Posamezna Štev Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta 40 din, četrt leta 20 din, mesečno 7 din. kven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Insegai! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust, itpravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. ■■JČćUi-tsf&Pb Sle odd is en političen list %a slovensko ljudstvo Poštnina plačan« v gotovi»!, »Naša Straža“ izhaja v pondeljek, sredo In petek. Uredništvo in upravništvo Je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije šo poštnin Telefon Interurban šili’ 21. številka. , MARIBOR, dne 8. aprila 1925. Letnik I. Kje je pravi demokratizem fet doma? Sapaostalna demokratska stranka se kaj rada šopi-' ii v «logi demokracije. Sraka s pavovim perjem! V istini je mnogo dalje od prave demokracije, kakor sraka od pava, : . . Njen program je sicer opremljen z nekaterimi demokratičnimi frazami, toda to je le dekoracija, je le okrasek. Njeno delo kaže, dia je to stranka tistih, ki gazijo pravo ljudstva in poedineev, stranka absolutistov, teroristov, nasilnikov in 'najhujših sebičnežev. To je stranka tistih, kojih vera in morala je izražena v tem le načelu: »Vso nravstveno pravičnost in poštenost stavimo v to, dia na vsak način gromadimo in množimo bogastvo in ustrezamo strastem.« To načelo je papež Pij IX. leta 1864 obsodil v svojem »SyMabu« (seznam modemih krivih naukov), in sicer v 58. stavku. Ker je papež Pij ' IX, obsodil te oboževatelje zlatega teleta, te sebičneže in nasilnike, zato se hudujejo na njega in njegov »Syllabus« ter ga hočejo ožigosati kot protivnika demokracije, svobode in ljudskega prava. Že apriori (že vnaprej) lahko rečemo, da se jim nameravani dokaz ni posrečil, ker se ne more posrečiti. Rimski papež in katoliška Cerkev je vedno bila najdo-skdnejša in najodločnejša za ščitnica ljudstva in njegovih pravic. Tiranija ni nikdar našla zaščite pri Cerkvi in njenih pristojnih poglavarjih. Tako je Cerkev1 vedno ritvnala v praksi, tako je tudi učila v teoriji. Ako se je kdaj rimska stolica izjavila proti suverenosti ljudstva in naroda, je to storila le v tistih slučajih, kjer se je ljudstvo ali država predstavljala kot prezentni (prisotni) Bog. Take suverenosti Cerkev nikdar ne more ter tudi ni priznala ne poetičnemu človeku, pa naj si bo najmogočnejši vladar, ne narodu. Vse, kar Stoli je ustvarjeno, je podvrženo Stvarniku in njegovim zakonom. Glasilo slovenskih samostalnih demokratov, ljubljansko »Jutro« je po Pribičevičevi »Reči« objavilo članek, v katerem zanika Cerkvi ves in vsak demokratizem. V dokaz navaja nekatere izreke rimskih papežev, fiatare trga iz konteksta = iz zveze i drugimi besedami. Tako navaja 60 stavek »Syliaba«: »Avtoriteta ni nič drugega, kakor svota števila in materialniih sik« Ker Pij IX. to načelo zametava, »Jutro« iz tega deducira j ■(izvaja), da papež obsoja načelo večine, »osnovno načelo demokracije.« ' Kaj pa obsoja papež v istini? Materialistično poj-movanjè avtoritete. Bajni škof Mahnič je v svojem »Rimskem Katoliku« o tem zapisal te-l-e besede: »Materializem stavi avtoriteto v število. Ta nauk se je. spre-jjel posebno v moderni parlamentarizem, kjer se postave določujejo aritmetično po večini glasov. Ako, po-«ùslimò, da se mora V postavah izražati, kar je prav In dobro, vidimo, da je potemtakem pravo odvisno od števila glasov. En sam glas more Odločiti, da bo to, kar je bilo do danes pravo, sveto in obvezno, jutri nepravo, slabo in he le neobvezno, ampak kaznivo. Poleg tega pomislimo še, da se dandanes v naših parlamentih razpravljajo naj svetejše zadeve, ki se dotikajo vèsti in prepričanja, odi katerih je odvisna trie le časna, ampak tudi večna blaginja državljanov. In tudi take zadeve od- j ločuje politika števila! Kar pa je najhujše. — pri sestavi politične večine odločuje neredkokrat laž, obrekovanje, denar in žganje! Res, lepa svoboda, ki jo uživajo narodi, oprostivši še avtoritete božje iu njegove Cerkve — pod avtoriteto števila in večine!« Ravno tako je neistinito, da bi Cerkev kdaj; bila obsodila svobodo. Istina pa je, da je obsodila takozvane svobodnjake ali liberalce. Med' drugimi je lo starli slavni pfpež Leon XIII. v svoji okrožnici »Liberias (Svo-ttođa)« leta 1888, kjer tako-le piše: »Mnogi posnemajo Luciferja, čigar je tista brezbožna -beseda: »ne bom služil«, in težijo pod imenom prostosti po neki brezpa-- metni nebrzdani drznosti. Taki so ljudje, ki se hočejo imenovati svobodnjake — liberalce —, izposodivši si Ime od besede li berta s t. j. svobode, prostosti.« Isti papež Leon XIII., ki se je tako zavzel za svobodo človeka v vsakem oziru, tudi za politično svobodo, je v politiki! bil globoko demokratičnega načela. Njegov klic: »Z ljudstvom za ljudstvo!« se je razlegal po vsem svetu ter je tudi povsod našel odmev. , Odmev je našel tudi v naši slovenski zemlji. Naša j stranica, ki -se sme označiti kot fraetio perennis slo- j fenica .= stalna slovenska stranka, dasi je tekom časa j Smela razna imena, je demokratična stranka slovenske- j ga ljudstva. »Z ljudstvom za ljudstvo-!«: to je bilo naše, j geslo doslej ter bo ostalo odslej. Naša stranka ni od- > visna od drugega činitelja, nego od' našega slovenskega j ljudstva ter od večnih resnic katoliške vere in, večnih j načel katoliške morale. Na tem temelju se jo, ter se. bo J borila zoper oboževatelje zlatega teleta in. železne pesti ■*a svobodo in pravo slovenskoga ljudstva. j Velika politična akcija radikalov. Politični odmor ali zastoj v Beogradu izrablja Pašič po svojem starem načinu. Razne vesti se iz njegovega ožjega kroga spravljajo v javnost, v splošnem in glavnem je pa vse negotovo, da se lahko vse še preokrene in odloči, kakor bo pač Pašiču kazalo, ko bo enkrat potekla ta doba političnega zastoja, ki jè kakor nalašč za razne poskuse in za razne akcije. O koncentraciji važno povdariti, da so Radičevci v bloku in računajo na vse kombinacije le tedaj, če gre vanje tudi blok kot celo ta.« — Drugi listi pa vedo povedati, da nameravajo radikali; nek aranžma- samo z Radičevci. Radikalni listi še posebej svetujejo Hrvatski seljaški stranki, naj bo samosvojna, radikalno vodstvo pa vstraja- glede vsega tega v molku. Na orientalske načine zasnovano -in izvajano radikai-sko akcijo ne vodijo državni, ampak pred vsem -govorijo in namigujejo razni glasniki iz glavnega radikais-kega štaba, a se pri tem skrbno izogibajo vsake določene in jasne napovedi. Pod »koncentracijo« si lahko svet nekaj predstavlja, kar bi zaslužilo to ime v duhu pravega parlamentarizma, ali pa tudi navadno razširjenje PP koalicije z morebitnim ponovnim dodatkom kakega ministra zar Hrvatsko. Jasnosti v tem pogledu ne -poprej, dc-kler ne gre Bašiču v račun, da nekaj kar črez noč ukrene. Pribičevičeva skupina se še vedno -kaže gotova in sve-s-tna svojih portfeljev, javnosti je jasno, da je ta skupina v resnici že, zelo pri kraju svoje oblastne dobe, radikalno' vodstvo ,pa molči, samostojno-demobratskih napovedovanj ne pobija in ne odobrava, ker Pašiču še ni v računu, da izvrši, kar je s to skupino namenil. Avdijence na dvoru. V pondeljek popoldne je bil Pašič pri kralju sprejet v daljši avdijenci. Govori se, da "se je ob tej priliki razpravljalo o možnosti in pogojih koncentracijske vlade. Za Pašičem bolj proti večeru je bil na dvoru sprejet v avdijenco že drugič Pavle Radič. Tudi- ta se je pri kralju dalje časa zadržal in nagiaša se, -da so bile predmet razgovora zlasti razmere na Hrvatskem. N Po -prvi avdijenci in po naknadnih razgovorih Pavle Radiča z Davidovičem, Trumbičem in Petrovičem je ugo- tovila beograjska »Pravda«: »Za razbistritev položaja je zelo Krog rekonstrukcije vlade. Rekonstrukcija Pašiče-vega kabineta povzroča največ skrbi, brige in strahu Pribičeviču in žerjavu. Policajdemokratje so bili uver-jeni, ida bo podal Pašič ostavko zadnjo soboto, da se izvrši kratko- trajajoča rekonstrukcija vlade in se na ta način zadosti tradicijam, ki- so bile doslej običajne po končanih volitvah. Pašič se je bil že odločil za rekonstrukcijo vlade, a novo ustvarjeni politični 'položaj; je tporinil dosedanje parlamentarne običaje v ozda,je in tako je bila tudi rekonstrukcija vlade òdigòdbna. Skoro z gotovostjo lahko trdimo, da- je rekonstrukcija vlade odložena do njene definitivne sestave p-red 28. aprilom. Trdi se, da je glavni vzrok te odg-oditve v prevelikih zahtevah samostojnih demokratov z ozirom na ministrska mesta. Kako se bo definitivno rešila rekonstrukcija Pa-šičevega kabineta, zavisi od nadalj-nega l-azvoja političnega položaja, od razgovorov med1 frankovci in radikali in med radikali im radičevci. Pid pogledu na položaj vlade smelo in z-mrao vestjo lahko beležimo, da je postal takoj po verifikaciji mandatov, po izvolitvi skupščinskega predsedni-štva in; raznih odborov Svetozar Pribičevič za Pašiča garnitura tretje vrste — g. dr; Žerjav pa niti to ne! Strah radičeveev — frankovci na delu. Kakor hitro so padli radičevci pred Pašičem na kolena, so jo urezali za radikali tudi frankovci. Sedaj -gre pri tej tekmi med radičevci in frankovci samo za to, kdo od obeh ho prvi in kedo se ho znal bolj prikupiti.. Pašiču in radikali ji. V zadnjem času so se vršili v Zagrebu razgovori med radikalnimi -odposlanci in frankovci in je ob tej priliki po ugotovitvi zagrebških listov prišlo med radikali in frankovci do sporazuma. Gre namreč za združitev radikalov in Bankovcev, ali pa za razpust stranke Bankovcev in nato bi se pridružili radikalom samo posamezniki. Ako ho prišlo do fuzije obeh strank, -potem bi se osnovalo hrvatsko krilo radikalne stranke. Treba pa tudi omeniti, da je zagrebška organizacija radikalne stranke, ki obsega celo Hrvatsko, odločno proti vstopu Bankovcev med! ra-dikale in tudi pri zadnjih, zgoraj omenjenih razgovorih, ki so se vršili v Zagrebu med obema strankama, ni sodelovala. Frankovci so že pripravili tekst proglasa, ki bo izdan na narod sedaj, ko so zaključena zagrebška pogajanja. Te dni se bodo vrnili radikalni odposlanci iz Zagreba v Beograd, kamor bodo prinesli obvezo frankovcev, da bodo ti zbrali na- svojem proglasu na narod najmanj 10 tisoč podpisov. Naj izpade zadeva z združitvijo Bankovcev in radikalov tako a-li tako, eno je gotovo, da se Bankovci- v zadnjem času gibljejo na vse. kriplje in jim gre pred vsem za to, da bi v tekmovalnem teku za radi-ka-li prehiteli radičevce. Obnovitev diplomatskih odnošajev med našo kraljevino in Turčijo. Med Jugoslavijo in. Turčijo še vedno vlada nekako vojno stanje, ker naša država ni priznala lazanske mirovne pogodbe, To stanje je postalo že ne- strankarski interesi. Radikali se hočejo v prvi 'meri uveljaviti kot prva in vodilna stranka ter si prisvojiti tla tudi na Hrvatskem in v Sloveniji. Iz Hrvatske pritegujejo na svojo stran Frankovce, vsem Hrvatom in Slovencem se pa predstavljajo za edino sposobne in edino poklicane krmarje v notranji in v zunanji politiki. Svojo letošnjo veliko skupščino hočejo obdržati v Zagrebu in da -bi se pokazali kot državna stranka SHS, mislijo poleg predsednika Pašiča1 postaviti enega Hrvata za prvega in enega Slovenca za drugega podpredsednika stranke. Druga manifestacija bi naj -bila ob priliki proslave tisoč letnice hrvatskega kraljestva. Kakor znano, mislijo Hrvati letos proslaviti tisočletnico svojega kraljestva. Radikalna stranka namerava to proslavo spojiti s proslavo kraljevega kronanja Kralj Aleksander in -kraljica Marija še nista kronana in naj bi se kronanje izvršilo ob tej priložnosti. Decina bi se cerkvene slovesnosti izvršile v Srbiji v Žiči, bi se državni akti kronanja izvršili v Zagrebu. Poleg tega -M vlada sodelovala na narodnih slovesnostih na Duvanjskem polju v Dalmaciji. Končno je vlada, oziroma radikalna stranka, sprejela predlog, da se pri tem osnuje nov državni red, red svetega Tomislava, ki bi bil največje odlikovanje1 im bi ga' bilo več vrst. Vse to pripravljajo radikali v svrhu razširjenja svoje stranke med Slovenci in Hrvati in z ozirom na to pripravljajo Važne notranjepolitične spremembe. vzdržno vs-led raznih težav, ki jih imajo naši podaniki v Turčiji in obratno. Turška vlada je zaprosila sedaj -preko svojega zastopnika Lutvibega našega- zunanjega ministra, da pošlje naša država -posebno delegacijo v Turčijo, da sklene z angorsko vlado končnoveljavno pogodbo ter se obnove diplomatski- odnošaji med' «bona državama. Zanimiva statistika v zunanjem ministrstvu. Zagrebški »Obzor« prinaša tole statistiko iz zunanjega ministrstva: V tem ministrstvu je danes 270.diplomatskih in konzularnih uradnikov, od katerih so-sprejete dobre tri četrtine v službo ko j -po prevratu. Od ravnokar omen jenega števila od pade na Hrvate samo 22 uradnikov. Od 180 uradnikov zunanjega ministrstva, ki služijo v inozemstvu, je komaj- 9 Hrvatov. Med! .20 'poslaniki sta 2 Hrvata in to Tresič-Pavičič v Washingtonu in Smodiaka pri Vatikanu. Od 17 generalnih konzulov je samo 1 Hrvat, in sicer I van Grisogono v južni Ameriki Od 13 svetnikov pri poslaništvih ni niti enega Hrvata, od 18 konzulov ni niti eden Hrvat, od 25 vicekonzulov sta. 2 Hrvata-. Tako beleži- »Obzor« glede Hrvatov pri konzularnem in diplomatskem uredništvu, kako bi šele izgledala konzularno-diplomatska statistika našega zunanjega ministrstva z ozirom na Slovence! Po svetu. / Pomoč bolgarskim zemljoradnikom iz Moskve. Poročati smo že svoj čas o sporu, ke je nastal med1 bolgarskimi zeml j orada iki-emigranti. Bivša ministra Stojanov in Atanov sta se odcepila od Obova in Todorova -ter pritegnila precejšen del emigrantov za seboj. OboV in Todorov sta ju nato obdolžila, češ, da- hočeta «postaviti v Bolgariji zemljoradn-iški režim s pomočjo Moskve in boljševifcov. Kot odigovor na to sta poslala Atanov in Stojanov bolgarskim listom (pismo, katerega so ti priobčil i. V pismu napadata Obova in Todorova, dia sta tudi ona dva vzdrževala zveze z Moskvo, od' koder , Sta dobila celo 20 milijonov dinarjev podpore za komuhl-stično propagandò. Pred vladno krizo v Franciji. Najbolj ranljiva točko še vsake povojne francoske vlade je tvorilo finančno vprašanje. Med tem, ko se je prejšnjim vladam -posrečilo ustvariti iluzijo, da se bodo francoske finance izboljšale s pomočjo nemških reparacij, se je pod sedanjo Herriotovo vlado ta nada res izkazala kot iluzija; posledica je bila hudo padanje franka, kar je povzročilo- velike težve v gospodarskem življenju. Poleg inozemskih dolgov, ki o-btežujejo francosko gospodarsko bilanco, je prišla industrija in trgovina v težek položaj radi pomanjkanja gotovine. Bivši finančni minister Clementel je hotel temu odpo-moči z inflacijo, ob enem pa spraviti državno gospodarstvo v ravnotežje z novimi velikimi davki. Opozicija je to porabila in p-o spretnem manevriranju se ji je posrečilo prisiliti Clementela> da de-misi-jomra. Novi finančni minister de Monizie je opustil inflacijo ter namerava povišati samo davke. Zahteva pa za- io od Herriota, kot nasprotnik njege ve protivatìkanske politike, da vpostav i znova francosko poslaništvo pri Vatikana. De Monaiejevo zahteva močna grupa poslancev v parlamentu. Če Herriot zdaj odstopi od svc.je protivatikan-ske politike, izgubi podporo skrajnih levičarjev, v nasprotnem slučaju pa ga preneha podpirati Monzie-jeva grupa, in tako na vsak način izgubi večino v parlamentu. Kriza Herriotove vlade se zdi na vsak način neizbežna. Volitve v Belgiji. Dne 5. t. m.; so se vršile v Belgiji volitve v parlament. O resultatili so poročila zelo različna. Glasovalo je 1 in pol milijona volilcev, volilnih upravičencev sta bila 2 milijona. Dosedaj znani resultati kažejo znatni napredek katoličanov, ki so baje dobili 100 mandatov m s tem absolutno večino v parlamentu, ki šteje 187 poslancev. Liberalci, ki so sedaj tvorili s katoličani vladno koalicijo, so znatno nazadovali, komunisti so popolnoma poraženi, socijalisti pa sc napredovali V starem parlamentu so imeli katoličani 80 poslancev, socijalisti 68, liberalci 35, ostali pa so bili razdeljeni na manjše grupe. i limili 'iiiiinn 'nii mi inni MiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTir iimiiiwitimrriiiiiwiiwiiMMHiiiiiiMMigMillMi Slaba gospodarska in finančna politika sedanje vlade. Piše Vlad. Pušenjak, član finančnega odbora narodne skupščine. 3. Zakaj smo proti predloženim dvanajstinam? Iz predstojeće kritike predloga zakona je vsakemu jasno, da slovenski poslanec, ki resno zastopa interese slovenskega ljudstva, ne more glasovati za predložene dvanajstine. (Saj sta izmed 26 poslancev iz Slovenije le poslanca dr. Pivko in dr. Žerjav glasovala za nove nepotrebne izdatke in nove davke. Op. uredil.) Glasovali smo pa proli tudi v znak protesta proti gospodarstvu na podlagi d vanajstin mesto na podlagi rednega proračuna, v znak protesta proti temu, da se kljub jasnim določbam ustave in zakona o državnem računovodstvu ne' predložijo rač. zaključki prejšnjih let. Zadnji rač. zaključek je sestavljen za leto 1915. Rač. zaključki so tembolj potrebni, ker iso proračuni fiktivni, kar dokazujejo ogromni naknadni in izredni krediti, kateri so vsako leto potrebni. V proračunu, v dvanajstinah in v naknadnih kreditih zamanj iščemo dovoljne kredite za plačilo dolgov doma in v inozemstvu. Tako postopanje škoduje kreditu države, ker se pričakuje od vseh držav, d‘a redno izpolnjujejo svoje obveznosti. Osobi Lo moramo grajati, da ostane nejednakost, da se pretirana obremenitev Slovenije podaljšuje i naprej. Naj govore številke! V letu 1924 bi morala Srbija s Črnogoro po proračunu plačati 186.1 milijon dinarjev, 'plačala pa je 187.7 milijonov dinarjev neposrednih davkov. Slovenija bi morala plačati 67.6 milijonov dinarjev, plačala pa je 101 milijon dinarjev. V Srbiji se je plačalo za 1.6 milijonov dinarjev več ko določa proračun, v Sloveniji pa za 33.4 milijonov dinarjev več. Pretiranost plačila Slovenije je očividna, razmerje 101 :187.7 milijonov dinarjev vpije po ne jed- , nakosti, ako se ugotovi, da šteje Srbija s Črnogoro 4.3 ' milijone, Slovenija pa 1 milijon prebivalcev. Doklad na neposredne davke je plačala Srbija s Črnogoro leta 1924 92.8 milijonov dinarjev, Slovenija pa 47.5 milijonov dinarjev. Dohodnina v Sloveniji (v Bosni, Srbiji in Črni gori ne poznajo dohodnine) je znašala po proračunu za: leto 1923 z dokladami 17.55 milijonov dinarjev, davčna ob-Iastva so pa predpisala davkoplačevalcem 62.3 milijone dinarjev, (glej Uradni list 3. decembra 1924) skoraj štirikrat toliko ko zahteva proračun. Plačilni nalogi za davčne ubvezance so v Dalmaciji še ostali, naša delegacija ministrstva financ pa je smatrala za potrebno, da iste odpravi. Hišna najmarina v Srbiji znaša 9.88%, v drugih pokrajinah 26.52%, v Sloveniji 41.60% čiste najemnine. Od davka na poslovni promet plača Slovenija skoraj V v celi državi vplačane vsote, četudi šteje Slovenija le eno dvanajstino prebivalstva. Gospod finančni minister trdii, da ima premalo davčnih uradnikov, finančni uradniki na jugu države se izgovarjajo, da ne razumejo »novih« zakonov, odtod — nejednakosti. Pribiti moramo preveliko gorečnost delegacije v Ljubljani, ki hrepeni po slavi, da iztisne iz Slovenije največ davkov, ki ne upošteva gospodarskih razmer slovenskega ljudstva. Pribiti moramo tudi popolnoma neosnovano strogost davčnih oblasti v Sloveniji glede predpisa davka, katere ni nikjer drugod. Predlog zakona odklanjamo radi državnega gospodarstva ob času volitev, ko so se težki milijoni uporabili v volilne svrhe vladnih strank in radi ljudstvu škodljive gospodarske politike vlade. Gospodarska in državna politika sedanje vlade bo povzročila, da bodo pokrajine, v katerih se pretirani davki predpisujejo in plačujejo, kakor v Sloveniji, vedno bolj lezle v dolgove, da bodo — popolnoma obubožale. Nastane vprašanje: ALi je v interesu države, da prebiva na skrajni severni meji obubožano, skrajno nezadovoljno ljudstvo? Proti zakonu smo nastopili radi zapostavljanja Slovenije ,kateri se niti ne dajo potrebni krediti, da bi mogla vzdrževati ceste, bolnice, šole, gospodarske ustanove itd., s kratka vse ono, kar ima že od prej in kar si je z lastnimi sredstvi ustvarila. Boli nas pa posebno, da se uničuje gospodarske naprave v Sloveniji. Poučen vzgled nam nudi državni premogovnik v Velenju. Ta premogovnik je izhajal, ko je bil zasebna last, je iz- bajal, 'ko je bil avstrijska državna last, je izhajal doleta 1923 prav dobro, a sedaj se obrat omejuje, število delavcev se je od 869 znižalo na 635, meseca februarja se je delalo samo 17 dni. Državna podjetja dobavljajo premog pri zasebni družbi v Trbovljah, zasebna podjetja uvažajo premog iz Avstrije, državni premogovnik pa propada. Ali se to godi v znamenju ljubezni do Slovenije, do Slovencev, v znamenju skrbi za dobrobit ljudstva v Sloveniji? — V interesu rudarjev in njih družin, v interesu prebivalstva celega okraja Šoštanj je, da se razmere v premogovniku Velenje urede, rudàrji sprejmejo nazaj na delo in zasigura obstoj premogovnika. Naše stališče napram dvanajstinam pomenja protest proti slabemu gospodarstvu v drž. podjetjih in proti korupciji. Najslabše se gospodari v upravi monopolov, na državnih posestvih, v drž. rudnikih, šumah itd. Nad vse značilno za naše razmere je, da se producentom duhana v južni Srbiji itd. še dosedaj ni izplačal pridelek in še ne prodal, a -se vkljub temu pošilja komisije v Solun in Smvrno, da tam nakupijo tobak za monopolsko upravo iz priprostoga razloga, da par oseb mastno zasluži. Korupcija se razvija naprej;, prihajajo nove afere, kakor Thurn—Taxi s, Esterhazy, S tei u be i ss in Ort lieb v Bosni na dan. Proti dvanajstinam smo prisiljeni nastopiti tudi radi nezadostnega pokritja izdatkov in radi novih bremen. Ker se vedno govori o potrebi izjednačenja davkov, naj bi se nova bremena naložila onim pokrajinam, katere ne plačujejo dovolj neposrednih davkov, naj bi se na primer dohodnina vpeljala i v Bosni in Srbiji. Poslanci vladnih strank niso tozadevno ne v financ, odboru, ne v plenumu narodne skupščine omenili razmer v Sloveniji, so glasovali za dvanajstine, s lem tudi za povišanje davkov, a sedaj razglašajo po listih, da so po glasovanju, po odobritvi novih, za Slovenijo občutnih bremen — protestirali. To ni demagogija, to je višek zasmehovanja — volilcev, davkoplačevalcev, zasmehovanje celega ljudstva. 4. Naši predlogi. V govorih v finančnem odboru in v narodni skupščini smo precizirali naše stališče, stavili smo pa še posebej sledeče predloge: Zahtevali smo kredite za dograditev cest, ki se še zidajo, med temi za cesto Sv. Urban—Prevorje—'Lesično, predlagali, da se sprejme v proračun želez, proge, ki sc bodo gradile v 'bližnji bodočnosti, proga Rogatec— Krapina in Brežice1—Novomesfo, zahtevali oprostitev i od poštnine za vse Zadružne zveze in zadruge, kakor se i to dovoli Središnji Zemaljski pozajmionici in kakor to ugodnost uživa srbska Zadružna zveza, zahtevali povišanje ekstistenčnega minima pri dohodnini na, 20.000 dinarjev, predlagali črtanje člena, ki uvaja 2% davek za ročne delavce, črtanje členov, ki zvišujejo zamudne obresti in eksekucijske stroške v slučaju, da, se davki pravočasno ne plačajo, črtanje členov, ki vsebujejo dalekosežna pooblastila za naučnega ministra in dalekosežna pooblastila vladi glede 'carinske tarife. V cilju izenačenja davkov smo predlagali, da se invalidski davek ne zviša in komorski davek pri nas ne vpelje, da se hišna najmarina izednaei v celi državi in pobira v iznosu 10% čiste najmarine, da se v zakonu o taksah ukine krivica, katera se je prizadjala glede desetka. Finančni minister je odklonil vse te predloge, člani vladne večine se niso zmenili za te važne predloge, kljub temu govore in pišejo samostojni demokrati, da samo oni imajo smisel za interese Slovenije. Pri prvem glasovanju v narodni skupščini po volitvah so samostojni demokrati jasno pokazali, da so jim potrebe Slovenije deseta 'briga, da se niti najmanj ne zmenijo za •dane obljube; z mirnim srcem so glasovali za dvanajstine, odobrili mnoge nepotrebne izdatke, odobrili povišanje bremen v Sloveniji za prilično tretjino dosedanjih plačil, neposrednih davkov, če tudi ne dobi Slovenija od novih izdatkov (1.300 /milijonov dinarjev v času volitev + 2.000 milijonte dinarjev naknadnih kreditov v bodeče, v celem 3.300 milijonov dinarjev) — prav ničesar. SanatoHj CRI «TOVEC PEna 1.83, švicarski frank 11.94, avstrijski šilfhg 8.72, nemška marka 14.75 din. Na cur.iški borzi notira dinar 8.40 centimov. Šmarnice za leto 1925. Najpozneje do 15. aprila t. 1. izidejo, v tiskarni sv. Cirila v .Mariboru šmarnice »Marija, moja ljubezen«, ki jih je sestavil vlč. g. župnik dr. Ivan Žagar. Na mičen način opisujejo, zakaj moramo Marijo ljubiti in pa tudi, kako Marijo ljubimo iprav. Ceha lični knjigi je s poštnino vred 21 din. Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. — Glej današnji inserat! V skalovju „svobode ali smrti“. Albanski, bolgarski in macedonski ustaši, ki toliko vznemirjajo južni ‘del naše države, padajo eden za drugim. Kakor so življenje svojih nasprotnikov postavili na nizki kurz, tako jim zapada jo tudi lastne glave po najnižjem kurzu. V Bolgariji in Albaniji je že na dnevnem redu, da se ubijajo razni »vojvode«, politiki in ustaši kar po vrsti eden v spopadih z nasprotniki, drugi vslad tekme in razprtij z dosedanjimi prijatelji, tretji pa iz zasedle, po najetih morilcih itd., često Iz čislo nerazumljivih razlogov. Končno je prišel tudi na vrsto znameniti fcačak ali hajduk Bajram Cur. Najprej je albanska vlada iz Tirane javila njegovo smrt, potem so pa tudi naše oblasti iz južne Srbije to vest potrdile. Vesti o Bajram Durovi smrti so se že večkrat razširile, potem se je pa vedno izkazalo, da ima Bajram Cur na Paštrik-planini, ki tvori nadaljevanje Pr okle lija-gorovja južno od Djakovice proti Prizrenu, zveste prijatelje, ki ga skrivajo cele mesece. Tokrat se je pa izkazalo, da je Bajram Cura ravno na Pašlrik-planini doletela smrt. K popularnosti Bajram Cura od Kosovega navzdol ob albanski meji in daleč tja po Macedoni]i so mnogo prispevali naši nesposobni, koruptni in strankarsko zagrizeni oblastni organi po južni Srbiji. Nedolžne in po-, stene ljudi so samo radi tega, ker so bili strankarsko nasprotni ali celo samo nedostopni, ovajali in preganjali kot pomočnike (jatake) hajduka Bajram Cura in iz tega krivičnega in blaznega postopanja je sledilo, da je mnogo krivično preganjanih res začelo podpirati haj-duštvo. Na pror oko vanje revolucije v Srbiji so dali Arnavti Bajram Curu »beso« — krvno prisego, da ne bodo proti njemu ničesar sovražnega počeli in da ga smatrajo kol svojega gosta — kot svojega človeka. — Arnavt »beso« drži do pičice, dokler je ne — prekliče. Najbrž se je la »besa« sedaj začela preklicevati in tako je Bajram Cur našel svojo smrt tam, kjer je bil doslej najbolj varen. To je že ugotovljeno, da je k njegovi smrti največ pripomogel neki Mehmed Mali, ki je bil poprej njegov pomočnik in zaveznik, potem pa član čete že tudi ubitega ha jduka Aziim Bejte. Bar jam Cur je bil star že okrog 70 let in je bil rojen v Dukadjini, pokrajini, ki je bila tedaj na pol pod staro Srbijo, na pol pa pod Albanijo. Kot mladenič je služil v turški vojski, pozneje se je pa priključil albanskim upornikom proti turškemu sultanu. Kmalu je bil na čelu ustašev ter je dosegel s severnimi albanskimi plemeni velike uspehe. Turška vlada ni hotela žrtvovati i preveč svojih ljudi v boju z Arnavti in se je rajši za-f čela pogajati z Bajram Curom. Albanci so dobili neke koncesije, Bajram Cur je pa postal žandarski polkovnik ter je svojo revolucij onarnost za to čast in za denar odvrnil od Turkov ter jo naperil proti Srbom, ki so tedaj svojo zemljo osvobojevali od Turkov. Znani Isa Boljeti nar. je bil nekdaj v usta ji proti sultanu njegov tovariš, potem sta pa prišla večkrat navzkriž in zopet skupaj. Po sklepu svetovne vojne je osnoval Bajram Cur revo-lucijonarni ali hajduški »kosovski komitet« in — kakor že rečeno — ima slaba uprava v južni Srbiji veliko krivde, da se je ta hajdučija v južni Srbiji sploh začela, toliko časa izdržala ter da je imela od' prebivalstva kolikor toliko direktne in indirektne podpore. Prejšnja Fan Noi)jeva albanska vlada je Bajram Gura kot zelo važno osebnost severne Albanije tolerirala ter mu izrekla tudi priznanje, Bajram Cur jo je pa zatp branil pred pristaši Ahmet-bega. Ko je Ahmet beg le zmagal in prišel na površje, so se vsi njegovi nasprotniki, ki iso izšli živi iz boja, razbežali, Bajram Cur je pa ostal ter je v svojem starem skrivališču na Paštrik-planini, v votlini, ki jo je sam krstil »skala svobode ali smrti«, čakal na priložnost maščevanja. Med tem so se pa udejstvovali razni, nam nepoznani in nepojmljivi motivi hajduške miselnosti in politike in Bajram Cur, preganjan in izdan se je po domnevanju in znakih sam ustrelil. Hajduška kri in strast sama je rešila našo državo Todora Aleksandrova, Azim Bejte, Bajram Cura, a I kako dobro bi šele bilo, če bi imeli povsod in tudi ob bolgarski in albanski meji dobro in kulturno upravo. Iz Maribora. SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA. Poročilo župana. Nekateri občinski svetniki so vložili predlog, da se mora pred vsako sejo dostaviti občinskim svetnikom dnevni red in da se seje odsekov naznanijo članom tri dni pred ■ vršitvijo. G. župan odgovarja na ta predlog, da se dnevni ! red že itak dostavljaj seje odsekov pa je težko preje objav- / Ijati. Dr. J ero v še k nasvetuje, da naj se dostavi dnevm! red 10 dni pred sejo, tako da se bedo tudi člani odsekov pripravili na odsekovo sejo. Po kratki debati preide župan na svoje poročilo: Notranje ministrstvo zahteva, da mora občina nabaviti nove pečate z državnim grbom, katere mora porabljati na aktih poleg podpisov občinskih zastopnikov. Hipotekarna hanka ponuja sedaj posojilo, katerega pa dobi občina drugje pod ugodnejšimi pogoji. Poročilo odsekov. I. odsek: Pododbor I. odseka je skupno z delegati magistralnih uradnikov dovršil redakcijo službene pragmatike. Glede plače se je cdsek zjedinil, da obstoji iz fiksne osnovne plače, združene z raznimi dodatki: in iz gibljive draginjske doklade, koje višina se določa vsako leto. Predlogi za spremembo pragmatike se naj za sejo občinskega sveta podajajo pismeno. — Telovadno društvo »Sokol« bi rado dobilo za letno telovadišče prostor v Ljudskem vrta, katerega .ima sedaj v najemu »Rapid« od Olepsèvalnega društva. Da se razčisti končno razmerje med občino in Olepševalnem društvu, se pozove »Rapida«, »Sokola« in Olepševalno društvo, da se domenijo glede uporabe prostora, o končni dodelitvi pa bo sklepal občinski svet. IH. c d s e k : Novi regulacijski načrt Jože Vošnjakove ulice se zavrže in ostane pri starem. — Fala priporoča, da naj se mestno kopališče elektrificira. Občina bo vprašala strokovnjake, ali bi električni obrat bil cenejši od takega, kakor ga namerava občina v kopališču inštalirati. — Občina bo vložila prošnjo, da naj se v Mariboru postavi obmejni. kolodvor In da se uvedeta nova vlaka med Mariborom in Gradcem ter med Mariborom in Prevaljem. IV. o d s e k : Prodajo se razne stavbne parcele pod običajnimi pogoji. — Zamudne obresti se na predlog mestnega knjigovodstva zvišajo na 10%, znižajo pa se cp o minski stroški od 4 na 2%. Pred opominom pa mora mestno knjigovodstvo poslati stranki opozorilo. —• Kopališče na Dravi ostane še nadalje v najemu občine za 250 din. letno, ker lastnik ni bil zadovoljen s povišanjem, kot ga je nudila občina. — Mariborska občina se je informirala v Zagrebu, kako so tam dosegli povišanje najemnine za vojašnice. Zagrebška občina je odgovorila, da je povišana kronska najemnina na dinarsko, obenem pa erar vrši razna popravila, za kar da občina na razpolago materijal. Poročevalec e menja, da bi občina že lanskega leta labko dosegla povišanje njemnine, ker je vojaška oblast na to pristala z motivacijo, da jo naj odmeri stanovanjsko, razsodišče. Ker pa socijalisti takrat niso privolili, da bi občina plačala stroške razsodišča, je ostale pri stari najemnini in občina je zaradi malomarnosti socijalistov izgubila sigurnih 90.000 din. — Mestna realka .prosi za razne inštalacije; radi pomanjkanja sredstev se ji ne ugodi. — Za loterijo Doma ubogih kupi občina 20 srečk. — Dijaškemu podpornemu društvu v Ljubljani se da podpero 1000 din., Protituberkulozni ligi v Mariboru 2000 din., ostalim prošnjam za podporo se pa ne ugodi. — Mestnim delavcem se plačajo državni prazniki. Dnevni red javne seje je bi! s tem izčrpan in ob 8. uri se je pričela tajna seja. Gospod Viljem WeixI na zahrbtnem delu. Predsednik mariborskega trgovskega gremija WeixI ne more pozabiti blamaže, katero si je sam pripel za klobuk ob 'priliki zadnjega gremijalnega občnega zbora, ko je tiščal v žepu nezaupnico za Jelačina ml., a ni upal z njo na glasovanje. Scria j roma gospod Weixl-okrog pri mariborskih trgovcih z neko polo in pobira podpise za. pismeno nezaupnico g. Jelačinu. Od! več trgovcev je moral oditi z dolgim' nosom brez podpisa., ker je pretežna večina mariborskih trgovcev za popolno depolitizacijo gremija kakor jo hoče gospod Jelačin. G. Weixlu povemo: Pismena nezaupnica bo za Weixla ravno za pisanko — blamaža prvega stepena! Umivanje nog letošnji veliki četrtek. Ta sveti obred bo naš prevzvišeni vladika izvršil v mariborski stolnici pri naslednjih dvanajsterih starčkih, katerih imena so: Jakob Mahajnc 86 let star, Anton Konečnik 75, Jožef Šerbela 75, Janez Berglez 77, Jurij. Gorjup 71, Jakob Škofič 74, Janez Karmel 72, Janez Drevenšek 63, Filip Rodošek 80, Fillip šuntner 80, Štefan Feigl 63 in Matija Žmavc 68. Skupna starost imenovanih »apostolov« znaša 884 let. »Pedagoški teden« v Mariboru. Pedagoško-didakt. krožek« v Mariboru priredi v času od 11. do 16. maja t. 1. pedagoški teden, kjer 'bodo razni predavatelji razpravljali o reformi našega šolstva. L Gonilne sile šol-»ko-reformnega gibanja. (G. Šilih.) 2. Reforma osnovne šle, (M. Senekovič.) 3. Reforma meščanske kot enotne nožje srednje šole. (Fr. Fink.) 5. Reforma srednje šole. (Iv. Favai.) 5. Reforma učiteljske izobrazbe. (Dr. Fr. Žgeč.) 6. Reforma nadaljevalnega šolstva. (D. Humek.) Ograje ob cestah. V zadnjem času je bilo ustavljeno delo več posestnikom, ker so le-ti postavljali nove ograje ob cestah brez potrebnega dovoljenja. Zato opozarjamo, da je potrebno ne samo za postavitev novih ograj, temveč tudi za nadomestitev starih z enakimi ali drugimi novimi stavbno dovoljenje od strani mestnega magistrata. Poživljamo vse prizadete, da se ravnajo natančno po tozadevnih predpisih v iizogib raznih neljubih posledic. — Izvedeli smo tudi, da pregleduje mestni, stavbni urad vse ograje in piote v mestu in se- bode moralo one, M ne odgovarjajo veljavnim stavbenim predpisom, nadomestiti z novimi. Upamo, da bo mestni stavbeni urad v interesu lepega lica mesta prav rigorozno postopal. Zdravniško društvo v Mariboru. Za leto 1925 iz-c voljeni odbor Zdravniškega društva v Mariboru se je sledeče konstituiral : Predsednik dr. Jankovič Franc, zdravnik v Mariboru, podpredsednik: dir. Bergmann Rihard, okrožni zdravnik v Žalcu, tajnik dr. Pestotnik Fr., sekundarij bolnice v Mariboru, blagajnik di. Marin Vil- Vo. železniški zdravnik v Mariboru,, knjižničar dir. Čer-«ič, primarij bolnice v Mariboru, odborniki: dr. Robič Hugon, primarij bolnice v Mariboru, dr. Klasinc Anton, «krožni zdravnik, Pragersko, dr. Ipavic Karl zdravnik v 'Mariboru, dr. Marinič Franc, zdravnik v Mariboru, namestniki dr. Drasch Vincenc, zdravnik v Maribora, dr, .Justin Matej, zdravnik v Maribora, revizorji dr. Demjač 'Otmar, zobozdravnik. v Mariboru, dr. Jurečko Ivan, višji okrajni zdravnik v Maribora. Za ekskurdjski fond maturantov državne srednje Sfenetijske šole v Maribora so med drugimi dobrotniki prispevali: Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani 1000 D, Posojilnica v Narodhem domu v Maribora 400 D, »Ekonom* osrednja gospodarska zadruga v Ljub (jani 500 D, Celjska posojilnica in Josip Rosenberg v ‘Mariboru vsaki po 250 D. Srčna hvala. Posnemajte! — ■Odbor. Državna borza dela v Mariboru ostane v soboto dne 11. aprila t. i. vsledi splošnega snaženja prostorov za siranke ves dan zaprta. listek! tl 5Uke iz Balkana. (Dalje.) Po vsej sili za poslanca. Kakor znano, se prepadli kandidat Jakov Alekšič ni ■étà poprej iz skupščine, dokler ni posredoval sam Gospodar. Misli in želje po poslanskem mestu pa ni opustil. Takoj po otvoritvi skupščinske seje se javi poslanec Krsto Tokov: »Prosim, da se mi dovoli prebrati pismo, katero sem danes zjutraj prejel od Jakova Aleksiča -iz Drobnjaka.« »To pismo se ne more čitati«, pravi predsednik. »Zakaj neki ne?« vprašuje Krsto.' »Ne delajte ljudje tako, če Boga poznate! Jaz ne vem, zakaj nočete nikdar slišati o Jakovu ter ste vsi nad njim, kakor nad bek> vrano«, zakliče poslanec Čelebič. Nastane prepir in končno začne po volji večine poslanec Krsto citati Jakovo pismo: »Dragi in lepi mej brate Krsto! Včeraj sem zvedel, da je umrl poslanec Vaso Pajovič in tako, dragi moj brate, «e le kaj misliš na mene, predlagaj skupščini, da mene pokliče za poslanca mesto pokojnega Vaša. Pa hitro to nar pravi, da mesta kdo drugi ne zagrabi. Povej jim, kakor že veš* da sem bil vedno med prvimi v bojih in da imam sa-mo nesrečo s tem mandatom. Vse to, dragi moj Krsto, zaklinjam te Bogu in sv. Vasiliju, razloži v skupščini ter poišči še druge, ki so z nama pobijali Turke, da me napravijo za poslanca. Ko me izberete, mi pa pošljite telegraf in jaz vzamem takoj pot pod noge. V smislu zakona in politike Tvoj drug Jakov Aleksič.« Evo bratje, tako piše Jakov in jaz vam tu povem, da -Sem zanj in da ga priznam kot poslanca.« Djuro Drecun: »Jakov je pa pisal tudi skupščini in tudi to pismo naj nam sekretar prečita!« Tajnik Petrovič res čita Jakovo pismo, ki se glasi ta-ko-le: »Narodni skupščini na Cetinju. — Cul sem, da je umrl poslanec Vaso Pajovič!, Bog naj mu dušo prosti! Govori se pa, da misli skupščina poklicati na njegovo mesto nekega ■drugega Črnogorca. Če je že tako, naj si izbere mene. Ko sem pretečenokrat izgubil mandat, mi je rekel Gospodar, da bom ob pravi priliki zopet izbran za poslanca. Evo, prilika je tukaj in če mislite na mene, izberite me sedaj alf pa nikoli! Dvanajst turških glav sem posekal, pa če bo zopet vojna, bom zopet svoj meč v 'krvi namakal. Od ordenov imam doslej: Danilov 'križ, Obiličevo medaljo, medaljo ža hrabrost, spominsko medaljo, križ sv. Djordija in pa ono rusko malo, na kateri piše: »Ni nama, ni vama« (v resnici pa je stalo na teh medaljah: »Mi vam, vi nam.«) To, kar sem rekel, je živa resnica. Če me izberete za poslanca, pa pošljite telegraf za mene na trgovca Lazarja v Savniku, ker ga tam najlažje dobim, ko kupujem rakijo, kavo in vse še, drugo potrebno za hišo. V smislu ustave in zakona vladi in skupščini ponižen Jakov Aleksič.« Poslanec Tomovič: »To je, bratje, vse lepo in čisto, kar je Jakov napisal. Priznajmo ga za poslanca, pa konec besed.« Poslanec Ramovič: »Jaz tudi pravim, naj ga priznamo vsaj za en mesec ali pa dva, petem se bo pa že drugače, tiredilo, če bo potreba.« Poslanec Čelebič: »Bogami, bratje, če bi živel pokojni Vaso, on bi sam prvi glasoval za Jakova, s katerim je skupaj sekal turške glave. To ne gre, da se mi toliko prepiramo. Jakov naj bo poslanec in konec!« »jaz glasujem za Jakova — jaz tudi — jaz tudi«, vpijejo vsepovprek stari poslanci in še ob zaključku seje orijo Ìlici: »Živijo Jakov!« Druge važne stvari in ponovno Gospodarjevo posredovanje je preprečilo Jakovo poslanstvo. Budžet. Prvi dan proračunske razprave je potekel takole: Poslanec Ramovič vpraša finančnega ministra: »Prosim g. ministra financ, da mi odgovori, kdaj bo prišel v skupščino Budžet in kje se on sedaj nahaja. To vprašam radi tega, ker so po Čmigori o njem vse mogoče govori.« Vukotič, finančni minister, odgovarja: »Budžet še ne pride pred skupščino, a ko bo pripravljen, se takoj postavi na dnevni red.« Tiskarne st. Cirila t Maribora Poslanec Drecun: »Jaz sem, bratje, tudi cul, da se o Budžetu mnog» govori po Čmigori. Slišal sem, da sta se Budžet in Ustava nekaj sporekla radi onega denarja^ kr nam ga Rusija pošilja. Tako sta si navskriž, da ne govorita več. To je vse, kar sem slišal, več pa, bogami, ne vem.« Vuko Jankov: »Jaz sem pa celo slišal, da ta nesrečni Budžet ni Gospodarju po volji in da. je Gospodar proti Budžetu. Radi tega pravim, naj se Budžet takoj pokliče, da pride tu v skupščino na lep način, če hoče, če pa noče, naj se ga pa s silo privede, da bomo vsaj enkrat videli, kaj pravzaprav hoče v naši državi.« Poslanec Vlahovič: »Pred 10 dnevi sem. že čul, da te gospod Budžet potuje po Čmigori in da pravi, da je prišel iz Rusije. Dva dni se je zadržal v Kučah in Rrato nožičih, potem je pa odpotoval v Vasojeviče. Tu je, kaikcr se pripoveduje, prenočeval pri enem od najhujših klubašev.« (Klu-, baši so bili opozicija proti kralju Niikiti in nekaki tedanji »protidržavni elementi.«) Poslanec Krivokapič: »Meni je pa nekdo pravil, da je s svojimi očmi videl tega Budžeta na sejmski dan v Nik-šiču, da nekaj tajno razgovarja z glavnim klubašem Miču-novičem.« Poslanec Čelebič: »Tako mi Boga, jaz verjamem, da bo tako, kakor se govori, zato pa prosim vlado, naj takoj razpošlje telegraf na vse oblasti v državi, naj Budžeta primejo, kjerkoli ga najdejo in potem z močno stražo pripeljejo tu sem v skupščino. To se mora takoj zgoditi-, da se enkrat pogledamo iz oči v oči. Ali je tako?« Poslanci so silno razburjeni', vsi povprek govorijo, — predsednik zvoni, traja pa še precej časa, predno se iz hrupa sliši glas mitropolita Mitrofana, ki pojasnjuje: »Poslušajte vendar! Prosim vas — to vendar ni tako — budžet je knjiga, kakor evangelij, nekaj pisanega in ne človek, kakor vi mislite!« Poslanec Drecun vpije: »Kaj boš tu nekaj mešal. Če bi bil knjiga, petem bi se pa imenoval pesmarica, evangelij ali tako nekako. Jaz pa doslej v Čmigori še nikdar nisem slišal imena budžet.« ... »Tudi pri nas v Vasojevičih ni tega imena, imamo samo nekega Šabana Budžo, a ta se ne bavi s politiko«, pravi vasojeviški poslanec Tomovič. .»Tudi pri nas ni takega imena in človeka«, pojasnjujejo poslanci iz raznih drugih,'krajev. Razburjenje se je končno le toliko poleglo, da je finančni’ minister lahko pojasnil, da budžet ni kak khrbaš ali nevaren človek druge vrste, ampak da je to navadni spisek državnih dohodkov in izdatkov. Ker se poslanci-junaki niso hoteli odreči zadnji besedi, je nazadnje še predlagal poslanec Ramovič: »Prosim, da se da budžetu drugo ime, ker to ime,ki ga sedaj ima, ni naše črnogorsko ime, ampak neko tuje in se mi lahko zmotimo, da bi morali plačati še globo. Naj mitropolit tega nesrečnega budžeta po našem prekrsti, da drugič ne bo spet kake pomote.« »Beg Gutenberg.« Že parkrat imenovani klubaši so bili nekaka opozicija proti Gospodarjevi vladi, (Dalje prihodnjič.) Na prodaj: Usnjeni jopič, smoking, moške obleke, dama: kostem i, letne obleke, krasna birmanska oblekca, bhj ze, otročji plašči, obleke za dečke, jump er ji, črevlj slamniki, zastori, ročna dela, vaze, kipi, usnjeni kov čeg, ročne taške, štelaže, ure, nastvki in drago. Man ber, Aleksandrova cesta 24, pritličje. 147 3—] Premog it svoiegs preraogofeopa prš Veliki Nedelji prodaja Sit venska piemogokopaa dražba s o, a. v Lj ubij aru, VV oifot, ulica št. 1—L I« Jugoslovanska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z » Mariboru, Frankspanova ulica vabi na IV. redni letni obliti zboi k! se vrši v nedeljo, dne 19. aprila 1925, ob poi 9. uri de poldne v prostorih g. Bemkopf, Frankopanov» ulica št. 15 Dnevni red: 1. Poročilo, upravnega odbora. 2. Poročilo nadzorstva. 4 3. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1924. - 4. Volitev upravnega odbora in nadzorstva. 5. Slučajnosti. V slučaju, da občni zbor ob napovedani uri radi pn male udeležbe ne bi bil sklepčen, se vrši v smislu čl. 3 zadružnih pravil eno uro pozneje na istem mestu in istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen o vsakem številu navzočih zaduržniokv. . 14l Upravni odbor. : Priložnostni nakup Hiša v Aleksandrovi cesti 44, čista, blizu kolodvori trinadstropna, v lepimi trgovskimi prostori, veliko dn rišče s poslopjem, kletmi im posestvo v Krčevini pri Mariboru Lik ceste poleg tovarne. Wi , gerety okoli 4% orala., medi temi 3 orale vinograda, ga j paska hiša z gospodarskim poslopjem, lepi tovaroišl prostori z napravo za motorje sc proda. Pojasnila daj Ferdo Rogat, Maribor, Frančiškanska ulica 17. Širite „Našo Stražo“ Priporočam se za lična, trpežna čevljarska dela po mèri in popravila. Ivan Ekart, čevljar Koroška cesta 34, Maribor. ®".xn I .,5, S1 ( r * I I r •sjrNjr^i r\* ir \\r^ ir. i j rn I r. ^ r^ fr;^ i r ^ i r r ir .mi rvi r * yr* I r ^ i r n . IVM I *** Vol I I *NI 1 ONI I oV • ONè k** VN» I nAđ | I j I fcM 11/V IV**- VNi j lAi ON» I vM I m BQ S3 m s m PlmBIMIalglClIala Pii na tupu z» praznike dobi vsa V, ki nakupi pri meni srajce, kravate, klobuke, nogavice, rokavice _ za svoto D 450— m več, g 1 škatljo toaletnega mila ra; kot dar. j g IGO BALOH i Maribor, Gosposka u). 15 S m Pomladanska prodaja oo izredna nizkih cenahl Možke srajce bele od 48 D naprej, moške srajce modne od 50 D naprej. Delavsko perilo: spodnje hlače, kravate, ovratniki, naramnice, nogavice, žepne rute, dežniki, palice, nahrbtniki, oprema za turiste itd. Flor nogavice v vseh modnih barvah po 27, 28, 36, 42 D itd. Modni svileni traki za klobuke. Drobnina, galanterija, parfumerija, igrače itd. Vse potrebščine za ikrojače in šivilje! bnea teojnl*:«*»©sa,cse ! Cen« GASPARI & FANINGER 26 filekssndrova MARIBOR Aleksandrova 26 Velika zaloga vs**b vrst čevljev za strapaco, lov in pro-----menado. —— la gojz^rci (hribovski čevlji) la zbiti sandali (popravilo kakor čevlji) Var s tv. znamka saiüäarife,Koroftac.l9 Lastne delavnice, najbolj še ročno deloI Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčid pisalni stroj sedanjosti je edino STOEIVER- RECORD XjTTTd. Ljubljana, Selenbur go va ulica 6/1. Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni papir vedno v zalogi. Odgovorni urednik: Janui Goleč, Izdaja konzorcij »Naia Stantie*