ar.ils-aiaa sd izdelkov našega letalstva — Sovrzžzm f^fm^m^ potopljena v srednjem Glavni ston itaTons';^ Oboro*en!Ii sil vora ter tolmači v glavnih črtah obširne obiavil 7 januarja naslednje 857 vojno naloge, ki se postavljajo fašistični Italiji p, j-' ob pričetku novega vojnega leta. ' LS^iTT"^,^"^ Smsdi* |e budno na straži nfiših sil na naše posadke v libijski Sa- { I ari , Sovražnikov pr-Hnanndi v Tunlsu, iz- j vršeni z uporabo znatnih pohotnih oddel- i kov, niso dosegli nob^nerja uspeha. Sovraž- nik je bil povsed vržen nazaj na izhodiščne postojanke. Oddelki našega letalstva so bombardira!! angieško-anipr«ška pristan;^ča v Fran-,.f>-.:d severni Af-iki. zlasti pristaniške aa-prave v Boni, kjer so povzročiš silovite požare. Letalski napadj so povzročili n^kaj škade \ srednjih delih mesta Tnnisa. Tudi v Kai-;unanu je bilo porušenih nekaj arabskih hiš. Med prebivalstvom so bile žrtve. NVmšk' lovci so v soopadu sestroi:if 5 , sovražnih letal, eno pa je sestrelilo obramb- j n topništvo V Pantelerijskih v^dah sta dva naša M VSA z.idtla neko letalo ki je nato v piv m nih tres«'iio v morje, in cdbila ludi napa i nekaterih drugih letal. Pomorske edinice pod povoljstvoin ladii-ske ca poročnika Ksavcria Marctte je potopila'v sreotjem Sredozemlju sovražno podmornico, Gl. vni stan oborož»nih sil je objavil dne G. januarja naslednje 956. vojno poročilo I Nobenega pomembnega dogodka ni bilo j v odseku Sirtike. Na tuniški fronti močno udeistvovan.ie obojestranskih izvidniških natrulj. Nemški leta'ei so sestre'ili tri letala. "V borbah dne 3 t m ie bilo ra?en že označenih uietniknv odvzetih sovražniku 9 topov, nokai «troinie. številno p hotno orožje in orf^onib rnr>*nrri""b vo7il. Naš? bombrvk: s-. n?inV-ov!tn nana^li pr'-stanišča in skladišča v Alžiru. Bcugieu in PhillipeviMeu. Ameriška letala So nanaflla Kairooan (Tunis) Med c:vilnim n-"^;valstvom so bili štirje mrtvi, šest ranjenih. Neki hidroplan našesra mornarskega iz-vidništva .ie med misiio nad zapadnim Sredozemskim morjem ko sta napadla dva angleška lovca v ostrih dv^bo ih se-stre'il oba in se vrnil na oporišče zadet ter z enim ranjencem na krovu Nesiški listi o Dscej« In S Berlin, 6. jan. s. Današnji uvodnik lista »Volkischer Beobachter« nosi naslov »Mus-solinijeva navodila Strankin in se bavi s političnim, socialnim -m gospodarskim udej-atvovanjem pristojnih organov St anke v tadnjih Jveh letih Po opisu giavnih psnog tega udejstvovanja vzporeja list veliki Du-cejev govor z dne 3 januarja 1825 z govorom dne 2 decembra lani, ugotavljajoč ideološke značilnosti teh govorov, ki bodo pomembni v zgodovini Italije in Evrope. Rimski dopisnik isrtega lists piše glede tega: Kakor leta 1925 je Duce tudi danes dokazal, la trna najvišje sposobnosti državnika in sicer sposobnost mirno čakati z jeklenimi živci do primernega trenutka. Ko -je treba r.nv7.n" ct ^šča m zad.it. nasprotniku odločilni udarec. sBorsen-Zeitung« objavlja pod naslovom »Vojna v duhu Rima« članek svojega rimskega dopisnika. k! Miaia od i^rodno ob-Slriega odmeva zadnjega Ducejevega go- Monakovo, 5. jan. s. :>Munchener Neueste Nachrichten« opisujejo izreden položaj, ki je nastal zaradi anglosaškega izkrcanja v Francoski severni Afriki, v španskem Maroku in zlasti v Tasngerju, ter zatrjujejo, da je Španija budno na straži, ni pa vznemirjena Niti sklicevanje londonskega »Daily Maila« na Nelsonove beseie, da mora biti Tanger nevtralen ali angleški, ni motilo mirnost Španije, ki sloni na važni stvarnosti, na vojaških silah, osredotočenih v španskem Maroku, in na prepričanju, da bi se Španija dvi°w'i* kake* en sa*" mož proti vsakomur, ki bi se drznil ogražati njen žlv-Ijenski prostor. ženeva, 6. jan. s. Iz Alžira se doznava, ca je generl Eisenhovver sprejel bivšega min. predsednika rdeče Španije Negnna. Med razgovorom sta proučila vprašanje sodelovanja rdečih španskih miličnikov v vojni, ki so bili internirani v Maroku in Alžiru. nato pa ob priholu anglosaških sil osvobojeni. Messina, 6. Jan. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Kralj m Cesar je zaključil v Messini 5. januarja dolgo m zanimivo potovanje po Siciliji, ki se je začelo prav tako v Messini 28. decembra. Vladar je opravil to potovanje, da bi se osebno prepričal o izvedenih ukrepih za obrambo otoka in da bi si ogledal v raznih področjih ob obali in v zaledju zgrajene utrdbe in zapore. Razen tega je Vladar ob tej priliki ostal nekaj dni med svojimi četami v ozračju gorečega navdušenja In vojnega duha, v katerem živijo vojaki na kopnem, aa morju in v zraku ter tvorijo posaike na področju Sicilije. Pri tem je treba poudariti visoko pomembno dejstvo, da je bil Princ prestolonaslednik nekaj dni pred prihodom vlaJarja med četami na Siciliji, ki so mu podrejene kot poveljniku južnih armad, ter je med njimi prebil Božič. Kralj in Cesar, ki je blagovolil za Božič izreči svojo vzvišeno to-lažiino bese lo in izročiti svoje darove vojnim ranjencem v glavnem mestu, se Je zopet nahajal med svojimi vojaki ob novem letu. Vladar je potoval najprvo po vzhodni Siciliji, potem pa po srednjih ln južnih predelih ter končno po vzhodnih in severnih predelih. V vsakem področju, v vsakem odseku obrambe m tudi v glavnih utrjenih po-stojankih se je Kralj in Cesar pomudil m se zanimal za pojasnila, ki mu jih je dal poveljnik armade. Ogle'.al si je večkrat naprave, utrdbe in zapore, v katerih so že nekaj časa čete vseh rodov orožja. Povsod i je navzočnost Kralja in Cesarja vzbudila med vojaki globoko in živo navdušenje. Čete so se predstavile Vladarju v zglednem redu. Srečanja Vladarja v njegovimi vojaki so pričala o izrelno visoki morali čet in še bolj o njih duhu in volji do zmage. Glob Tki patriotizem sicilskega prebivalstva Vojak živi na Siciliji v okolju in ozračju velikega patriotizma. Če je kak narod, ki se veseli in navdušuje ter sočustvuje s svojimi vojaki, je to zdravi močni in delavni narod Sicilije. Razen tega Je tu, pa naj bo to sovražni propagandni prijetno ali neprijetno, sovraštvo proti Angležem izredno globoko in se je še ogromno povečalo zaradi barbarskih napadov na obljulena središča Sicilije, ki niso imela in nimajo nobenega vojaškega značaja. To sovraštvo Sicilcev proti nasprotniku, se je tembolj pcudarlo ob priliki ob ska Kralja in Cesarja v mestih, deželi in naseljih vse Sicilije. Sl šali sme vzklike proti Angležem in proti Angl ji tako v najbolj skromnih nasel„h kakor v velikih mestih. Niso bili samo mladj in najmlajši, ki so izražali s klici svoja čustva, temveč tudi starci in žene. Neomafna vera v zmago Kaj izhaja in kaj lahko zaključimo po dnevih, ki smo j h "prebili na Sic liji med obiskom Vladarja? Da narod nadvse plo-beko veruje v zmago. Vcj«k: ki žive v zdravem ozračju m okolju se navdušujejo od misb na junaška dejanja za veličino domovine. Man festacije, ki jih je s:ci.ski narod pr redil Kralju in Cesarju, man festacije, kj jih je prebivalstvo naselij m več tudj dokaz globoke vere v zmago, ki navdušuje duha hrabrih sic'lskih ljudi. Kralj in Cesar ;e bil 8 dni med četami m med preb valstvem Med četami je našel najvišjega duha. med piebvalbtvom pa ie slišal nadvse goreče klice volje 'n vere Ogromne množice so sprejele vladarja v Palermu, Catanii. Messini, Enni. Mod chi. Agr gentu, Ragusi S racusi, Cl Itagironu in Trapaniju. Vse h še so bile okrašene z neštevilnimi zastavami. Navdušenje kmečkega ljudstva Nas so ganili ziasti sprejem) kmečkega preb vnlstva v velik h ji majhnih naseljih v raznih področjih Sicil'je. Večkrat bombardirana Licata. Vittoria ln N scemi so kraji, kjer so se prepiostost. spontanost fn ljUbk.st aprejema najbolj izkazale in kjer je Vladar getovo debil globoke vtise Prebivale: Licate so vzklikali »živel Kral;'!«. in obenem pokazali veliko sovraštvo proti sovražn:ku. Prebivalci Littorie so vzklikali sme svoje lastne aežele. izmenjaje z vzklikom »živel Kraljic. V N scemi so vrli kmetje čakali na Vladarja na meji 9vojega okrržja, zbrani na grič:h, ki obkrožajo cesto. Kol ko mladine je bilo okrog vladarja: še nikol, se ni zgodilo da bi bilo zbranih tol:ko dečkov in otrok Na tisoče tn tisoče j h je bilo povsod k:der je šel Viadai mimo. Vsi so ga gledali najprvo malo oo-ječe. petem pa ko so jih ohrabr li klici ji navdušenje odrastlih. so »e zdramili m vzklikali v svojem dialektu »ž vel Kralj!«, ženske so skušale spoznati Vladarja n kc sc, njih oči odkrile take drago jim lice se je zdelo, da jih je prež nila želja, da bi ga vse videle. Kazale so z rokami ln mu dolgo vzklikale. Nepozaben dogodek v Palermu V Palermu se je dogodil najbolj ganljiv dogodek. Med tem ko je vladar pregledoval postrojene čete na Potu Svobode med silno množico, ki se Je zbrala ob cesti, so začele tuliti alarmne letalske sirene. Vladar je. stoječ v svojem avtomobilu s prvim pobočni-kom ob strani nadaljeval ogled postrojenih čet, množica pa je navdušeno vzklikala. Nu- dil se je prizor množice, ki je hotela spričo nevarnosti, katero so sirene naznanjale, ostati ob svojem Vladarju. Množica se je zbrala okrog Kraljevega voza, kakor bi hotela ščititi življenje svojega Vladarja. Mogočno so odmevali vzkliki »živel Kralj!« m »živela Savojska hiša!«. Zvoki kraljevega marša so odjeknili po veliki cesti. Vse godbe. ki so spremljale čete. so začele igrati stari marš. ki je tako drag srcem Itaiija-acv. Navdušenje množice se je širilo po vsej veliki cesti In zadnje piske siren je preglasile skupno vzklikanje množic. Trušč motorjev naših lovcev, ki so letali nad mestom v vseh višinah, se je slišal kot bojna pesem ob navdušenih krikih. Ogled pomorskih in letalskih oporišč Na svojem potovanju je vladar obiskal nekatera pomorska in letalska oporišča, kjer so bili drug ob drugem z mornarji in italijanskimi letalci postrojeni nemški mornarji in letalci. Na nekem letalskem oporišču je vladar pregledal močne postrojitva letal in letalskega osebja nemškega letalstva. Dolgo se je vladar pomudil v mornariških oporiščih ob spremstvu visokih oficirjev admiralitete in vojaškega poveljništva mornarišKe obrambe. Potovanje Kralja in Cesarja po Siciliji je trajalo osem dni. v katerih je prevozil vsak dan v odprtem avtomobilu povprečno 250 kilometrov. Vsako jutro je bil odhod ob 8. in prihod v kraj za prenočevanje med 16. in 17. uro. Vsako jutro je Vladar zajtrkoval na prostem ob vsakem vremenu. To je poročilo o Vladarjevem potovanju, ki ne potrebuje kolorističnih spopolnitev. NI bilo mogoče o tem Vladarjevem potova-n-'*? kronološko poročati in navajati podrobnosti o poti in posebnih obiskih v utrjenih odsekih in predelih. Razlogi so na dlani in jih ni treba pojasnjevati. Kralj in Cesar je preživel nekaj dni na Siciliji med svojimi vojaki in svojim narodom Povsod, kjer je slišal vzklike vojakov in množice, je moral čutiti, s kakšno ljubeznijo in predanostjo ga obkrožajo vsi Italijani. Vladarjev pevratek v R?sn Rim, 5 dec. s. Nj. Vel. Kralj ln Cesar se je davi vrnil iz Sicilije v glavno mesto. Higii boli na viltoinl §r Vsi sovjetski napadi na podrsčju Dona, pri Velikih Lukah in južnovzhodno od Ilmenskega jezera cd bit? So bile samo borbe vasi priredilo Kralju 1n Cesarju, niso bile * govzhodno od Hmenskega jezera so bil| za- Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. jan Vrhovno poveljniStvo nemške vojske je izdalo danes naslednje poročilo: Borbe na p dročju Dona in Kalmikov ter j na prostoru okrog Stalingrada trajajo dalje. Pri tem se nemške pehotne in okiopne divlzfe v sodelovanju z močnimi oddelki letalstva in ramunskih bojnih letalcev ta- j vrnile vse sovjetske napade. V protinapadu j sovražna letala, je bilo na enem mestu uničenih 20 sovraž- j Neka nemška podmornica !e potopila i nlh oklopnih voz. j Severnem Ledenem morju sovražno tran Napadalni cddelk? so uničili v srednjem j športno 5.000-tonsko ladjo, odseku fronte številne sovražnikove bojne postojanke. Neprestani napadi na Vel"ke Luki in ju- V Severni Afrikj majhne obsežnosti. V Tunisu živahno obojestransko udej-stvovanje izvidnikov. Nemško letalstvo je napadlo neko sovražno letalsko oporišče, postojanke protiletalskega topništva in zbirališča tankov. V letalskih borbah so bila sestreljena tri samo izraz predanosti vladarski hiši tem- Proslavili so jo po vsej Ita&ji s prireditvami In obdarovanjem vojak 3v in njihovih svojcev — Razdeljevanje daril in nagrad ob fašistični BeSani Rim, 6. jan. s. Četrta Befana vo'aIj kakor kdaj na mestu v ljubeznivi skrbi za beicvnike in hrabre ranjence. Četrta Befana voiaka je bula sad obsežne akcije zaradi velikega šte-viiia prostovoljnih darov vseh tovarišev. N!a nikogar niso pozabili Povsod na vseh frontah, kjer se bije huda vojna o>d belih šiiriin Rusije do Libije in Tunisa ter v zased on e predele, je dospelo po zaslugi OND na sitotine tisočev darovanih zavojev kot dokaz čustva gorečega tovarištva. k.i spaja Sirce našega naroda z bojevniki. Od sred i- ■ rov, predvsem otrokom padlih in bojev-; nkov. Povsod je poteklo razdeljevanje da-| rov ob rad" sti tisočev otrok in izpričan ju i hvaležnosti mrvter in tist;h. ki so jih sip' em-' ljali. Ta druga vojna Befana je bila po-i sebno pomembna, ker je omogočila zlasti j v perifernih predelih ljudstvu, da mani-j festi.ra svojo privrženost Duceju in neomaj-| no vero v zmago. i Tudi v bolnišnicah so razdeljevali darove j ranjencem med navdušen mi manitestac ia-| mi privrženosti Duceju ter predanosti do-j movini. Samo v mestu je bito obdarovanih okrog 100.000 otrok Prireditvam so pred-i sedovali inšpektorji PNF 'n prvaki rimske , federacije ki so razdeljevali darove, se to-'ča do najmanjše skupne DopOlavora so j variško razgovarjajii s svojci in se zae izraža vedno bolj na tisoč najbolj ljubkih in učinkovitih načinov V Rimu je bila faš:stcna Befana nad vse svečana. Na vseh rajonskih sedežih in v m:nis*rs+vu so konfederacije m razn- zavoda razdelila na desettisoče Ducejevih da- ; so ga povsod sprejel* z vzkliki Duceju. I Pri fašistični Befani ki sta jo organizirali krajevni skupini Ceilio in Monti. je minister Vidussoni osebno izročil darove otrokom Prireditve so pokazale ganljivo skrb za otroke padlih. Tajnik Stramke je j bil navzoč pni razdeljevanju darov nato ! c Narodnem zavarovalnem zavodu, kjer je j Dopo'avoro ob navzočnosti ministra za j korporacije Ricc:>ja. senatorja Bcgliona m 1 predsednika OND razdeliO darove ctnrkom. ' Tajnik Stranke je prinesel Ducejeve darove tudi v bolnišnico Baildi Posebne pozornosti sc/ bili povsed deležni otroc' bojevnikov. Darove so razde!:li Dopoiavori ministrskega sveta, notranjega nvmi&trstva in ministrstva za ljudsko kulturo ob navzočnosti ministrov in državnih podtajni-kov Pred razdeljevanjem so predvajali filme. Vse prireditve so potekle v ozračju velike radosti in so se zaključifle s pozdravom Duceju. vrnjeni. Izhodiščne postojanke je razbil že j topniški orrcnj. Un'čen!e tamkaj obkol.jpne ; sovražnikove »kup'ne sil je pred zaključ-i k m. V hutTh lot^Iskih bo'ih nad srednflm In > j severn'm odsekom fronte so sestrelili naši i lovci 44. protiletalsko topništvo pa 12 so- j vražnih letal, pri čemc-r nismo izgubili niti ! enega letala j Promet v sovjetskem zaledju in preko j zaledenelega Ladoškega iezora je letalstvo j in topništvo uspešno obstreljeval? podnevi j in ponoči. V Uhlji ojačeno delovnn*e napadalnih oddelkov. Nemška brza boina letala so z dobrim učinkom obstreljevala motor zirane silo In neko angleško letalsko oporišče. V Tunisu so bile napadajoče sovražnikove sile v protinapadu zavrnjene na izhodiščne postojanke. Letališče v Boni je bilo bombardirano podnevi in ponoči. Sovražnik je izrubil 6 letal. Na zapadn sta bili sestreljeni dve angle-Sk; letali. B jna letala so napadla za volno važne naprave na angleškj vzhodni obali. * Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. lan. s. Nemško vrhovnu poveljstvo je objavilo danes naslednje vojnr por č lo: Tudi včeraj so se nadaljevale v področju Dona z nespremenjeno silovitostjo lande obrambne borbe Sovjetski napadi so oi'' odbiti. Sovražniku sc bile zadane krvave Izgube. Ob tej prTki je neka oklopna divizija uničila 31 tankov OpfTirajoč v protinapadu je nekj motorizirani polk grenadlrjev uničil nadaljnjih 2S sovjetskh tankov, kakor tudi dve bateriji in 22 protitankovskih topov. Na neki drugi točkj sta b:la z nemSko protiakcijo razpršenr. dva sovražna bataljona. Letalstvo je delovalo proti oskrbovalnemu prometu in postojankam sovražnih čet. V srednjem odseku je bil obkoljen in uničen sovražni oddelek kon.jen:ce. Sovražnj napadi ni oporišče Veliki Luk! in južnovzhodno od Ilmenskega je*era so bili odbiti. Lovska letala ln protiletalsko topništvo so sestrelila v severnem in srednjem odseku vzhodne fronte 20 sovjetskih letaL Nemška bojna tn rušilna letal so napadla železniške naprave v Murmaiisku ponnč pa tudi kolodvorske naprave v Kan-dalak£L Očiščevalne operacije na vzhodni franfi Berlin, 5. jan. s. Na osrednjem odseku vzhodne fronte so bile, kakor poroča nemška poluradna agencija, borbe manj hude kakor prejšnje dni, Ln sicer zaradi nestalnega vremena in izredno hudih izgub sovjetskih čet. Kljub temu so zahtevale velikih naporov nemških čet zaradi snežnih viharjev in poledenelosti, ki so zelo otež-kočali kretanje. Skupine nemških napadalcev so Izkoristile meglo in nadaljevale svoje krajevne ofenzivne operacije. Uničile so Številne oporne točke in sovjetske kazemate. Sovražni protinapadi so bili odbiti. Razen borb na fronti se nadaljujejo te štiri tedne energične očiščevalne akcije, naperjene proti oboroženim tolpam boljše-vikov. Banditi, ki jim poveljujejo bivši visoki oficirji in sovjetski komisarji, so ustvarili v neprodornih gozdovih v zaledju nemške armade številna oskrbovalna skladišča m ouporna središča s stotinami zaklonišč in minskih zapor. Poslužujoč se te?ra obširnega sistema pribežališč kot oporišč so tolpe skušale uničevati naprave nemških oboroženih sil. Plenile so vasi In se na ta način oskrbovale. Proti tem tolpam so nastopili številni posebni oddelki in patrole, katerih naloga je bila pognati iz gnezd boljševike in jih uničiti. V spopadih, borbah zasedah ta zasledovanjih, med katerimi je bilo odstranjenih ali raz-streljenih 3100 min, so nemške čete obkolile tolpe in zavzele njihova skladišča ter uničile njihove rezerve orožja in streliva. Predvsem so bili narejeni neškodliive voditelji ln s tem tolpe razpršene. Med očiščevalnimi akcijami je bilo uničenih 21 velikih minskih polj in 44 manjših ter na stotine kazemat, 1400 banditov je bilo ubitih. nad 300 pa ujetih. Razen tega je sovražnik izsrubil 63 metalcev granat ln strojnic. 661 kosov drugega orožja, več radiobrzojavnih oostaj m mr.ogo druprih potrebščin, tako mnogo sani in majhnih ruskih voz, s katerimi so se kakor z živino tn zajetim živežem pomnožili viri nemških čet. človeške izgube severnoameriške vojske Buenos Ares, 6. jan. s. Poročilo vojnega ministrstva v Washingtonu javlja, da znaša celotna izguba severnoamerlšk h oboroženih, sil od pričetka vojne do 31. decembra 1942 61.026 mož. Petek 8. L 1943-XXI Fašistična Besana se je praznovala v Ljubljani nad vse slovesno Fašistična Befana se je praznovala v Ljubljani z veliko slovesnostjo. Dne 6. t. m. so bili razdeljeni zavitki fašistične Befane mladini, včlanjeni v GILLu. Zjutraj so se zastopniki oblasti napotili na sedež zveznega poveljstva GILLa, kjer so razdelili zavoje malim in mladim Italijankam. Prisotni so bili Eksc. Visoki komisar Grazioli, Eksc. general Gambara, Zvezni tajnik general Ruggeri, ljubljanski župan, Kve-stos: in drugi predstavniki oblasti. Po pozdravu Kralju in Cesarju ter Duceju, ki ga je odredil Visoki komisar, so članice, vse v popolnem kroju zapele himno »Giovinneza«. Nato je Zvezni tajnik v kratkih besedah podal podatke o prispevkih Visokega komisarja, ki je nato v zgoščenih stavkih orisal pomen prireditve kot novega jasnega dokaza skrbi in prizadevanja fašističnega režima v tej novi italijanski pokrajini. Sledila je razdelitev zavitkov, ki so jih članice, vrsteč se v popolnem redu, sprejemale iz rok Visokega komisarja, Ekc. Generala Gambare, Zveznega tajnika in drugih predstavnikov oblasti. Eksc. Grazioli in predstavniki oblasti so nato zapustili sedež GILa, pozdravljeni s toplo manifestacijo vere na naslov Duceja. Napotili so se v kinematograf Union, kjer so jih že čakali mcški člani, da prejmejo darove. v kinu „Unimiu" Po pozdravu Kralju in Cesarju ter Duceju, ki ga je odredil Visoki komisar ter naslovil krepak »Alala« Oboroženim silam, so se zvrstili na odru člani, katerim so zastopniki oblasti razdelili zavoje z obleko in z živili. S himno »Giovanneza« in s toplo manifestacijo vere na naslov Duceja, čegar ime so vsi navzoči glasno vzklikali, se je končal tudi ta simptatični obred, ki je bil deležen najživahnejšega sprejema mladih Slovencev. Ti so se še enkrat lahko prepričali, da vlada skrbi zanje z enako pazljivostjo in pozornostjo kakor za njihove italijanske tovariše. Zastopniki oblasti pri bojevnikih Predstavniki oblasti so nato prisostvovali prireditvi na Taboru, kjer je bila prirejena obednica po zaslugi Dopolavora Oboroženih sil. Obeda se je udeležilo mnogoštevilno zastopstvo ljubljanske posadke. Po pozdravu Kralju in Cesarju ter Duceju je Eksc. General Gambara s kratkimi bese lami kot tolmač bojevnikov tukajšnje-j ga operacijskega področja izrekel njihovo j zahvalo Stranki ter potrdil njihovo prisego, ; da »bodo podrli partizane, naj velja, kar : hoče«. Zastopniki oblasti so nato razdelili kuverte z nagradami v denarju. V teku dneva so se Zvezni t3jnik in člani ravnateljstva napotili v razne vojašnice v mestu, da izroče tovarišem v orožju darila, ki jim jih je poslala Stranka preko Glavnega stana Kr. Vojske. Povsod so bili Zvezni tajnik in hierarhi sprejeti z navdušenimi manifestacijami Duceju, s čimer so hoteli bojevniki izraziti še enkrat svojo trdno voljo za dosego dokončne zmage. V vojaški boltaišnisi Popoldne se je napotila zaupnica ženskih fašijev v spremstvu nekoliko fašističnih žen v vojaško bolnišnico, da prinese junaškim ranjenim in bolnim vojakom še enkrat besede tolažbe. Razdeljujoč darove stranke so tovarišice ženskega fašija hotele biti blizu vojakom tudi na ta dan krščanskega praznika. V Dspoiavoru Fašija Ob prisotnosti Zveznega podtajnika Ca-pursa in zaupnice ženskih fašijev je predse Inik Dopolavora Ljubljanskega fašija razdelil otrokom tovarišev darove in zavoje, ki jih je dala na razpolago Zveza fašijev. Delavnost Dopolavora v Italiji Za pripadnike Oboroženih sil. Pred kratkim je bilo določeno, da bodo vojaki, ki potujejo iz kraja v kraj, prejemali med potovanjem nove dnevne obroke hrane. Vsak vojak bo dob'l izkaznico, ki mu bo dala pravico do 200 gramov kruha in 100 gramov testenin ali riža. Poleg tega bedo dobili še dva bona po 75 gr kruha. Vojaki, ki bodo potovali v vlakih, kj imajo priključene tudi jedilne vozove, bodo prejeli po dva bona za 50 gr prigrizka in bon za četrt litra vina. Predsednik v Padovi. Predsednik Dopolavora, nacionalni svetnik Dino Gusati Bonsembiante, je med drugim obiskal tudi sedež Pokrajinskega Dopolavora v Padovi, kjer je poročal Pokrajinsk'm tajnikom Romagne, Emirje in Treh Benečij. Predsednik je dal podrobna navodila za vsestransko pospešitev že itak živahnega dela. ki se vrši pod vodstvom Zveznih tajnikov. Potem je v spremstvu Zveznega tajnika in Pokrajinskega tajnika Dopolavora obiskal sedež letalskega Dopolavora, kjer ga je sprejel predsednik ustanove pol-Kcvn;k Granzarolo. Nadalje je še obiskal okrepčevalnico na železniški postaji in vse druge podružnice ustanove ter je končno prisostvoval predstavi pestre umetnosti, ki jo je priredil Dopolavoro »Mezzomo« za pripadnike Oborožene Sile. Številni gledališki nastepi. Gledalske prireditve za depolavoriste in pripadnike Oborožene sile bedo v letu XXI. še številnejše. Poleg sijajnih nastopov potujočega gledališča »Carro di Tepsi« so na sporedu predstave številnih drugih gledališč. Samo v Bariju n. pr. bodo priredili januarja in februarja tega leta 46 predstav za Dopolavoro. Poaebno živahno bo tudi gledal!ško življenje v Comu. Nacionalni pevski natečaj. Dopolavoro je v dogovoru z ministrstvom ljudske vzgoje razpisal za leto XXI. sedmi pevski natečaj. Natečaj bo obsegal oddelek za mlade ljudi, ki se žele naučiti petja, in za ljudi, ki nameravajo- obiskovati konservatorije. Natečaj bo v Firenz.; letošnjega marca. Tovarniški koncerti, v sestr&nsko delovanje Dopolavora prihaja še posebej do izraza s tovarniškimi koncerti, ki nudijo pre_ potrebno razvedrilo delavstvu. V zadnjem času se je vršila dolga vrsta takih koncertov. še posebno številni so bili v Bergamu, kjer so bili prirejeni po vseh tovarnah v Rietiju, Salermu in Pratu. Delavnost na kulturnem polju. Kako koristna je delavnost Dopolavora na kulturnem polju, je razvidno iz stalnega porasta sodelujočih. Italijanska delavska in kmečka množica je inteligentna in delovna. Delavnost Dopolavora na kulturnem področju pa si prizadeva izpolnjevati izobrazbo delavcev in jim dati možnost, da si izboljšajo položaj v svojem poklicu. Na polju avtarkije. Pod predsedstvom glavnega tajnika Dopolavora je bil pred dnevi sestanek komisije IV. nacionalnega natečaja svilopreje. Sestanku so prisostvovali zastopn:ki 618 Dopolavorov iz 61 pokrajin. Komisija je razdel la za 10.000 lir nagrad. — Pokrajinski Dopolavori v Bergamu, Rimu, Varesru in Livornu so priredili številne tečaje za domače gospodarstvo. — Pokraj;nski Drpolavori so prejeli zavitke s semeni, ki bodo uporabljena za »vejne njive«. — Pokrajinski Dopolavoro v Forliju je priredil Pokrajinsko razstavo zajčjereje. Smučarsko prvenstvo dopolavoristov. 27. in 28. t. 1. se bo vršilo na Rcccasaru veliko smučarsko prvenstvo, ki ga bo organiziral Dopolavoro. Prvenstva se bodo lahko udeležili vs' člani ustanove. Najboljši tekmovalci bodo prejeli dragocene nagrade in sicer: Ducejev pokal pokal PNF in pokal OND. Dopolavoro v Ljubi?ani Tudi iz zadnjega uradnega pregleda je razvidno, da je Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani živahno deloval v korist pripadnikov Oborožene sile in dopolavorstov Dne 28. decembra 1942 je znana družba pestre umetnosti »Riccioli« ki potuje in daj« predstave na stroške predsedništva Dopolavora v Rimu dajala uspelo predstavo za dopoiavonste v Ribnici. Dne 29 decembra sc je imenovana družba vrnila v Ljubljano, kjer je dajala predstave na sedežu ustanove. Dne 30. decembra je bila v vojaški bolnišnici v Ljubljani filmska predstava za bolne vojake, v Novem mestu pa je družba »Riccioli« dajala zanimivo gledališko predstavo. Na Silvestrovo je družba ponovila umetnostno predstavo za depolavoriste v Novem mestu, r.a sedežih ustanove v Ljubljani in Kočevju pa sta bili dve filmski predstavi z,a pripadnike Oborožene sn'le. Dne 1. t. m. je bila na sedežu ustanove v Ljubljani zanimiva filmska predstava za slovenske depolavoriste. Sledila je predstava za pripadnike Oborožene sile, a v Črnomlju je dajala umetnostna družba »Riccioli« zanimivo gledali; ko predstavo. Dne 2. t. m. je bila v Kočevju filmska Euzo Selioni — Zvezni podtajnik Ljubljanskega fašija Tajnik Stranke je na predlog Zveznega tajnika imenoval fašista Enza Selionija, razreda 1911, vpisanega v Stranko od leta 1929 (III. fašistični nabor), prostovoljca v sedanji vojni, za Zveznega podtajnika tu- i kajšnje Fašistične zveze, i -- Novi komisar za občino Loški potok Visoki komisar m Ljubljansko pokrajino odreja na podlagi 'lastne naredbe z dne 20. oktobra preteklega leta, št. 7306 Gab.. tipo števajoč potrebo, da se nadomesti fašst Enrico Asnaghi, izredni komisar občine Loški potok, ki je premeščen dinugstm. ter na podlagi čl. 3. Kraljevega ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 271: Fašist Tcresio Mandrini je imenovan za izrednega komvsarja občine Laiki potok kot naslednik fašista Enrica Asnaghija. Okrajni komisar v Kočevju je poverjen z izvršitvijo pričujoče naredbe. Ljubljana 5. januarja Visoki komisar Emilio Grazioli Poziv vsem hrvatskim državljanom! v zvezi z uredbo o registraciji tujcev in v želji, da združi čim bolj vse hrvatske državljane na področju Ljubljanske pokra-ime, odreja konzulat Nczavisne Države Hrvatske v Ljubljani popis vseh državljanov na tem ozemlju. Popis se bo izvršil po naslednjem redu: Fonedeljek 11. januarja državljani z začetnicami A B Č č e D Dj; torek 12. januarja E F G H I J; sreda 13. januarja K L M; četrtek 14 ;'anuarja N O P R; petek 15. januarja RSŠTUVZ2;v soboto 16. januarja vsi oni, ki bodo predložili tehtno opravičilo, da so bili na dan, odrejen zanje, nujno zadržani. Prijaviti se morajo vsi hrvatski državljani. t. j vse osebe, ki so domovinsko pristojne v eno izmed občin na področju Nezavisr.e Države Hrvatske, stari nad 18 let. Mlajše rodbinske člane prijavljajo starši. S seboj je prinesti vse dokumente tn izpričevala, ki jih državljan poseduje (krstni list. noročni list. domovnica, potni list, šolska spričevala itd.) ter po eno fotografijo (3X4) za vsako odraslo osebo. Popis se vrši v prostorih konzulata. Ulica 3. maia št. 1. vsak dan od 8. do 12. in orl 15. do 18. ure. Hrvatski državljani, ki žive stalno izven mesta Ljubliane, naj se v istem času prijavijo po pošti V bodoče bodo uživale zaščito konzulata le one osebe, ki boc'o pristopile temu popisu Konzulat N. D. II. — Ljubljana Sprememba v hrvatski vladi Zc«:-eb. 7. jan. s. S p^glavnkovim odlokom *jc maršal Slavko Kvatermk razrešen L>ne z. t. m. je trna v noccvju ri.imsroa ; , .. , , „ . . „ , j i r\i cM i funkcij obrambnega m:ni-tra, obdržal pa predstava za pripadnike Oborožene s-tilc. . 1 , .. -. . ,. _ ' r: .... v * . .. , .. Kn OP nttfi-fli1** rvrnvirr* un castl K! SO' zveza- :Naslednji dan so dajali v Logatcu gileda-lišLo predstavo, v Kočevju pa ponovili -filmsko predstavo za pripadnike Oborožene sile. Poleg udojstvovanja na umetneetnem področju je Pokrajinski Dopolavoro razdelil med številne vojake vsakovrstna živila v okrepčevalnici na glavni železniški postaji in v kantini ustanove. bo še nadailje pravice in časti, ki so zvezane z njegovim činom rezervnega maršala- Ups-kcjess an^izski general v Egipta Lizbona. 6. jan. s. Upokojen je bil ang'e- ki gonsuai! Jsmos AHrshall Comwa:!i Bil ie povciljnk v Egiptu, k i :r jc bil i ena roka scnsrsila NVaveiia. E, !• A, R. - EaiE-9 Lj^Mpa: Pariš am a l^taliaKo Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za i ponedeljkih in sredah za začetnike, ob vse one, ki slede pouku italijanščine po petkih pa za tiste, ki že imajo gotovo pred-radiu. Italijanske ure so na sporedu ob j znanje, vedno ob 19. uri. LA PASSIONE DI SVEGLL4RSI PRESTO La sera andarono a letto un'ora prima i tarono giu dal letto e cominciarono a vedel solito, per potersi svegliare appena • stirsi giorno. Dormivano tutti e quattro nella stessa camera, in quattro lettini separati, ma vi-cinissimi fra loro. «11 primo che si sveglia, si ricordi di chiamare anehe gli altri,* disse Ernesto, lasciando mezz'aperta un'imposta della fi-nestra. E il primo a svegliarsi fu Gigetto. Si sveglid, ma gli occhi gli pesavano sempre e non gli volevano stare aperti. «Come s'e fatto giorno presto!» disse, vedendo la camera tutta risehiarata dalla luce, che passava dallimposta socchiusa. Quindi, voltandosi verso il lettino accanto, comincio a dire: «Ernesto, su! Svegliati, Ernesto!..., gli e tardi!» Enesto si sveglio; e sbadigliando fino agli orecchi, borbotto fra i denti: «Come s'e fatto giorno prestoli «Chiama Adolfo,s> disse Gigetto. «Adolfo! Adolfo!» disse Ernesto scrol-lando con la mano 1'altro lettino, che era accanto al suo. «£ inutile ... non mi riesce d'imparar- la!..rispose Adolfo, fra il sonno, «vor-rei sapere chi e quell'uggioso che ... ha ... inventata la mitologia.» «La mitologia ?... dove sei ora eol capo?» «Son qui! ...» disse Adolfo, svegliandosi. «Come s'e fatto giorno presto!...» «Chiama Minuzzolo.» «Ohe, Minuzzolo!» grido Adolfo. E Minuzzolo non rispondeva. «Su! svegliati! da' retta! .. «Non posso ... dar . .. retta ... Ora dor-mo! ...» rispose Minuzzolo, voltandosi dal-l'altra parte e seguitando a dormire. Allora Adolfo, allungando il braccio fuori del letto, prese il fratellino minore per la punta del naso, e dimenandogli il naso con poca grazia, come se fosse un campanello, riprese a dire: «Dunque, ti svegli o non ti svegli?* «Che č beH'arrivata?j> «Chi?» «La carrozza?j> domando Minuzzolo, sal-tando a sedere sul letto. «Ancora no, ma pu4 star poco.> I quattri ragazzi, l'uno dopo 1'altro, sal- Gospodarstvo ___ . - _ i__ku«. M>AI4«, «Ma che sia proprio giorno?» domandd Minuzzolo, infilanclosii gli stivaletti e pl-gliando in mano i) suo cappello di paglia. «0 che cosa dev'essere?» replico Ernesto, spalancando la finestra. I ragazzi messero il capo fuori della finestra, e dopo aver dato un occhiata in su, e dopo cssersi accorti di aver preso un fiasoo per un fisehio, dissero con voce lunga e lamentevole: «Oh Dio!... la luuuna! ...» «E io che credevo che fosse giorno!» ag-giunse Gigetto mortificato. «Ma il giorno devessere vicino: scometto che e piii delle sei! . - •> i «E io scometto che sono le sei e mezzo.» j «Zitti tutti!» disse Minuzzolo; «l'orologio ; di sala ha dato il segnale delle ore.» I I ragazzi si posero in grand'orecchio, e j alzata una mano per aria, si prepararono | a contare le ore sulla punta delle dita. E 1'orologio comincič a battere: «Tan!» «E una!» dissero i ragazzi, rizzando un dito. «Tan!» — «E due!...» — «Tan!> — «E tre! ..E quattro! E cinque! E sei! E sette!» — Arrivati alle sette. si sentirono consolare; ma 1'orologio. disgraziatamente. seguito a battere: «Tan!> — «E otto! ...» — «Tan» ...» — «E nove! ...» — «Tan!...» «E dieci!» — «Tan! ..— «E undici!...» — «Tan! ..— «E dodici!s> I ragazzi allora si guardarono in viso, e tutti aflitti e sconsolati dissero con la solita lungagnata lamentevole: «Oh! Dio ... Mezzanoootte ? .. «E ora che cosa si stilla?» domandd uno di loro. »Guii! ci vuol pazienza! ...» «E spogliarsi.. .> «E tornare a letto.* Quando furono rientrati sotto le lenzuola principiarono a dire: «Io non ho piu sonno!» «Neanch'io.» «Io son sicuro che non mi addormento sino a domani...» «Figurati io!...» Ed era tanto vero, che non avevano pivi 1'ombra del sonno, che dopo un mezzo mi-unto dormivano tutti quattro, come quattro ghlri (C- Collodi.) Uprava Transnistrije Transnistrija, dežela onkraj Beeainabije med Dnjestrom in Bagom, je biAa ze jlani po pogodbi, sklenjcaid v Tighini, izročena v upravo in gospodarsko izkoriščanje Ru- muniji. Organizacija uprave jc sedaj dovršena in tudi sedež generalnega guvernerja je bil prenesen nedavno ia TiraspoLa ob Dnjestru v Odeso. Transnistflija zaenkmait ni runiunsko področje m njeni prebivalci ni>o rumunski državljani, temveč je le področje pod rumunsko upravo. V tem pogledu se razlikuje uprava Transnistrije od uprave Besarabije in Severne Bukovine ki sta po zopetnem zavojevanju postaili sestavni del Rumunije. Transnistrija obsega približno 40.000 kv. kilometrov in ima okrog 21/* mlijona prebivalcev. Ena petina prebivalcev so Rumu-ni. Poleg njih živi v Transnistriji 130.000 Nemcev" predvsem na jugu. Se sredi preteklega stoletja je rumunsko prebivalstvo predstavljalo polovico vsega prebivalstva Transnistrije. Zato sta poleg rumunščine tudi nemščina in ruščina uradna jezik in vse uredbe izdajajo v treh jezikih. Rumunska uprava v Transnistriiji si je takoj po zasedbi nadela nalogo, zagotoviti obdelavo zemlje in doseči presežek proizvodnje tako za oskrbo vojske kakor tudi za prehrano Rumunije in Evrope sploh. Od 2.8 milijona hektarjev ome zemlje je že lani uspelo obdelati 2.5 milijona hektarjev, kar je treba tembolj centi, ker je sovjetsko vojska prid umikom uničila vse kmetijske stroje in traktorje ter številne tvornice. Ker kmet v Transnistriji spričo kolekti-vizacije ni imel lastnega orodja in živine, so zaenkrat obdržali gospodarstvo kolhozov, toda v drugi obliki zadružnega gospodarstva. ki ima namen omogočiti postopni prehod k individualnemu kmetijskemu gospodarstvu. Zato je bil tudi povišan delež pridelka, ki ostane kmetu na dvojni znesek prejšnjega deleža. Uprava je dala na razlago potrebno seme. Obnovljena so bila v zadnjem času tudi številna industrijska podjetja, zlasti za predelavo kmetijskih pridelkov. V Odesi je bilo obnovljeni več tvo-n'c. zlasti tvornica tobačnih izdelkov, mola. stekla in nekaj tekstilnih podjetij. Gospodarske vesti — Ialijanska pro'zvodnja tobaka. Državni t=rin:k v italijanskem kmetijskem mi-uistrsL\ u Pascolato je neda"»io ob skal obrate družbe SAIM (Societa Agr cola In. duštiiale Meridionale) v pokra j ni Sa!e~no. Obrati S-AiM zavzemajo važno mulo v ita-ijjanski proizvodnji tobaka, sa", obsegajo 1000 l*3ktarjev tobačnih nasadov in 33 obratov za predelovanje tobaka. Se leta 1922. je morala Italija 80% potrebnega tobak uvažati iz inozemstva, kar ie takrat obremenjevalo trgovinsko b'lanco z zneskom 300 m lijenov lir na leto. Danes pa krije Italija z doma pr-delanim tobakom 96% domače potrošnje in le 4°/0 mora uvoziti iz inozemstva, pri čemer pa je upoštevati. da se uvnžajo le specialne vrste tobaka jn da Ital ia danes več tobaka izvaža kakor uvaža. Obrati družbe SAIM dajejo ital janckemu tobačnemu monopolu letno ekrog 2 milijona k log ramo v tobaka. Kakšen pomen ima industrija tobaka v držav-ner: finančnem gospodarstvu je razvidno iz okolncsti, da daje tobačni monopol državi na leto preko 3 mil:jarde lir dohodkov. = Zavarovani delavci in nameščenci v Ljubljanski pokrajini. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanski pokrajine objavlja podatke o gttanju prebivalstva v mesecu novembru. Navzlic sezonskemu zmanjšanju del v gradbeni stroki je število zavarovanih delavcev in nameščencev ie nebistveno nazadovalo. V novembru je bilo pri zavodu samem, pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva in pri bolniški blagajni Merkurja 25.413 zavarovancev, to je le za 127 manj kakor v prejšnjem mesecu. Odstotek bolnikov se je le malenkostno povečal od 3.07 na 3.10%. Povprečna Inevna zavarovana mezda je narasla od 24.95 na 25.23 lire, skupna dnevna zavarovana mezda je se je povečala za 3.800 na 641.GC0 lir. = Carine prost uvoz italijanskega tekstilnega blaga v Bolgarijo. Poročali smo že, da bo Italija dobavila Bolgariji okrog 5 rril'ionov metrov tkanin za preskrbo bolgarskega podeželskega prebivalstva in bo ta uvoz oproščen carine in drugih dajatev, kar bo omogočilo, da se bo blago prodajalo po nizki ceni. Ta uvoz bo izvršen na podlagi dodatnega protokola k ltalijansko-bolgarski trgovinski pogodbi, ki sta ga te dni podpisala bolgarski predsednik vlade Filov in italijanski poslanik grof Magistrati, in se nanaša na carinske olajšave pri uvozu tekstilnega blaga iz Italije. - Vojnogospodarski ukrepi na Hrvatskem. V zadnjem času so bili na Hrvatskem Izdani razni ukrepi, ki jih narekuje sedanje vojno stanje in ki so slični ukrepom v drugih evropskih državah, samo da so prilagodeni razmeram na Hrvatskem. Zaradi štednje z električnim tokom so v zimskem času trgovine odprte od ? do 12. in od 13.30 do 15-30. Izjema velja le za lekarne in trgovine s sadjem to živili. Denarni zavodi posluj^o od 9. do 14. Zagrebška mestna elektrarna odvzame električni tok vsem onim odjemalcem, ki potrošijo več kakor v pretekli zKpi- Listi objavljajo imena onih, ki jim je bil zaradi večje potrošnje tok začasno odvzet. Centrala za mlekarstvo je uvedla oddajo sai«.-ka povprečno po 2 1 na kravo, kar bo omogočilo kritje potrebe za manj 'movite Rioje v mestih. — Zb:ranje raznih odpadkov in starega materiala se vedno bolj razvija. Sedaj so pričeli zbirati kosti v gostinskih obratih in v zasebnih gospodinjstvih, stan material pa zbira ustaška mladina. Nedavno je priredila zbirko starega papirja. Uvedene so bile posebne premije za one, ki pitajo praš'če, in sicer v višini 10 kun za kilogram žive teže. Oni, ki se javijo za pitanje, dobe tudi potrebno koruzo po ceni 6 50 kune za kilogram. Postopno se uvaja tudi oddajanje starih predmetov pri nakupu novih. Tako je nakup otrošk:n čevljev vezan na pogoj, da se odda ustrezajoči par starih čevljev. Pri oddaji Pokvarjenih ali odoadnih maščob dobi vsakdo določeno količino enotnega mila brez od-rezkov nakaznice. = Angleške vojne finance. V prvih devetih mesecih proračunskega elta 1942,43 so znašali vsi izdatki Velike Britanije 4055 milijona funtov, medtem ko so aosegli dohodki le 1^6 milijonov. Deficit je dosegel torej v teh devetih mesecih 2289 milijonov funtov. Ta znaten deficit je nastal navzlic temu, da so bili državni dohodki od neposrednih in posrednih davkov za 545 milijonov višji kakor v prvih devetih mesecih prejšnjega proračunskega leta. — samo lyonskemu sejmn Je priznan značaj mednarodnega velesejma. Francosko min strstvo za industrijsko pro5zvcdn;o le na osnovi naredbe o ureditvi velesejmom priznalo za leto 1943. mednarodni značaj le velesejmu v Lyonu, medtem ko maajo velesejmi v Parizu, Marseilleu m Borde-auxu le nacionalni značaj. Rdeči križ poroča V Poizvedovalnem oddelku Rdečega kri-V:a Ariella Rea 2/H (Gosposvettka c^ soba 3, naj se med uradnimi urami od 8—12 javijo naslednji: B-nač Pepi Bosnič D ml tar. Cerne An-drejka, Dautcvič Aburajt, Gerbec Vem, Grasselli Majda, Grill Andrej, Ivane Ivan (svojci) kapetan Ljub;ša-J ovanc vič-Pet-kovič, Kaučič Pavla, Klun Ludvflt Koželj Stanko Krajec Janko, Magd-č Neža. M>-hajlov Božo, Muha Metod, Pertot Genov?-fa, Pogačnik Mira, Popov Obrad, Slovruk Anton, šraj Alojz (svojci), Skabenoe Milka šmitek Lojzka, štrukelj Valentin, Teo-dorovič J. Blagoje, Truden Anton (svoje), Vršič Just-na, dr. Vrbnjak Slavko. 2unac-Logar Zofija. Svojci ali znanci Panzelc Ane in Straus Franca. Angleške letalske izgube v Birmi Tokio, 7. jan. s Po informacijah iz Ran-guna je sovražnik izgubiJ na birmanskem ozemlju v novembru in decembru preteklega leta 73 letal, izmed katerih je biLa večina sestreljenih v spopadih v zraku. Po izjavah japonskega letalskega oficirja, je iz skušenj letalske vojne na mejri med Birmo in Indijo razvidno, da sovraim pSott splošno niso dovolj izvežbami. Zlasti jc njihova bojna tehnika nezadostna in so zato znatno slabši kakor japonski piloti. Vse to pojasnjuje znatne izgube sovražnika v letalskih bojih. Umrla nam je naša dobra mamica, gospa Stavka Nečemaf rojena KRIŽNIC Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 9. januarja 1943, ob 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. januarja 1943. Družini NEČEMAR—KRI2NIČ pag-are pag-assi pag-assi pag-asse pag-assimo pag-aste pag-assero EVIPERFETTO DEL CONGIUNTIVO cred-ere sped-ire av-ere cred-essi sped-issl av-essi cred-essi sped-issi av-essi cred-esse sped-isse av-esse ered-essimc sped-issi". av-essim«. cred-este sped-iste av-este cred-essero sped-i3sero av-essero essere foss; fessi fosse fusFimo foste focsero Po dolgotrajni bolezni je dotrpel naš šofer Jelnikar Malcs katerega spremimo v petek, dne 8. januarja 1943 ob 15. popoldne iz kapelice sv. Petra na 2alah, k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu. Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana, dne 7. januarja 1943. ŠPEDICIJA HAJKO TURK Petek 8. L 1943-XXl KULTURNI PREGLED Dvojni jubilej prof. Jana Slajša Drevi bo v velik: filharmonični dvorani koncert Ljubljanskega komornega dua. Dva ugledna umetnika, pianist nrof. Anton Trost in v olinist prof. Jan Slais, tvorita prvovrstni komorni ;!uo, čigar koncerti so vedno dogodek našem glasbenem življenju- O pometi umetn škega in pedagoškega dela % prof. Šlaisa prinašamo naslednji članek iz kompetetntnega peresa. Ured. ' tem mesecu se bo srečal z Abrahamom , znani violinski pedagog profesor na :ben: Akademiji Jan Slais. Skoraj ovico poti k bradatemu očaku je pre-i] v Ljubljani in je na tej poti pustil ika v našem glasbenem življenju tako velike in pomembne sledove, da je pravično, če te ga spomnimo ob tej priložnosti. V razvoj slovenske reproduktivne instrumentalne glasbe je posegel s svojo izredno delavno roko tako močno in uspešno, kakor nihče pred njim. Po dolgoletnem mrtvilu, ko je le v redkih presledkih prišel v našo glasbeno areno nadarjeni violinist, je po vstopu Jana Šlaisa v Glasbeno Ma-• :co začel naraščaj vidno rasti. Ze v kratic o m času njegovega dela za vzgojo mladih, adarjenih goslačev smo dobili zapovrstjo - Itvilne in pomembne muzike, ki so izpolnjevali vrzeli v domačih orkestrih ali kot pedagogi na naših šolah. Prišel je k nam ravno v času razvoja in prvega večjega razmaha slovenske instrumentalne glasbe. Sam je oral led"'no na širokem, še neobdelanem polju, dokler ni vzgojil cel kader naraščaja, ki danes sodeluje z njim vred pri delu za slovensko glasbeno kulturo- Skoraj vsi naši pomembnejši violnisti mlajše generacije so se izšolali pri profesorju Janu Šlajsu. Njegova učenci delujejo v naši javnosti kot virtuozi. pedagogi, kot - 'rini opernega in radijskega orkestra ter v komornih združenjih. Mnogim je dal ln posredoval temelje znanja, da so mogli nadaljevati svoje študije v inozemstvu. Za svoje sposobnosti ni mogel dobiti boljše in dragocenejše pohvale, kakor priznanje svetovno znanega pedagoga prof. Otokarja Si-včika, ko mu je čestital k učencu, ki ga je dobil od njega v nadaljevanje študij in iti je bil tako perfektno pripravljen in pravilno izšolan, kakor le redko kdaj pri drugih učiteljih. Podobno pohvalo in priznanje sta dala prof. Slaisu violinski virtuoz in profesor mojstrske šole v Pragi Jaroslav Kocjan, in profesor Humel iz Zagreba^ za gojence, ki so prišli iz njegove šole. Takšna avtoritetna priznanja so zelo redka in profesor Slais vidi v njih samo potrdilo za pravilnost in mojstrstvo svojega dela Nič manj pomembno ni njegovo delo na ljubljanskem konservatoriju, kjer je vodja ko-nome šole. Malokomu je znano, da je ->rav on ustanovitelj Ljubljanskega godalnega kvarteta, ki je pod njegovim vod-•tvom že v kratkem času dosegel visoko i metniško raven in zbudil pri prvem javnem nastopu o priliki prvega glasbenega festivala v Ljubljani pozornost in priznana znanih zamejskih glasbenih poročevalce ■ Takrat je napisal prof- Alois Haba v »tiske Slovo« (Praga 22. V. 1932) naslednjo oceno, ki laskavo osvetljuje uspeh Slaj-sov h učencev in njegove komorne šole; •»Senzacija festivala je bil prvi koncertni nastop novo ustanovljenega godalnega kvarteta ljubljanskega konservatorija. ki ga sestavljajo gojenci prof. Jana Slajša: L. Pfeifer, Fr. Stanič, V. Šušteršič in O. Bajde. Mladi glasbeniki so presenetili s svojo izglajeho soigro in virtuoznim izvajanjem, ki je bilo muzikalno ter izrazno poglobljeno, dinamično pa fino diferencirano. (Če bodo še naprej sodelovali, lahko postanejo komorno združenje svetovnega razreda- Za vzpon k temu so jim dane vse umetniške predpostavke.) Prav takšno pohvalo je dobil kvartet na mednarodnem festivalu v Firenzi. Skoraj sočasno s petdesetletnim življenjskim jubilejem praznuje prof. Jan 1 poemi di Ges,j. Rad se je ukvarjal tudi s študijem sociologije in agrikulture. Z D'Annunzijem je bil do zadnjega v živahnem stiku ter je vsako leto preživel nekaj dni v Gardoni. Ko je D'Annunzio izvršil pohod na Fiume, ga je Spinola poaprl z denarjem. * Smrt akademika Zanellija. V Rimu je umrl 63Ietni akademik Angelo Zanelli. Začel je svojo kariero kot delavec v Bresciji. Leta 1939. je preiel Mussolinijevo nagrado za umetnost in je bil še isto leto imenovan za akademika lepih umetnosti. Bil je član raznih italijanskih in inozemskih akade- m * Smrt tete generala Franca. V Valen-cijl je umrla ga. Carmen Bahamonde, teta španskega državnega poglavarja generala Franca. * gole za strežnice. V Rimu je izšel od Duceja podpisan dekret, ki določa mobilno stanje za vse strežniške šole v Goriziji, Meranu, Padovi, Trevisu, Veneziji in Ve-roni. * Povratniki Iz Afrike. Te dni sta prispeli v pristanišče Brindisi motorni ladji »Saturnia« in »Vulcania«. Pripeljali sta v domovino večje število italijanskih kolonistov iz Afrike. Med njimi se je vrnil tudi minister za italijansko Afriko Teruzzi. Ko so se kolonisti izkrcali na kopno, je v njih imenu pozdravil Duceja minister Teruzzi. Z afriškimi kolonisti se je vrnil v Italijo tudi apostolski delegat Vatikana v Abesi-niji mons. Castellani. ♦ Plemenit dar. Oče pokojnega pilota Leopolda Marangonija, ki je padel pred dvema letoma v izvrševanju vojaške službe ter je bil za svoje junaštvo odlikovan z zlato kolajno, je poklonil ob drugi obletnici sinove smrti dva milijona lir za fond pohabljencev in sirot pri italijanski zračni oboroženi sili. • žrtev letalskih napadov v Franciji. Po uradnih ugotovitvah, je francosko civilno prebivalstvo zaradi angleških letalskih napadov na francoska mesta v prvih osmih mesecih lanskega leta imelo 1268 smrtnih žrtev, 3436 oseb pa je bilo ranjenih. • Huda železniška nesreča. Na progi med Hannovrom in VVunstorfom sta trčila brza vlaka in je bilo pri tem 20 oseb ubitih, 20 pa, hudo ranjenih. * Nesrečen lov na petelina. 451etna Klo-tilda Amerio iz Valenze je pred božičnimi prazniki hotela ujeti 3 kg težkega petelina, katerega je bila opitala. da si je tako zagotovila praznično pečenko. Petelin pa, kakor da bi slutil smrt, ki mu je bila za petami, je utekel z dvorišča na senik, s senika pa v hlev k živini. Kmetica ga je preganjala, pri tem pa je na seniku tako nesrečno padla, da si je zlomila desno ključnico. V torek zjutraj je hlla najnižja temperatura 14.5° C pod ničlo in se je čez dan živo srebro dvignilo samo do —5° C. Dan je bil jasen in sončen. Zato smo mislili, da bo v sredo še bolj mrzlo. Jutranja temperatura pa je znašala samo —10.6° C, ki se je dvignila do 3.8» c pod ničlo. Vreme je bilo megleno in pusto, tako da je kazalo, da n3S bo znova obiskal sneg. V noči na četrtek se je ozračje nekoliko ohladilo, toda jutranja temperatura je znašala le —5.9° C. Razen siromakov je mraz in sneg hudo prizadejal zlasti ptičke. Vse, kar jim dobrotni ljulje natrosi-o hrane, jo krilatci hitro pospravijo v svoje želodčke. Zato naj bi bila družina prijateljev ptic vsak dan številnejša, da revice ne bodo od gladu poginile. u_ v veliki filharmoirčni dvorani bo drevj ob pol 7. komorni koncert p5ani3ta Antona Trosta in violin i sta Jana šlaisa, ki tvorita umetniško skupino: Ljubljanski komorni duo. Poleg Veracinijeve Sonate v e-molu in Beethovnove v c-mo!u, je na sporedu Bortkievczeva Sonata op. 26. Bort-kievjez je bil rojen 1877. leta v Hartcovu in je v glaabj učenec Anatola Liadova. Udejstvoval se je kot izboren pianist, bil od leta 1904. do 1914. profesor klavirja na šarvenkovem konservatoriju v Berlinu ter se potem po večletnem koncertnem potovanju za stalno naselil leta 1922. na Dunaju. Kot skladatelj je izredno plodov.t Ji spada h klasičnoromantičnj smeri. Pcleg slmofničnih del in ene opere je nap sal mnogo učinkovitih klavirskih skladb, pe»-mi in več sonat. Pomembna so tudi njegova dela ki spadajo v mladinsko literaturo Bortkievicz ljubi izrazito melodiko m vpleta v njo domače. f:lklorne motive. Njegova dela imajo veliko umetniško vrednost. Na koncert opozarjamo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u_ Sindikat hišnih posestnikov. Prvo društvo hišnih posestnikov in Društvo po-sestnkrv novih h;š ter ostali posestniki v Ljubljansk* pokrajini so po uredbi Visokega komisarja združeni v sindkat hišnih posestnikov ter se je te dni preselil v palačo Bata. Ulica 3. maja št. l/II. Poslovne ure so cd 8—12 in od 3—6. Informacije se dobe po možnosti od 9—12. ure. Člani so vsi hišni pesestmki, ki so podvrženi zgra-darint in bodo določeno članarino pobirale pristojne davčne uprave. u— Združenje trgovcev ljubljanske pokrajino je z c žirom na predp se za nadzorovanje gibanja in bivanja tujcev v ljubljanski pokrajin' založilo odgovarjajoče prijave tujcev, delavcev in nameščencev zaposlenih v podjetjih. Prijave so vsem interesentom od 8. t. m. v pisarni Združenja trgovcev na razpolago. u— Društvu slepih so darovali: o*ji prijatelji pokojnega gda. Ivana Jurca 300 lir namesto venca, bivši lovski strelski klub Ljubljana 200 lir v počastitev spomina pokojne gospe dr. Novakove in tvrdka Zalta Jos. & Comp., Ljubljana, 100 lir. Iskrena hvala! u_Licitacija razstavljenih predmetov bo v torek 12. t. m. ob 15. uri v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti št. 15. Spet opozarjamo, da traja zastavna doba posameznih predmetov samo natanko 6 mesecev ter po preteku tega rolca predmeti zapadejo. u— Mraz je popustil. Prav nasprotno kakor smo pričakovali je mraz, namesto da. bi se stopnjeval, na praznik zjutraj popustil. □□□□□□□□□□□□□□□nnnr innnnau <• g RADIO PHILIPS 8 □ vljudno sporoča lastnikom radio apa- y § ratov, da se jim nudi prilika, da spre- □ mene hrambo svojega radio aparata □ za prodajo ali komisijsko prodajo. V a □ tem primeru naj se zglase osebno s n 8 potrdilom mestnega poglavarstva pri □ _ tvrdki □ tvrdki PHILIPS RADIO D. ZRIMŠEK □ □ LJUBLJANA, Ulica 3. maja štev. 6, □ S ki bo takoj dvignila radio aparat iz □ N hramhft! □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnr CINEMA - UNION - KINO In una base aerea italiana: si preparano le bombe per azioni dl guerra nel Mediterra-neo — V nekem italijanskem letalskem oporišču: pripravljajo se bombe za vojne akcije v Sredozemlju mm Zborovanje viških sadjarjev in vrtnarjev novala in je po oblastvu tudi že dovoljena zadruga Sadjar in vrtnar, v katero se khko ' Vičan. Delež znaša 100 lir. Vič, 7. januarja. Podružnica SVD Ljubljana-Vič je imela na praznik Treh kmaljev svoj 17. redni občni zbor, ki se ga je udeleži-lo lepo števUo članov. Zborovanje je vodil marljivi predsednik g. Jožko Vaupotič, ki je uvodoma toplo pozdravil zastopnika Visokega komi-sariata inšpektorja g. Kafotla, zastopnika mestnega župana gdč. inž. Mahkoto-vo. tajnika centralnega društva g. Škulja. predsednika podružnice Ljubljana 1 g. dr. Spil-ler-Muysa in zastopnika tiska. V svojem govoru se je iskreno zahvalil za podpore, ki jih je prejela podružnica od Visokega komiaariata, mestne občine in centrale SVD, posebej pa še našim dnevnikom, ki so poročali o delovanju podružnice, ki se je kljub težkim razmeram lopo razvijata in nudila svojemu članstvu vso podporo. Nabavila sn je prenosno sadno in zelenjavno sušilnico, na kateri so pcsušilli nad 4:>00 kg svežega sadja in 150 kg sveže zelenjave. Kupljen je tudi aparat »Lanico* za konser-viranje sadja in zelenjave ki se it. izvrstno obnemel. Podružnica jc nabavila tudi aparat za napravo sadnega sladosoka. priskrbela članstvu semenski krompir in fižoi dalje razdelila razna sredstva za uničevanje glivičnih in živalskih škodljivcev na sadnem drevju in zelen jadi. Med letom ® je podružnica cfekrbeda skladišče pri g. Gabrov-šku v Rožni dolini. Cesta XVI1/1. kjer je spravljeno vse orodje in potrebščine. Nazadnje je omenili predsednik, da se je usta- včlani vsak ----- ---- vpisn na pa 10 lir. Poročilo predsedn ka jc bilo soglasno sprejeto, nakar so pozdravili zborovalce gg Kafol in dr. Spilder ter zastopnica župana inž. Mahkotovo. O tajniškem poslovanju je poročal tajnik g. Franc Mam. ki je med d ugim navedel". da šteje vitka podružnica 260 čkn v. Blagajnik g. Lojze Catar je poročal o denarnem poslovanju, gospodar g. Tone Mi-hevc o podružničnem gospodarstvu, predsednik pa je šc kratko omenil dc/^/a-nje sadjarskega in vrtnarskega odedka.^ Na predlog revizorja g. Ivana Bevca je bila soglasno izrečena razrešili ca odboru, nakar so bile voflitve novega odbora in so b';,.i soglasno izvoljeni za predsednika g. Vaupotič, za podpredsednika g- Ccč. za tajnika g. Stanko Knez. za blagajnika g. Čatar. za gospodarja g. Mihevc; odbom:ki: Garibai-di. Gabrovšek in Zavašnik; revizreja^ gg-Bevc im Vranjek, dalje Sest nsunestnteov, šitirje člani sadjarskega in šrirje član: vrtnarskega odseka. Ko so billii dacčeni še delegati za centralni občni zbor. so se ps-i slučajnostih obravnavale še razne zadeve za čim lepši napredek podružnice nakar je dve uri trajajoči občni zbor prod. dn k g. Vatuporič zaključil z željo, naj bi se v tekočem letu včlanili v podružnico prav vst Vičaai. DRAMA Petek, 8. jan.: ob 15.: Vdova Rošlinka. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol Sobota, 9 jan. ob 17.30: Učiteljica. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Nedelja, 10. jan. ob 14.: MaJl lord. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.: Hamlet. Izven. Cene od 18 lir nazdol. OPERA Petek, 8. jan.: ob 17.: Thais. Red A. Sobota, 9. jan.: ob 17.: La Boheme. Red B Nedelja, 10. jan. ob 16.: Sestra Angelika — 7. sinfonija. Izven. Cene od 24 lir navzdol. h Gorenjskega Nova izdaja znane koroške knjige. Koroški zgodovinar dr. Martin Wutte izoa v kratkem predelano novo izdajo svoje knjige »Koroška osvobodilna borba«. V novi izdaji ho objavil različne akte iz beograjskega arhiva, ki so mu bili dostepni takoj potem, ko je nemška vojska zasedla Beograd. Koroška dekleta na vzhodu. Celovški dnevnik objavlja daljše poročilo, kako je večja skupina koroških deklet sodelovala pri organizaciji Todt na vzhodu. Peljale so se na vzhod preko Lvova in 2'tcmira v Kijev in še dalje v Harkov. Naposled so opravljale službo pomočnic v Kursku. Bile so prijazno sprejete in so zlasti pomagale uvajata nemško snago. Uredile so al tudi svojo sobo v koroškem slogu. Brezplačen vstop za ranjence v kino. Lastnik kina Peterhofen v Celovcu je lam dovolil svoboden vstop ranjencem na vse tiste prostore, ki niso biU zasedeni Tako je bilo lani razdeljenih med ranjence 15.450 brezplačnih vstopnic. Za Silvestrovo je bila prirejena posebna brezplačna predstava za ranjence. Materinsko skrbstvo. V okrevališču na matere v Rožu je bilo zadnje tedne v go-steh 36 mater. Večji del so to bile starejše ženice. Najmlajša je štela 44 let, najstarejša pa 76 let. Ostale so v okrevališču čez božične praznike. V okrevališče sta bili sprejeti tudi dve gorenjski materi. Preskrbovalna naloga Koroške. Dne 1. januarja se je kmetijski oddelek za Ko- so izhodišče in žarišče skoraj vsega, kar je v zvezi z reproduktivno godalno glasbo. S svojim delom se je tesno povezal z našim glasbenim življenjem, zato ostane njegovo ime nepozabno v zgodovini razvoja slovenske glasbe. Ob dvojnem jubileju lahko s ponosom m samozavestjo obrača pogled v preteklost. Vsi, ki nam je pri srcu razvoj slovenske glasbe pa mu pri tej priložnosti čestitamo z željo, da bi še dolgo vrsto let imel obrnjen pogled v bodočnost in bi našim mladim violinistom ostal mentor, kakor doslej. M. Bravničar. Dve noviteti v Operi 2. Beethovnova »Sedma simfonija« Koreografija na sedmo Beethovnovo simfonijo, kj je "na speredu poleg »Angelike«, ni snovno in vsebinsko prav nič bolj oddaljena od nje kaker Plašč ali Schicchi. Toliko v pojasnilo k članku Maše Slavčeve v tej rubrik5. Seveda nas pa to ne moti, saj smo že leta in leta vajeni sprejemati na istem večeru najrazličnejše sloge in občudovati najbolj nasprotne si esebnosti. Zgodovina nam o nastanku Sedme sim-fon je pripoveduje sledeče: Skice za to delo se nahajajo v Beethovnovem skicirnem zvezku, k* ga je rabil (po Nottebohmu) od konca 1811 do 1813. Simfon ja je bila končana 13. maja 1812. torej je verjetno Beethoven delal na nji poletj in jeseni 1811, Izdelal v partituri pa jo je v teku naslednje zime. Poleti 1811. je Beethoven odšel precej pozno z Dunaja (konec julija ali začetek avgusta) Odpotoval je na oddih ne v tiho samoto dunajske ckolice. kakor po navad', temveč v Top'ice (Tepl tz), kjer ja bila zbrana odlična družba, pred katero je kljub svoji gluhostj dostikrat impr'v'ziral na klavirju. V razboritih, duhovitih in vzpodbuja jočih razgovorih a kulti vi rano aristokracijo, s pesniki, filozofi in tudi z mladimi, glasbeno nadarjenimi plemenita-šinjaml je potekal Beethovnu čas. (Eni od njih, grofici Elizi von der Recke, je bil baje namenjen kasneje komponiranl ciklus pesmi »An die ferne Geliebtec). Zelo verjetno je torej duhovita zabava v razgibanem družabnem življenju vpl'vala na sijaj A-dur simfonije. Njen prvi in zadnji sta-ves sta izrazito ditirambska, t. j. polna zagona, navdušena, razigrana. Zadnji je celo pogosto imenovan Bakanal. Scherzo je bister, lahkoten kakor se od »okornega* Beethovna ni pričakovalo, le drugi stavek je poln neke tuje, otožne lepote in Richard VVagner je primerjal drugo temo (v violončelih in violah) tega stavka z »bršljanom, ki se vije krog hrasta«. Res je, da je prav sedma simfonija dala povod za neštete poetične razlage. Poeti-ziraječa glasbena analiza, ki se je močno razvila v 19. stoletju, je našla v njej hvaležno snov za svojo fantazijo. Toda večino^ ma so jo analitiki tolmačili s slavjem: kot viteško' slavje, ali kot praznovanje juž-njaških bojev tih ljudstev (Mavrov) ali kot slavje na veseli svatbi ali celo kot »sliko kmečke ohceti« (Schuman). Te epazke naštevam zato tako natančno, ker je neizpodbitno. da prikazuje sedma s mfonija veselje, kar so pravilno ugotavljale že prve strokovne muz kološke kritike oziroma analize. (N. pr. Allgcme;ne Musikalische Zei-tung Dunaj 1817). Mjasin je tej radostni in ritmični glasbi, ki naravnost izziva k plesu, precej nasjlno podtaknil vseb no. kj nikakor ne ustreza Beethovnovemu delu. M'rda se da ta vsebina z razkošnimi n bogafmi sredstvi (številen baletni zbor, razsvetljava, kostum i 1 zanimivo prikazati in z njo tudi dcisči v tem smislu neki učinek. Vsebinsko pa bodo take vzporeditve učinkovale na količkaj občutljivega muzika slabo. Podpisani sem mnenja, da naj umetniški ples in tudi l.a-letna koreografija prikazujeta svoje umotvore le ob tisti glasbi, ki jo s svojo fantazijo dosegata. Nemogoče je prikazovati klasično Beethovnovo delo z gibi, kakor jih vidimo prav za prav pri vseh baletnih točkah raznih oper. Za tako gigantsko simfonično zgradbo bi bil pa a priori primeren samo tako zvani umetniški ples, ki se ravno v namenu, izrazu in seveda tudi v gibih tako močno loči od baleta. Mislim, da bi K'rbos sam kot kereegraf in tudi kot izvajalec imel za to anaten smisel in sposobnost. Toda kje bi mu bilo mogoče najti in združiti tovariše na zahtevani stopnji? Solisti in baletni zbor so svojo nalogo vršili z marljivostjo in marsikdaj tudi z nadarjenostjo, ki je očitna in hvalevredna. So nekatere točke, ki so dobre (predvsem zadnji stavek, ki je tudi vsebinsko sprejemljiv), a druge, ki učinkujejo slabše (predvsem drugi stavek, ki je tako tolma-čen nemogoč in je prenemiren v gib:h za plemenito melod ko in prestrasten za ves glasbeni izraz). Vsekakor pa je to zanimiv poizkus združevati dvoje močnih umetnosti v enoto. Skoda, da ta poizkus ni bil izvršen v nekem »absolutnem« smislu, t. j. brez oz;ra na Mjasinovo vsebino pedajati zgolj glasbene barve, melodičen tok in te-matično gradnjo s plesnimi solisti, koreo-grafskim' skupinami in likj ter s svetlobami učinki. Simfmijo je izvajal operni orkester tehnično slabše, izrazno pa dokaj toplejše, kakor smo to čuli na zadnjem simfoničnem koncertu. Dirigiral je Neffat. ki je moral tud! tempo vcaj nekoliko prikrojiti po lu-reograf ji. Marijan Lipovšek. roško, ki se je ustanovil aprila lanskega leta, dokončno preselil iz Gradca v Celovec. Istočasno je bil ustanovljen tudi deželni prehranjevalni urad za Koroško. Ob tej priliki je »Volkischer Beobachter« objavil smernice glavnega štabnega vodjo dr Santnerja za obnovo kmetijstva in bilanco glede prehrane dežele. 2ito je treba na Koroško uvažati. Krompirja so pridelali lani toliko, da bo zadostoval do prihodnje letine. Proizvodnja mleka se je močno dvignila, maščobe pa je treba še vedno uvažati Živine ima Koroška dovolj in jo celo izvaža. Tudi preskrba s sociv-jem je zadovoljiva. S priključitvijo Gorenjske je bilo koroško prehranjevalno gospodarstvo postavljeno pred nove nalog* Zaradi slabega gospodarstva se dežela ni mogla sama preskrbovati. Z dobro voljo gorenjskega prebivalstva pa se je prehrana že znatno izboljšala. Iz Spodnje štajerske Zborovanje letalske zaščite. V nedeljo Ja bil v Mariboru prvi apel pripadnikov letalske zaščite. Vodja Klepp je okrožnemu vodji prijavil 600 mož, ki so se zbrali, da prejmejo navodila za njih delo. DUetantsld oder v Konjicah je bil ustar novi jen v okviru štajerskega Heimatbunda pod vodstvom tovarišice Schusterjeve. V nedeljo so vprizorili prvi dve enodejankl. Dvorana Je bila razprodana, občinstvo pa ja navdušeno odobravailo igralcem. V odmorih je igrala konjiška godba. Konjiški diletaflti so sii zastavili nalogo, da bodo redno vprt-zarjali predstave v Konjicah ln v okoLicL Poroka. Za Božič sta se poročila v Mariboru g. Zane Robnik iz uglelne mariborska družine m gdč. Marta Kapunova iz Ljubljane. Obilo sreče! Smrt slepega celjskega glasbenika. Dna 17. decembra je umrl v Gradcu po kratkem trpljenju skladatelj in virtuoz Edvard Interberger, star 75 let. Slepi mojster je bil v Celju splošno znan. Oslepel je po bolezni v zgodnji mladosti. Kot glasbenik je bil posebno vnet za Bacha in je postal virtuoz na orglah. 40 let je bil organist evangeljske cerkve v Celju, kjer je prirejal letno po dva cerkvena koncerta. Zapustil je obilo skladb, od katerih so posamezne izšle tudi v tisku. Starostne tegobe so ga pripravile do tega, da se je tik pred sedanjo vojno preselil k sestri v Gradec. Nedavno je nesrečno padel in nato v miru izdihnil. O zgodovinskem pomenu juinovzhodnih dežel Nemčije je objavil v novoletni številki mariborskega dnevnika razpravo vseučiliški profesor dr. Hans Pirchegger. Zlasti opisuje dobo turških vojn in kuge, potem pa razvoj dogodkov vse do zadnjega prevrata. Razprava je opremljena tudi s slikami. O spodnještajerskih bolnišnicah pravi mariborski dnevnik: V pokrajinski bolnišnici v Mariboru imajo zdaj kirurgičn', me-d:cinski, ženski, prrodniški, očesni, otroški ln rontgenski oddelek, nadalje oddelke za spolne cn kožne bolezn', za bolezni oči, ušes. nosa in grla ter za bc-lne na pljučih. Bolnišnica v Cei;u ima 4, v Ptuju, Brež1-cah in v Slovenjem Gradcu pa po 3 oddelke. Nadalje ima Spodnja štajerska še pokrajinsko zdraviViče za bolno na nliuč h t Topolšicj pri Šoštanju ter p krajinsko hiralnico v Vojniku. Novo bo^š-res niso bi. le zgrajene. »JUTRO« 5L 5 4 Petek 8. L 1943-XXI ŠPORT Mu- .j^sljsa EJgcjcetra tekma GEL — Vstaši 0 : 0 Na praznik Sv. Treh kraljev je bila v Pa i odigrana m .tn-a 'dna nogometna tek .i ;ned reprezent ...na GILa in Usta-ške e. Za srečaaje je vladalo v vseh spartnln krogih veliko zanimanje in se je na igrišču zbralo zelo veliko gledalcev, med njimi tudi predstavniki vojaških in civilnih oblastev, seveda pa je prišel svoje ljubljence pogledat tudi vodja italijanskih repre-zentantov Pozzo. Po ze'o živahnem poteku in menjajočih se priložnostih za dosego zgodi tka na. obeh straneh je Jvoboj nazadnje ostal neodločen in tudi b.ez gola. Tekmo je sodil nemški sodnik Reichart iz Stuttgarta. Girresafsl v športa Strnjeni podatki o športnem delu v minuli sezoni Gorenjski tedn k je ob zaključku leta v zadnjih dveh številkah objavil čaljši pregled o razvoju in napredku športa na Gorenjskem, iz katerega posnemamo nekaj najbolj zanimivih odstavkov tudi za naše čitatelje. »Ka-ranaisken-Bote« pravi med drugim: »Razvoj športa na Gorenjskem je v preteklem letu znatno napredoval. Kot prvo drujtvo v ekviru NSRL (narodno-scn-iali-s.lične državne zveze za telesne vežbe) je bilo ustanovljeno društvo na Jesenicah, ki se je po vstopu v državno zvezo preimenovalo v »Šport- und Tumgemeinschaft A33i ng«. Enako društvo je bilo Kmalu petem ustanovljeno tudi v Kranju, še pozneje pa so začela enake skupnosti delovati tadi v Loki. Medvodah, št. Vidu, na E eJu ter v Radovljici in Kamniku. Pri vsem tem delu se je pokazalo, da je prebivalstvo Gorenjske v športnem duhu razmerama še zelo izobraženo. In pri tem je treba vedeti še to, da so torej glavno breme športa nosili posamezni idealni sportni-k; sanr in so le z lastnimi žrtvami pripomogli do pravega razvoja, saj odločilni faktorji n koli n:so kazali pravega razumevanja za spart in njegove potrebe. S priključitvijo so bili tudi gorenjsk' sp:rtniki ne-ležni vseh ugodnosti in podpor, ki jih uživajo športniki Velike Nemčije. Sadovj tega dela so deloma že razv:dn'i iz poročil o pravkar zaključeni športni sezon'-. Kot srei" šee vsega športnega delovanja na Grenjskem rnora veljati mesto Jesenice. Medtem ko imajo ostala gorenjska športna društva večinoma le svojo nogometno sekcijo, je športna in telovadna zlrržba na Jesenicah po zaslugi svojesra športnega vodje inž. Rudescha sestavila tvoje delo kar v 12 aktivnih sekcijah. Razen že znan h in prej uvedenih so se zdaj pr družite še sekcije za rokomet, košarko in hokej na ledu. Med športnimi panogami je bil slej ko pre, najbolj udomačen nogomet, ki ga je na Gorenjskem gojilo 10 društev. Med temi je Kr.mn"5ko okrožje nekoliko osamljeno in ;e lanj igralo prvenstvene tekme v lastni rež'-j z udeležbo enajstor c iz Mengša, Domžal Litije in drugih Moštvi z Jesenic n iz Kranja mata zelo vidno vlogo v tekmovanju za prvenstvo Koroške. Velika živahnost je vladala med drugorazrednimi klubi, ki s", se borili za poseben pekal jeser-ške združbe. Tudi tukaj sta najboljši me^ti pripadlj Jeseničanom m Kranjčanom, na naslcdnj* mesti pa sta prišli moštvi iz Loke in št. Vida. Tudi mladina se je pridno udejstvcvala ob okrogli žogi. V boksu vod jo še bolj pred ostalimi Jeseničani, k: so še znani daleč naokrog in ao v zadnji sezen! slavili mnogo lepih uspehov. Priborili so si tudj več zvenečih naslovov in imeli tud svo^e zastopnike v reprezentanci Ostmarke. V Kranju je boks žele v razvoju, imajo pa tudj tam nekaj talentiran h m-oči, ki se pridno vežbajo z Jeseničani za nadaljnje nastope. Tudi v boksu so lani Gorenjci napredovali prav z.dov.ljivo. Lahko atletiko goji na G3renjSkem skoraj vsako športno društvo, toda tudi v tej panogi prednjačita spet Jesenice jn Kranj, delno pa pcmiagata razvoju tudi Loka in Bled. Delovanje lahkoatletsk h sekcij pa v zadnjem letu v splošnem le ni bilo najbolj zadovoljivo. Med najuspešnejše športne panoge na Gorenjskem je treba pr števali tab'0-tenis, ki ima povsod mnogo pristašev, največ pa na Jesenicah, kjer sploh ni prave konkurence po vsem Koroškem. Jeseniški table-te-nisti so v številnih dvoboj:h z najbolj znanimi igralci iz Velike Nemčje slavili same zmage in so dvakrat prisilili celo državnega prvaka Nemčije, da je moral položiti orožje pred njimi. Razvoj trble-teniai na Gorenjskem je bil zadnje leto izredno živahen. V kolesarskem športu nI bilo pravega ž'vljenja zaradi majhnega šetvila vezačev, še bolj pa primanjkuje naraščaja. Baš nasproten je položaj med telovadci, kjer je naraščaja še dovolj na izb ro, žal pa iani še ni prišel prav do izraza. Med starejšimi se je posebno odlikoval Klinar z Jesen e, ki spada po skupni ocen' med najboljše v državi. Smučanje je zaradi splošne zapore počivalo, zato pa se je tem bolj razmahnilo drsanje, ki je med ostal m na Jesenicah pridobilo tudi prvo moštvo v hokeju na ledu. Drsališča s- obratovala tudi na Bledu in v Kranju. Slednjič je treba omeniti, da sta b!li na novo uvedena še ioko-met za miške in košarka za ženoke, oboj" zaenkrat tudi samo na Jesenicah, kjer pa že lepo napredujeta. Ko bodo še ostal' klubi — tako zi?ključu, je sestavljalec te bilince svoja izvajanja — pokazali toliko delavnosti kak r zdvužbH n,a Jescnicah, bodo imeli še več koristi oni sami in vse prebivalstvo na Gorenjskem.". in na 400 m prosto: 5:40. Ta plavalka Je J bila s časom 1:14.2 na 100 m prosto obenem tudi najhitrejša Japouka v vodi Med moškimi zavzema njeno mesto Honda, ki j je preplaval sprintersko progo v času 1:01.4. Dober je bil tudi 18-letni dijak Mu-ravama, ki je za 400 m prosto potreboval 4:52. V tekmovanju za nemško državno prvenstvo v hokeju na ledu, ki se je pravkar začelo in v katerem sodeluje vsega 16 moštev v dveh različnih skupinah, so bili te dni zabeleženi prvi izidi: Dunaj-Čani so zmagali v Krynici nad Krakovom s 5:0, Mannheim pa je porazil Dusseldorf tesno z 2:1. Italijanska zveza za zimske športe je prejela vabilo hrvatske smučarske zveze, naj bi Italjia poslala na drž. prvenstveno tekmovanje v klasični kombinaciji, ki bo v dnevih 16. in 17. t. m. na Sljemenu, svojo reprezentanco. Po italijanskih virih posnemamo, da bedo Italijani bržkone ustregli prijateljski zvezi v Zagrebu in poslali tjakaj po dva tekmovalca za vsako disc;plino. Snega in mraza bo mmda tedaj dovoli. MALI OGLASI Kdor tse« službo pl«£» m naXo oesedo L -M. za drt ln prov. taluo - 60. t* dajanje naslova ali Slfro L 2.—. Najmanj« iznos za te oglase Je L 7.- - Za tenttve ln dopisovanja Je plačati ea »salto nesedo L 1 — ra vse druge oglase L —.60 za besedo ža dri ln prov takso —60 ?& dajanje naslova ali Šifro L 3.— NaJmanJS" Itn no E3 te oel&se I* L 10-— Frizersko vajenko sprelme takej -s .on G j u D aleksander. Kongresni trg 6. 28344 Postrežn;co >bro ohranjene na ogl. odd. Jutra. i Cementne vreče kupujemo PlafAmo dobro. t,potronafta«. B>'-welsova 35a. 359-7 Otroške sanke n pe1 ga^per b tup'Tn. Ponudbe ne o-M. Jutra pod »Sanke . 358 7 Opremljeno sobo e pc*.eon m vaoaom, upora oo kopair. ee in dooro domačo brano oddam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 343-23 Prazno sobo e strogo oepar.r;:ii m vhodom v centru mesta, pr, merno za p sarco litem. Naslov aii ponudba na og!. odd Jutra pod »C m Suhe gobe r>roda'a Gospodarska za. Ltubljan«, Bleiweisova c. 29. 253-33 iT* i ♦ prej«. 366 23a ZGOVORNE številke Madžarski športniki imajo za svojo upo- ^c^e^rJJaakoba rabo: 1328 športnih stadionov ali igrišč. 135 kritih plavalnih bazenov, 299 plavalnih bazenov na prostem. 666 šolskih ln 89 drugih telovadnic, 279 veslaških demov, 17 smuških skakalnic, 23S0 teniških prostorov in 303 drsališča. m in zajčje, samo velike in zim3ke — kupuje krznarstvo L. ROT. Ljubljana, Mestni trg 5 Postrežnico z? jv.r ur dnevni sprejmem Tržaška c. 48. Wtt 355 1 v uriti? Italijanščino n nemii no uspeino in htro poučujem. Ponudbe na 05'. odd. Jutra ood »Dva ježka«. 371-4 V ssekaj vrstah Prizadevanja evropske zvez:: poklicnih boksarjev v Rimu, da bi oddala mesto evropskega prvaka tež^e kategorijo. ne tečejo posebno '■rečno. Ncn.ec J iebss. je moral utopiti kni kandld.>" m n* mere nastopiti v izločimi borbi proti žvedu Tand-bergu. Name ;io r,jega je zveza določila za to odločitev Italijana Lazzarija, ki ga je pa prav take zadela neljuba usocla. Ntm oakup parcel » na'bliin periferni Liubhane, blizu cestne že-le?nice, v umeri ?40 do ?60 kv. m — Vsa poias-mla daie Prrstavec Franio. real. pisarna. Liubhana, Cesu Anelle Rea št. ^ 19-20 MM/MIMJ/« Opremljeno sobo s sepvran m vhodom i^čem. Ponudbe pod i>Center« na ogl. cdd. Jutra. 363 23a Glasbila Pianino ali kratek klav.r kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra 352 26 Živali Štirikolesni voziček brez Ustn.ka se nahaja Tovarniška ul. 13, Moste 342-28 Aktovko, v kater: so t) la trgovska pisma sem zgubil. PoSten Ovratnik in mufek 6e douro ohranjeno, z* dcklico do 5 let. prodam za 120 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 329-« Divji zajec! Sadjarji škode na sadnem dr<: iu vas obvaruje inžnjer Prezljevo LEPUS1N mazilo. LJubljana, Wolfova ul. 3 277-6 Drsalke št. 26 in 27 proda.ni. Ljub'Jana. Prijateljeva uL At. 8/U1. d. (Prule). 351 -9 ZeJezno peč fpaSperček) 6t. 4. novo, ne rabljeno prodam. Po zve se v ključavn čar-ski delavnici na Ježlci. 34S-6 Otroški voziček elobok prodam. Grad »Če 2,1. levo. 345-8 uzmam Kubfn.iske kredence črna predK>bna garn tura, otroSke postelj ce. najditelj prejm^na^rado ^ ako Jo vrne Kopal ška ! ul. 12 . 341 28 | Garsomero v Kotnikov, til. zamenjam za eno ali dvosobno stanovanje. Ponudbe pod »Ne dalečna ogl. odd Jutra. 350-21a 1000 lir nagrade onemu, ki pre-■ krL; 1—3 sobno stanovanje s pritiklinami za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra,. 367-21a Siromašen invalid Je 6. januarja popoldne na tra-r.vaju izgubil denarnico z nad 800 It de narja in oblačilno karto. PoSten najdtelj naj dostavi proti nagrad: 25"'« ogl. odd. Jutra. 375 28 Gospodje, pozor! BLlobučarna »Pajk« Vim 5trokovno 06naži preub ikg id prebarva klobuk, da izgleda kot nov Lastna deiavnca 7.aloga novih tlobuko\ Se priporoča Rudolf Pajk Sv Petra c št 38 MikioSičeva o. 12 N« sprot> hotela On on .1158 M 3C za akte in razno drugo poh-Itvo ugodno nrprodaj v treovinl »Oaierl*, Ke=tni trg 3, vhod rv -zi vežo. 362 12 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelka Akti, Auto postaja. Bližina poŠte. Srez posred-nka. Brez prek up'a-VaJ valcev, Bližnji center. Boljši gor pod. Cel d a odsotna. Center po" te. Centrum. čez dar. odsotna. Cont nental, č: st-na zadeva. Doma j in. Dva prvovrstna stroja. Dober. Dom 54. Dobra goep udinja. Dober plačnik. t Umrla nam je naša ljuba mama, stara mama in prastara mama, gospa Uršula Rrko hotelirka in posestnica Na zadnji poti jo spremimo v petek 8. januarja dopoldne lz hiše žalosti na farno pokopališče. nit i večje število živilskih nakaznic, s ka- j terimi sta si potem preskrbovala racion'- ! rana živila. Nadzorstveni organi so prišli j zdaj slepariji na slc-d ter so oba krivca r>o- ' Ribnica, Ljubljana, Žalujoči rodbini: DR. VUK, DR. i ETEKLIN j stavili j;red sodišče, ki je ob: na ZAHVALA Ob nesreči, ki nas je zadela z nenadno smrtjo našega ljubljenega soproga in dobrega očeta, gospoda česnife Pav ■ trgovca smo prejeli toliko izrazov sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Prosimo zato vse, ki so z nami čutili in se nas spomnili s topio best-rlc tolažbe, da prejmejo našo iskreno zahvalo. Toplo se zahvaljujemo g. direktorju Gcvekarju, nadalje g. dr. Vittulu. kakor tudi vsem ostalim, ki so nam pomagali v težkem trenutku. Maša zadušnica se bodo brala v nedeljo ob 8. uri pri sv. Petru. Ljubljana, dne 7. januarjaa 1943. žaftsjsčI Aoisssši i Radio LpKf^a PETEK, 8. JANUARJA 1943 -XX! 7.30 Operetna glasba; 8. Napoved časa -Poročila v italijanščini; 12.20 Plošče; 12.30 Poročila v slovenščini: 12.45 Napolitanske pesmi; 13. Napoved časa — Poročila v italijanščini; 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini; 13.20 Radijske pesmi — vodi dirigent Angelini; 14. Poročila v italijanščini; 14.15 Koncert Radijskega orkestra — vodi dirigent D. M. šijanec — Glasba za godalni orkester; 14.50 Simfonični glasba; 15. Poročila v slovenščini: 17. Napoved časa — Poročila v italijanščini; 17.10 Pet minut gospoda X; 17.15 Prenos za Rumunijo; 19. Govorimo italijansko — poučuje prof. dr. Stanko Leben; 19.30 Poročila v slovenščini; 13.45 Pisana glasba; 20. Napoved časa — Poročila v italijanščini; 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini; 20.15 Koncert Ljubljanskega komornega tria: M. Lipovšek — klavir, A. Dermelj — violina, C. Sedlhauer — čelo; 21.30 A. Xlcot°ra: Pogovor s Slovenci r- predavanje: 21.45 Orkester penmi. vodi dirigent Angr'«-.i; 22.10 Koncert kvarteta »Scala«; 22.40 Pcroč'la v italijanščini. sočustvujočim srcem Javljamo žalostno vest, 1, kakopak. A zdaj, če dovolite, bi vam res svetoval, da greste in se preoblečete. Premočeni ste do kože.« »Ze davno vem. Zdi se mi, da veste tudi vi vse, kar zadeva teto Izabelo.« »Priznam, da je med nama nekaj podobnosti,« je Sam pritrdil. Hash Todhunter je prišel Samu naproti, kakor hitro je videl, da se vrača v hišo. »Oh. evo vas vendar že,« je rekel s svojih, običajnim malce žalostnim glasom. »Ni še minuto, kar so vprašali po vas.« »Res? Kdo pa?« »Neka dama je pozvonila pri vratih, toda opazil sem tudi debelušnega možica, ki se je sukal nedaleč od nje.« »Najhrže sta bila moja stara prijatelja. Gospod Tor^ž G. in njegovo hčerka gospodična Gunn, kdo pa c1 r"u t Ze precej časa mi ne dasta miru. Vam nista ničesar naročila?« »Ne. Dekle me je samo vprašalo, ali ste doma, in ko sem ji reke!, da morate biti nekje v soseičini, je dejala ,prav, prav'. To je tilo vse.« * * * Isti večer. V prostorih lorda Tilburyja. Njegovo lordstvo govori v telefon: »Halo?... Halo? Da... Tukaj lord Tiiburv . .. A vi ste. Tvvist ? Izvrstno... Mi imate povedati kaj novega?« ^ i Z onega konca žice se je zatul otožen glas. i »Kuharica tiste gospodične mi je danes povedala ( dragoceno novico. Baje pojdeta gospod Shotter in gospodična Kay nocoj skupaj v gledališče...« »Prek!...!« je ušlo lordu Tilburyju izmed sob. Odložil ie slušalo in se za nekaj trenutkov glol:oko zamislil. Nato se je mahoma odločil. Stekel ie k pisalni mizi ter vzel iz predala obrazec za kablo-gram. Sestavljanje te prekomorske brzojavke mu ja povzročilo nemalo preglavic. Prvi osnutek je bil tako ckCr>ob<=cf»^en, da ga sam ni razumel. Raztrgal g? je na drobne koščke in sklenil, da ne bo več gledal na tisto varčnost, ki je nagonsko lastna tudi premožnim ljudem, kadar sestavljajo brzojavke. Vzel je drug obrazec in brez ozira na trojke snoročil gospodu Pynsentu, da se je njegov nečak Samuel vkljub lordovi očetovski skrbi zavratno in zvijačno zaročil z nekim dekletom iz predmestja. Zato prosi svojega prijatelja gospoda Pynsenta določnih navodil kaj naj ukrene. To pot je bil zadovoljen. Brzoi^vka ie bila košček nroze ki is imel glavo in rep. Pozvonil je pisarniškemu slu in ga nentegoma poslal na brzojavni urad. XXII Vihar" r- vreme v vili »Mon Repos« Malo stvari v življenju je tako prijetnih kakor prva pipa tobaka, ki jo kadiš zjutraj po-5 drevesom, kakor bi pritiskal pečat na užitke zajtrka. Sam Shotter je pri tem poslu opazoval prijatelja Hasha, ki je pospravljal s k-ožnika ostanke jajčnice z gnjat-jo. Zadovoljno je srebal dehtečo črno kavo in blag-rcval samega rebe, da je r.a svetu. Bilo je v soboto zjutraj: eden tistih vražjih do-poldnevov, ko ima človek okno odprto, pa bi vendar najrajši dal zakuriti v kamin. Hash,« je rekel mladenič, »ali ste že kdaj čutili nepremagljivo potrebo, da bi zapeli?« »Ne,« je po kratkem premišljevanju odgovoril Hash. Torej vas ni še nikoli gnalo, da bi zavzdignili eno ti=tih starih provansalskih popevk, ki so tako polr? ljubezni, mladosti in romantike?« »Se nikoli ne,« je odkimal bivši kuhar na »Ara- minti.« »Pa je vendar nekaj zelo lepega. Vi morebiti niste take volje, ne glede na to, da je treba imeti usmiljenje z dobrimi sosedi... A vzlic temu čutim danes živo rotrebo, da bi ::arel. Kako gre napev tiste lepe Browningove pesmi, ki ste jo ondan žvižgali? ' Ga že imam! Zjutraj ob sedmih so griči od rose mokri mir kraljuje na svetu, in Ec7 nad nami fcedi... Tako je tudi meni pri duši, Hash.« je Sam nadaljeval, ko je končal svojo pesem. »Kako vam je teknila gnjat?« ga je vprašal Hash, ki je bil v tem pobrisal zadnji ostanek. Sam je izprevidel, da se poslušalstvo figo meni za njegovo liriko. »Danes mi lete misli previsoko, da bi mogel so-diti o takih vsakdanjostih,« je odgovoril po kratkem molku. »Kolikor sem jo utegnil pokusiti, se mi zdi, da je bila kar dobra.« »Funt stane en peni manj kakor zadnjič,c je zmagoslavno leV.e! Hash. »Res?« Nu, kakor sem rekel, življenje je danes res znosno. Popoldne moram spremiti gospodično Derrickovo v gledališče, tako da se šele pozno vrinem domov. Preden pa pridem, Hash, vam moram nekaj povedati. Opazil sem. da strežete najinemu hlapcu po življenju. Želel bi, da se to stanje vsaj ne poslabša, če se že zboljšati ne more. Vsekako bi ga drevi. ko se vrnem, rad našel še cclcga.« »Prav, prav,« je Hash prisrčno odvrnil. »Tisto včeraj se je zgodilo samo zato, ker me je jeza nekoliko zanesla. Potem sem stvar bolje premislil, in zdaj vidim, da nimam ubogemu fantu kaj očitati.« Hash je govoril iskreno. Spanje, ki umiri vsak vihar, je bilo potolažilo tudi razjarjenost gospoda Todhunterja. Izprevidel je bil, da se je zastran Klara motil. Tudi Samu je zdaj razložil svoj pogled na stvar. »Deniva, da je tako, dragi Sam,« je rekel, ko je nekaj trenutkov zamišljeno molčal. »Reciva, da si dekle usodi dati mlademu človeku kos kolača in skodelico čaja. Ali morete trditi, da je to že ljubimkanje?« Ure/uit- l>nvf>r>p Ravhen _ Izdaia zn knnzorcn ».Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za mseratni del Je odgovoren; Ljubomil Volčič — Vsi v Ljubljani