poitnlno oloSono v ootovtnL
Leto XXI., št. 1)
LJubljana, četrtek 18. januarja 1940
Cena 1 Din
Jprovmsrvo. -luoiiano Hnathevc i - Telefon štev 3122 3123 3124. 312b i 126 inseratm oddelek: Ljubljano, Selen-burgovo ul — lei 3492 in 339i Jodruinico Maribor Grajski trg Jt. 7.
Telefon št 2455 -'odružmco Celie Kocenovo ulico 2
Teietor it 190. Računi ori oošt ček. zavod.hs Ljubljano I*. 17749.
izhoro vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znašo mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo« lobljano Knafl|evo ulico 5, telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126; Maribor, Grajski rrg štev 7 telefon štev 2455; Celie Strossmayerjevo ulico štev 1, »cleton štev 65 _
Rokopisi e ne vračajo
Razčiščevanje
Dr. Mačkove zagrebške politične izjave niso le zanimive z vidika internih hrvatskih vprašanj, temveč so zanimive in pomembne za vso državo. Dr. Maček je predvsem zavzel stališče do razpisa volitev in ponovil, kar je že večkrat povedal, da je namreč on za svojo osebo za čim prejšnje volitve Navedel je tudi najkrajše roke, v katerih bi se lahko izvedle Po načrtu volilnega zakona, kakor ga je sprejela vlada, bi mogle biti skupščinske volitve najprej mesec dni po razpisu Ta zakon oa še ni sankcioniran in uveljavljen Pač pa je že uveljavljen volilni zakon za hrvatski sabor, ki omogoča razpis volitev celo na rok 14 dni Ali je to praktične iz\-edljivo, ako niso bile medtem izvršene že vse predpriprave, je drugo vprašanje. Smisel dr. Mačkove izjave je v glavnem ta, da bi m o sle biti volitve za skupščino in za hrvatski sabor do konca februarja opravljene.
Volilni zakon za hrvatski sabor vsebuje karakteristično odredbo, ki podčrtava posebno državnost hrvatskega ozemlja. Aktivna volilna pravica v banovini Hrvatski ne gre pod splošnimi poboji vsem v njej stalno prebiva-jočim jugoslovenskim državljanom, temveč samo njenim pripadnikom Do sedaj to načelo ni veljalo za nobeno naših javnih korporacij. Jugoslovensko državljanstvo in stalno bivanje sta bili osnova tudi za volilno pravico, od občine pa do parlamenta. Legitimni interes na javnih zadevah določenega kraja, občine, okrožja, banovine ali pa cele države ne izvira iz formalne povezanosti, ki jo vzpostavlja domovinska pravica, zlasti ne v današnjih časih. ko je notranje preseljevanje tako splošen pojav, temveč iz dejanske povezanosti človeka, njegove rodbine, njegovega dela in zaslužka z okolico, v kateri je stalno nastanjen S tem, da je v volilnem zakonu za hrvatski sabor usvojeno načelo posebne hrvatske pripadnosti. se je hotela poudariti ne toliko politična in ekonomika celota banovine Hrvatske, kakor njen nacionalistični značaj v snrslu besede o posebni hrvatski domovini.
Ta določba hrvatskega volilnega zakona seveda ne bo ostala brez posledic na bodoče volilne zakone v dru<rh banovinah in tako se utegne zgoditi, da bo velik del jugoslovenskih državljanov. ki stalno živijo izven meja svojih domovinskih banovin, ostal brez vpliva na notranje politično živlienie svoiih novih prebivališč, kjer se bodo donašali zakoni ne samo o pravicah, temveč tudi o dolžnostih državljanov in kier se bodo nalagala bremena in davki Prišli bodo torej v položaj državljanov druge vrste, brez elementarnega političnega prava aktivne volilne pravice! S to suho stvarnostjo je treba primerjati, kaj so še nedavno pisali neki naši domači modrijani, ki so fantazirali, da bodo Slovenci v banovini Hrvatski dobili svoie poslance in svoje zastopstvo v hrvatski avtonomiji ...
Dr Maček ie v svoii izjavi poudaril, da seveda on ne odločuje samo o tem, kdaj naj se volitve razpišejo. S tem je dovolj označil, da odločitev še ni padla in da se razpisu postavljajo težko-če, katere zaenkrat še niso prebrode-ne. Ravno zato pa je še bolj pomembna njegova izjava o nadaljnjem izvajanju preureditve države. Mnogi zastopajo stališče, da bi bilo potrebno najprej do kraja izvesti reorganizacijo države, ustanoviti še ostale samostojne banovine ter šele potem razpisati volitve v narodno skupščino. Ugledni možie iz srbskih opozicijskih strank zagovarjajo to zahtevo z utemeljitvijo, da se mora vprašanje enotne srbske banovine postaviti izven diskusije in da se ne sme prepustiti volilni agitaciji. Od vladnih skupin zastopa zlasti slovenska JRZ zahteve, da se še pred volitvami ustanovi predvsem banovina Sloveniia: kakšno je gledanje ostalih delov JRZ. še ni povsem jasno.
Stališče slovenske JRZ ni tako razumljivo. kakor stališče nekaterih srbskih strank O tem namreč, da bo Sloveniia tvorila posebno avtonomno edinko danes pač nihče ne dvomi Zahteva, da se prei določi kompetenčni ob-ses banovine Slovenije, preden se ljudstvo o niem izjasni, bi mogla kvečjemu izvirati iz bojazni, da bi večina slovenskega ljudstva glede tega obsega bila morda drugega mišljenja.
Da je državnopravno mogoče organizirati ostale banovine, preden se sestane narodna skupščina o tem ni dvoma Uredba z dne 26 avgusta izrecno pravi da se morejo določbe uredbe o banovini Hrvatski s kraljevim ukazom razširiti tudi na ostale banovine in se ob tej priliki lahko posamezne banovine spojijo ter njihov obseg spremeni. Pravna možnost torej obstoia Toda dr Maček je sedaj z vso odločnostjo poudaril, da on ni za tako proceduro in da smatra, da se bo mo-
Ouacije pri slovesu od Zagreba
Po tridnevnem bivanju v hrvatski prestolnici sta se Nj. Vis. knez namestnik in kne-ginja Olga včeraj vrnila v Beograd, tudi ob slovesu spremljana z velikimi ovacijama
zagrebškega prebivalstva
ZagTeb, 17. jan. o. Po tridnevnem tri- |
umfalnem bivanju v glavnem mestu Hrvatske sta Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga danes ob 11.30 dopoldne odpotovala nazaj v Beograd po prisrčnem slovesu od prebivalstva in vseh zastopnikov oblasti. 2e mnogo pred napovedanim časom odhoda so prihajale čete Hrvatske meščanske zaščite med zvoki trobent z vseh strani mesta ter se razvrščale po Mesnički ulici, Ilici, Jelačičevem trgu, Zrinjevcu, in Trgu kralja Tomislava do glavnega kolodvora. Kmalu po 9. dopoldne so bili vsi oddelki meščanske zaščite že razvrščeni na svojih mestih. Za njimi so se razvrstili organizacije HSS, mnogoštevilna društva, uradništvo, šolski otroci, in dijaki vseh srednjih šol z učitelji in profesorji kakor tudi mnogoštevilno meščanstvo, ki se ni dalo zadržati, čeprav je ves čas naletaval gost sneg.
Pred kolodvorom je bila postavljena častna četa konjenice Hrvatske meščanske zaščite, na peronu pa četa seljačke zaščite iz Remetov. Na peronu, ki je bil slavnostno okrašen z zelenjem in zastavami, so se zbrali tudi mnogoštevilni odličniki. da se poslove od visokih gostov. Levo od dvorne čakalnice je bila postavljena častna četa vojske z godbo. Prišli so med drugimi ministri dr. šutej, dr. Torbar Bariša Smo-ljan, dr. Andres, Stanoje Mihalžič, dr. Sava Markovič, dr. Cubrilovič. dr Krek, Boža Maksimovič, podban dr. Krbek, predstojniki oddelkov banske oblasti, zastopniki sodnih, upravnih in drugih oblasti. Prav tako so se tu zbrali vsi zagrebški generali s poveljnikom armije generalom Petrom Nedeljkovičem na čelu.
Nekoliko pred 11. je prisnel minister za vojsko in mornarico armijski general Ne-dič, ki ga je sprejel poveljnik IV. armije general Nedeljkovič. Minister Nedič je pregledal častno četo. Takoj za njim je prispel tudi podpredsednik vlade dr. Maček in pregledal častno četo Hrvatske seliačke zaščite kot zadnji se je pripeljal predsednik Cvetkovič.
Ko so meščani po ulicah in predstavniki na kolodvoru čakali na prihod knežjega para, je prispel v kraljevski dvorec v Mes nički ulici ob 10.35 ban dr. šubašič s soprogo Vlasto, ki je ob tej priliki izročila kne-ginjl Olgi krasen šopek rdečih rož z naslednjimi besedami: »Vaše kraljevsko VI-sočanstvo! Prosim, da sprejmete ta šopek cvetja kot simbol ljubezni in udanosti vseh žen, dece in vsega naroda banovine Hrvatske. Naj vam da Bog srečno in blagoslovljeno pot!«
Nj. Vis. kneginja Olga je sprejela šopek in se zahvalila s toplimi besedami, šopek je kneginja vzela s seboj na pot.
Točno ob 11. sta visoka gosta krenila lz kraljevskega dvorca v spremstvu bana dr šubašiča in njegove soproge, ministra dvora Milana Antiča, upravnika dvora generala Leka in drugih. Po ulicah, po katerih se je peljal knežji par na kolodvor, ga je množica občinstva burno pozdravljala
Slovo na kolodvoru
V dvorni čakalnici sta kneza in kneginjo sprejela predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik vlade dr Vladko Maček. Nj. Vis. knez namestn k Pavle in kneginja sta se prisrčno pozdravila z njima in za tem odšla na peroK kjer sta se poslovila tudi od vseh odličnikov ki so se postavili v špalir od dvorne čakalnice do dvornega vlaka. Ob tej priliki ie soproga podpredsednika vlade dr Mačka izročila Nj. Vis. kneginji Olgi lep šopek cvetja nato pa je ban dr. Subašič spregovoril visokima gostoma v slovo naslednje besede:
»Vaše Visočanstvo! Ko odhajate iz Zagreba s svojega triumfalnega potovanja, ki vidno dokazuje največje delo Vašrga Viso-čanstva, to je konsolidacijo kraljevine Jugoslavije, se ne morem posloviti od Vas drugače kakor z besedami, ki Vam j'h je včeraj tako toplo izrekel hrvatski kmet v imenu vsega hrvaškega naroda: Naj bodo Vaša pota kakor tudi pota Nj. Vis. knegi-nje Olge polna božjega blagoslova, k-jti ta pota izžarevajo ljubezen, mir in zadovoljstvo. Ona grade narodno mo? in to je največja opora za našo srečno bodočnost. S
temi besedami naj bo izražena tudi velika zahvala tako hrvaškega naroda kakor tudi vse banovine. Globoko sem prepričan, da to hvaležnost občuti danes vse ljudstvo kraljevine Jugoslavije, zahvalo, ljubezen, vdanost in zvestobo do groba. Živel knez namestnik; Živela kneg;nja Olga!«
Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta se banu lujubeznivo zahvalila za njegove besede ter se poslovila od njega kakor tudi od dr. Mačka in njegove soproge. Pri tej priliki je Nj. Vis. knez namestnik Pavle dejal:
»žal mi je, ker zapuščam Zagreb.« Pod- 1
predsednik vlade dr Maček je odvrnil: »Toda ne za dolgo časa!«
Knez in kneginja sta šla v svoj vagon in med sviranjem državne himne je dvorni vlak krenil proti Beogradu. Nj Vis knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta stala pri odprtem oknu vagona ter odzdravljala prisotnim, ki so iima navdušeno vzklikali v slovo. S knežjim parom je odpotoval v Beograd tudi predsednik vlade dr. Dragiša Cvetkovič, dočim so ostali ministri odpotovali v Beograd z brzim vlakom ob 12.55
Na plesu v Esplanadu
Pokroviteljstvo nad plesom, ki je bil prirejen v korist zimske pomoči, je prevzela N|. Vis. kneginja Olga
Zagreb, 17. jan. o. Snoči je bil v vseh prostorih hotela »Esplanade« svečan ples pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneginje Olge in v korist odbora za zimsko pomoč. Vse dvorane v hotelih so bile polne povabljencev iz vseh slojev zagrebške družbe. Plesa so se udeležili vsi člani vlade.
vsi predstojniki oddelkov banske oblasti in vsi generali v Zagrebu. Okoli 22.30 je prispel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. nekoliko Kaneje komisar mestne upra ve Mato Starčevič zatem podpredsednik vlade dr Maček mitropolit Dositije podban ir Krbek m rektor univerze dr. 2iv-
kovič, ban dr. ftubažič. glavni tajnik HSS dr. Krnjevič, podpredsednik HSS inž. Avgust Košutič, senatorja Večeslav Vilder in Sava Kosanovič itd.
Ob 22.45 sta se pripeljala Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneg nja Olga. V pred-dvorju so ju sprejeli predsednik vlade Cvetkovič. dr. Maček, ban dr. šubašič in komisar Zagreba Mate Starčevič. Ko sta knez namestnik ui kneginja Olga stopila v foyer sta se pozdravila z vsemi prisotnimi, soproga komisarja mestne občine pa je izročila Nj. Vis. kneginji Olg; krasen šopek rdečih rož. Takoj nato je prva vstopila v plesno dvorano kneginja Olga. za njo pa knez namestnik Pavle in vsi ostalL Godba v dvorani je zasvirala državno h'rano vs. navzoči pa so priredili navdu'*ne ovacije. Plesni spored se je začel s kraljevskim kolom, ki sta ga otvorila kneginja Olga in knez namestnik Pavle. Po končanem kolu, sta Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga odšla v mali salon, spremljana od burnega ploskanja občinstva. Ostala sta tam preko polnoči in jma Je bilo ob tej priliki predstavljenih mnogo predstavnikov iz vseh slojev zar grebškega meščanstva
HUMUNIJA DOGRADILA
SVOJO MAGINOTOVO ČRTO
Namesto betoniranih utrdb je zgralen na vseh občutljivih točkah države 12 m globok prekop, ki se lahko napolni z vodo v
minutah in je neprestopen
London. 17 jan. j. (Havas). Iz dobro poučenih virov se doznava. da je Rumunija dogradila na svojih mejah ogromen obrambni sistem, ki se po svoji učinkovitosti lahko primerja z Maginotovo ali Siegfrie-dovo črto.
Odločen, da za vsako ceno ubrani Ru-munijo pred imperialističnimi težnjami nekaterih sosednik držav, je dal rumunslc kralj Karol na tihem zgraditi vzdolž se-verozapadne ter severovzhodne in vzhodne meje obrambno linijo, ki je bila te dni oo-polnoma dokončana. Obrambna linija ne vsebuje betonskih utrdb ter artilerijskih :n strojniških gnezd kakor Maginotova linija. ker finančni položaj države ni zmogel takih gradenj. Namesto betonskih zgradb so uporabili kot obrambni element širok in globok prekop, zgrajen po vzorcu znamenitega Albertovega kanala v Belgiji, ki obkroža Rumunijo na vseh njenih najobčutljivejših obmejnih točkah. Prekop 'ma globino 12 m. Vleče se vzdelž vse rn-munsko-madžarske meje. kjer ima namen braniti Transilvanijo Potem se prekop nadaljuje počenši od severnozapadne Bukovi -ne pa vse do Črnega morja. Na nekaterih krajih poteka ta ogromna obrambna linija vzporedno z reko Dnjester ter tvori na ta način izvrsten branik Besarabije proti vsakemu napadu od vzhoda.
Isti londonski krogi trdijo, da se le bil kralj Karol za zgradbo tega obrambnega prekopa odločil takoi potem ko ie Češkoslovaška po monakovskem sporazumu zgubila svoj prirodni obrambni sistem Pri zgradbi rumunske »Maginotove črte« ie od tedaj pa do teh dni. ko so bila vsa dela končana, trajno delalo več 10.000 delavcev Celotni obrambni prekop se lahko napolni z vodo v petih minutah, in je potem popolnoma neprestopen za vse motorizirane čete, za tanke in oklopne avtomobile. Neposredno za tem prekopom je zgrajena vzdolž vseh rusk h mej vrsta stražnih postoiank V Karpatih, kfer je bila zgradba prekopa nemogoča, so bili vsi prelazi, ki so že po naravi težko prestopni, objačeni z močnimi betonskimi utrdbami.
Londonski informatorji trdijo, da za tem obrambnim pasom Rumunija lahko m rno
pričakuje, kako se bodo v bodeče razvijale imperialistične ambicije nekaterih njenih sosedov Rumunskemu kralju Karlu se ie s to obrambno linijo posrečilo ustvariti soliden temelj svoj: nedavni iziavi da se bo Rumunija trdno zoperstavila slehernemu napadu na svoje meje.
Ankara 17 *an (Reuter). Turška vlada je stavila parlamentu predlog, da odobri izredne kredite 5 milijonov funtov za oboroževanje (1090 mil din). To je nov dodatek k 12 milijonom funtov v oboroževalne svrhe. ki iih je turški parlament nedavno že odobriL
Beograjska konferenca bo v znaku mirovne politike
Države Balkanske zveze bodo v prvi vrsti proučile mednarodni položaj in ruski problem
Curih, 17 jan. z »Neue Zurcher Zeitung« razmotnva v daljšem članku o bližnji konferenci Balkanske zveze in piše. da bodo balkanske države na tej konferenci predvsem proučile sedanji medne rodni položaj v zvezi z evropskim konfiktom. v drugi vrsti pa svoje odnošaje do Bolgarije in Madžarske Pri razpravi o evropskem položaju sc Balkanska zveza ne bo mogla izogniti tako zvanemu ruskemu vprašanju ter bo morala posvetiti velik del beograjskih posvetov proučevanju stališča in zadržanja balkanskih držav napram sovjetski Rusiji in njeni politiki V tem pogledu sicer ni pričakovati, da bi Balkanska zveza zavzela glede sovjetske Rusije kako oficielno stališče V veliki meri bo prišlo na konferenci do izraza tudi popuščanje napetosti med Rumunijo in Madžarsko
V splošnem se more že danes reči. da bo beograjska konferenca Balkanske zveze vseskozi v znaku mirovne politike Jugoslavija je v Berlinu. Parizu in Londonu skrbno sondirala teren in dobila vtis. da žele tako Nemčija, kakor Anglija ui Francija, da se na Balkanu ohrani mir. V tem pogledu tudi Bolgarija docela soglaša z naziranjem Jugos'avije Italija slej ko prej posreduje med Madžarsko in Rumunijo za dosego sporazuma, neodvisno od te posredovalne
glo o nadalnii preureditvi države raz- I pravljati šele kadar se bo sestala no va narodna skupščina. Dr Maček se pri tem sklicuje na besedilo sporazu ma. ki ga ie sklenil v imenu hrvatskega naroda s predstavnikom krone g Cvetkovičem V tem sporazumu je rečeno. da bo »vlada v soglasju z mero-dajnimi činitelji pripravila vse. kar je potrebno za preureditev državne za-jednice« in se bo dokončni obseg hrvatske banovine določil o priliki preureditve države. Dr. Maček ie temu besedilu dal interpretacijo, da ima šele narodna skupščina, ki se bo izvolila. pripraviti preureditev cele države. Tudi v svojih izjavah inozemskemu tisku ie podčrta val kot glavno nalogo bodoče narodne skupščine, da dovrši delo preureditve države, započeto z ustanovitvijo banovine Hrvatske.
Problem ie s temi izjavami postavljen s pravnega na politični teren Dr Maček je jasno preciziral svoje stališče: nadaljnjo preureditev države je treba odložiti, dokler se ne sestane nova narodna
skupščina Z drugimi besedami se pravi to. da se z odlaganjem volitev odlaga tudi ustanovitev nadaljnjih avtonomnih banovin O motiv;h m posledicah dr Mačkovega stališča bo treba še posebej govoriti. Za danes naj zadostuje, da smo zabeležili njegov pomen.
Z velikim zanimanjem je javnost či-tala tudi dr Mačkova izvaiania o tiskovni svobodi Podpredsednik vlade upravičeno poudarja, da je to vprašanje v današniih težkih mednarodnih prilikah posebno delikatno Toda na drugi strani je seveda jasno, da najmodernejši volilni zakon nima nobenega smisla, ako ni tudi zajamčena svoboda izgovorjene in tiskane besede Ta svoboda danes ne more biti neomejena Ona ima svoje meje tam. kjer gre za bitne narodne in državne interese. Kateri interesi so to, pa ne sme biti prepuščeno enostranski oceni, temveč obiektivni presoji. Dr. Maček meni, da ie bolje s tiskovnim zakonom še nekoliko počakati, medtem pa ublažiti dosedanji način cenzure. Mi menimo, da bi
j se dala najti zlata srednja pot, ne da bi se »razbile glave«.
Ako so točni komentarji, ki se čuje-je v zvezi z napovedjo »Hrvatskega dnevnika«, da se bo po vrnitvi kneza namestnika v Beograd še videlo, kako veliko zaupanje uživa dr. Maček, potem dobivajo zagrebške izjave hrvatskega voditelja še prav posebno obe-ležie in poseben značaj za bodoči razvoj naše notranje politike. Vsekakor je treba zabeležiti tudi čas in okolno-sti, v katerih so te izjave bile podane. Dr. Maček jih je dajal ob priliki zagrebških svečanosti, ko so njegove besede posebno avtoritativne in ko se smatra, da jih je izrekel šele, ko se je prepričal, da ne bo demantiran.
akcije Rima pa si tudi Beograd prizadeva, da bi se čimprej likvidirali vsi še obstoječi spori med balkanskimi državami in tako dosegla čim popolnejša solidarnost v pogledu obrambe miru v tem delu Evrope.
Teleky o resnosti položaja v Evropi
Budimpešta, 17. jan. o. (United Press). V govoru, v katerem je informiral svojo stranko o razgovorih italijanskega in madžarskega zunanjega ministra v Benetkah in o splošnem položaju Madžarske, je ministrski predsednik Teleky poudarjal prijateljstvo, ki veže Madžarsko z Italijo, tesne zveze, ki vežejo tako Italijo kakor Madžarsko z Nemčijo, kakor tudi normalne diplomatske zveze, ki jih vzdržujeta obe državi z ostalimi evropskimi državami.
Zatem je nadaljeval: Prav nič ne dvomim, da gremo nasproti hudim časom. V mednarodnem političnem položaju se kažejo znaki, da se približujemo kočljivi spomladi. Bilo bi čudo, če ne bi spomladi ali v početku leta postala živahnejša vojaška delavnost obeh vojujočih se strank, kajti ono, kar se je doslej dogodilo, predstavlja brez dvoma samo poizkus tipanja, po katerem bosta obe stranki nastopili z vsemi svojimi silami. Mi samo ne vemo, kje se bo to zgodilo, kdaj in na kak način. Ko bo vojna stopila v resen Stadij, bo nastal tudi za Madžarsko težaven položaj, ker vpliva vojna na vso Evropo ne glede na to, ali je kdo izstrelil puško ali ne. Potem bo moralo tudi na Madžarskem priti do omejitev, ki bodo mnogo težje kakor sta dva brezmesna dneva na teden.
Razgovori med Bukarešto in Budimpešto
Basel, 17. jan. z. »Basler Nazionalzeitung« poroča, da so se med Bukarešto in Budimpešto že pričeli razgovori za ureditev vseh spornih vprašanj. Zaenkrat imaio ti razgovori več ali manj pripravljalni značaj za poznejša oficielna pogajanja, ki pa se bodo j po informacijah lista pričela v najkrajšem času, verjetno takoj po beograjski konferenci Balkanske zveze.
Republikanski kandidat za predsednika v Ameriki
New York, 17. jan. AA (Reuter). Znani publicist Frank Genet, ki je dolga leta vodil borbo proti New Dealu, je prijavil svojo kandidaturo za predsednika Zedinjenih držav kot predstavnik republikanske stran ka
Manevri ameriške
vojne mornarice
Saa Juan, (Portorico), 17. jan. AA. Včeraj »o se v Karib jskem morju začeli manevri ameriške vojne mornarice. V Saa Juan je prispela vojna mornarica s Tihega oceana. Manevrov se bodo udeležile to-| di Številne edinice atlantske mornarica.
Madžarska In Jugoslavija
Glasilo budimpeštanske vlade o pomenu zagrebškega obiska — Grof Csaky o beneškem sestanku
NEMČIJA IN SOVJETSKA UNIJA STA SI RAZDELILI POLJE UDEJSTVOVANJA
Interesne sSere Berlina In Moskve — Zastraševalna kampanja obeh
držav in njeni pravi povodi
Pariz, 17. jan. (Information« de la pres-se). Pritisk Nemčije in Sovjetske Rusije na nevtralce postaja vse občutljivejši in izrazitejši. Doslej se je Moskva držala nekako v ozadju in je samo Nemčija izvrševala svoje znane manevre zastraševanja, sedaj pa se je tudi Moskva lotila enakih sredstev ln sta si pri tem z Berlinom razdelila polje udejstvovanja. Sovjet! so prevzeli skrajni sever Evrope in njen jugovzhod, dočim je Nemčija naperila svoj pritisk proti zapadu. Znano je, da so Rusi poslali v začetku tekočega mesca ostri noti v Oslo ln v Stockholm, pri čemer je zlasti besedilo note, poslane švedski, vsebovalo odkrite gTožnje. Obenem so v Kremlju zahtevali od Budimpešte podrobnih pojasnil glede beneškega sestanka ter dokazov, da pomen-ki med grofoma Cianom ln Csakyjem niso imeli osti proti Moskvi. Iz Berlina to pot niso prišli časopisni napadi, marveč je Nemčija smatrala za učinkovitejši pritisk, ako obnovi grozeče zbiranje vojaških sil ob meji Belgije in Nizozemske. V Aachenu in severneje so bila opažena velika premikanja čet, zlasti motoriziranih edinic nemške vojske, dočim je nemško letalstvo ope-tovano preletelo nevtralno ozemlje obeh držav.
Ako se vprašamo, zakaj sta Rusija ln Nemčija začeli to zastraševalno kampanjo na vseh koncih Evrope, vidimo, da je vojna na Finskem dala povod za ta postopek. Dokler namreč Moskva nI gotova s Finci, toliko časa se Nemčija ne more nadejati obljubljene ruske materialne pomoči, pa tudi Sovjetska Rusija sama nima prostih rok za kakršnokoli akcijo v kakem drugem delu Evrope. Finsko zadevo čutita Rusija in Nemčija kot trn, ki se jima je zadri na zelo občutljivem mestu in ga je zato treba Izdreti čim preje.
Tudi na Balkanu se opažajo enaki pojavi. Tu je Nemčija naletela na velike tež-koče v pogledu dobav živil. Nemčija ne , more dati v zameno za živila ln krmiva ni- j ti surovin, niti deviz. Pa tudi plačevanje z j gotovimi industrijskimi Izdelki je skoro ; onemogočeno, ker je vsa nemška industrija v polni meri zaposlena z izdelovanjem vojnega materiala. Nemčija zato ni naklonjena madžarsko-italijanski politiki, ker je mnenja, da ima nje pritisk večji uspeh, dokler države jugovzhoda niso povezane v kako jačjo zvezo. V tem delu Evrope postopata Sovjetska unija in Nemčija roko v roki, dasi vsaka zase misli, da vodi samo politiko svojih koristi. Na zapadu postopa Nemčija za svoj račun. Neverjetno je. da bi hotela napasti Belgijo in Nizozemsko. Bržčas gre le za nujen poudarek nemških posebnih želja, saj je javnost opazila, da je Nemčija začela zbirati čete v Istem trenutku, ko so se pokazale nekatere težkoče pri nemško-belgijskih pogajanjih.
Odgovori na ruske in nemške demarše so vsekakor zelo zanimivi. Skandinavski državi sta se sklicevali na svojo demokratično državno ureditev, po kateri njih vlade ne morejo zabraniti zasebnih prizadevanj za pomoč Finski, dočim prevoz orožja po mednarodnem pravu v ničemer ne nasprotuje nevtralnosti. Madžari so se podvizali ln zagotovili sovjetskemu poslaniku Potemkinu, da razgovori v Benetkah niso imeli nikakršne osti proti Moskvi in da sestanek nI imel namena, pripraviti poti za kak balkanski blok. Obenem so madžarski ln italijanski listi na dolgo in široko zagotavljali, da Imata Madžarska in Italija namen vzdrževati dobre odnošaje s Sovjetsko zvezo, da pa sta vkljub temu odločeni zapreti boljševizmu pot v Evropo. Samo s tem namenom se trudita odstraniti razna trenja med balkanskimi državami, da bi slednje dobile več sile za odpor, pri čemer pa se seveda ne da govoriti o kaki novi balkanski zvezi. Kar se tiče Belgije in Nizozemske, sta ti dve državi takoj izvedli primerne ukrepe vojaškega značaja in sicer z izrednim mirom in odločnostjo, brez bojazni pred kako presenetljivo možnostjo.
Iz vsega tega nemško ruskega prizadevanja se ni rodilo bog ve kaj uspeha, pač pa se je pri tej prilik! zgovorno dokazalo tesno sodelovanje med Nemčijo ln Sovjetsko unijo.
Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Rusijo
Berlin, 17. januarja. AA. (DNB) Veleposlanik Ritter, kl je prispel v Berlin, da poroča o gospodarskih pogajanjih med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, je odpotoval ponovno v Moskvo.
Nemška odločitev samo odgodena?
Bruselj 17. jan. s. (Brltlsh United Press).
Kakor izve dopisnik agencije v merodajnih belgijskih krogih, je bil položaj preteklo soboto na belgijsko-nemški meji tak, da je bilo mogoče pričakovati vsak trenutek usodnih dogodkov. Pa tudi sedaj prevladuje prepričanje, da je bila morda nemška odločitev samo odgodena in ne sploh opuščena.
Associated Press poroča, da namerava vojni minister Denis sedanje varnostne ukrepe pustiti vsekakor še za nekaj časa v veljavi. Prebivalstvo v nekaterih obmejnih predelih je bilo opozorjeno, da naj bo pripravljeno, da zapusti vsak trenutek svoje
VVashlngton, 17. jan. AA. (Havas)
Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je poslal podpredsedniku Garnerju in predsedniku predstavniškega doma Bakerhea-du dne 16. januarja naslednje pismo, v katerem je zahteval zvišanje pomoči za Finsko:
Ko je minuli mesec finska republika
domove. Tudi zatemnitev nekaterih mest še ni preklicana.
Pariz, 17. Jan. s. (Havas) Iz Berlina poročajo, da glede načrtov nemške vojske proti Holandskl ln Belgiji Se ni padel sklep v najvišjih nemških krogih. Medtem ko se baje kancelar Hitler zavzema za odločilni udarec na zapadni fronti, kl naj bi prinesel Nemčiji z enim mahom zmago, Je večina generalov z maršalom Goringom na čelu proti takemu načrtu.
Holandska vojaška misija v Italiji
Amsterdam, 17. Jan. j. (Havas) Italijanska vlada je povabila holandsko vlado, naj pošlje v Italijo vojaško misijo v svrho proučitve Italijanske oborožitve. Holandska se je odzvala Italijanskemu povabilu ln odpotuje v kratkem v Italijo posebna vojaSka misija, kl bo verjetno sklenila tudi razne nabave vojnega materiala za Holandsko. Vest o italijanskem povabilu Je spričo Istočasnih groženj, kl sta jim Nemčija ln Rusija naperili proti zapadnlm nevtralnim državam ter proti Skandinaviji, napravila v holandskl javnosti Izredno ugoden vtis.
plačala redno anuiteto svojega dolga Ze-dnjenim državam, sem odredil finančnemu ministru, da zadrži ta denar kot poseben fond v pričakovanju, da sprejme kongres posebne sklepe v korist Finske. Brez dvoma obstoja v Zedinjenih državah velika želja pomagati Finski v finančnem pogle-gu, da bi lahko kupovala poljedelske ln druge proizvode, razen vojnega materiala. To je članom kongresa znano. Vprafianje kredita, ki naj se odobri Finski, je popolnoma pod jurisdikcijo kongresa.
Naša vlada bo morala v kratkem proučiti gotovo število prošenj za posojilo tujim državljanom in tujim državam, posebno skand navskim in južnoameriškim. Kongresu se s tem vsiljuje vprašanje, ali ne bi istočasno razpravljal o mojem predlogu, ki som ga vložil pred več mesci, da se zvišajo razpoložljivi fondi za relativno maj hen znesek. Samo po sebi se razume, da se bodo posojila, v kolikor bi jih kongres odobr i, dala v mejah naSih nevtralnost-nih zakonov in naše nevtralnostne politike. Zvišanje kreditov v tem času ne predstavlja nevarnosti, da bi bili vpleteni v evropsko vojno. To se lahko vzame kot dejstvo. Najboljši način ureditve tega vprašanja se mi zdi ta. da dovol kongres zvišanje kred!tn'h fondov uvozne in izvozne banke ter dovoli združenju uvoznikov finansiranje izvoza poljedelskih ln manu-faktumih izdelkov, pri čemer pa je Izključen vojni material. Kongres lahko odobri višino posojil.
V političn'h krogih smatrajo, da dokazuje Rooseveltova poslan ca kongresu namen predsednika Zedinjenih držav, da prepusti senatu in predstavniškemu domu vso odgovornost za ta sklep, ki bi znal imeti pomembe politične posledice. Kongres 1e sicer očitno naklonien Finsk in odgovarja ta želja tudi želji vsega ljudstva kljub temu pa se nekateri člani kongresa vendarle bojijo posodic, ki bi jih znal lm»tl tak sklep. Navzlic simpat jam za Finsko smatrajo, da je težko spraviti pomoč Finski v sklad z načelom nevmešavania v evropske zadeve. Vodilne os^bn^sti kon-eresa želijo da bi j m Roosevelt odredi' črto. katere naj se držijo, ker bi bila s tem njihova odgovornost mnogo manjša Toda Poossvelt, k mu Je onoric'ja že ponovno očitala, da je preveč iniciativen v zunanji -coUfki smatra, da 1e zdaj na'o-ga kongresa, da izT-e"e nač'n za nomo* Fjnski. Že sertij nror.'^u*e*o vp^ oredlr/rov. Flmki prcls^Tiik v Wn shingtonu je nip-lasi1 dn je Finski nujno potreben vojni material.	i
Budimpešta, 17. Jan. AA. Sinočnja Številka oficieunega »Pester Lloyda« objavlja pod naslovom »Državne svečanosti v Zagrebu« dolg uvodnik, v katerem se bavi z bivanjem kneza namestnika v Zagrebu. V članku stoji med drugim tudi tole:
»Obisk Nj. Visočaastev ▼ Zagrebu se je
spremenil v svečano manifestacijo notranje edinosti jugoslovanske države. Ko se važnost konsolidacije m rnih odnošajev v jugovzhodni Evropi gleda s stališča splošnega evropskega razvoja in upošteva vloga, kl Jo Jugoslavija Igra pil urejanju jugovzhodno-evropskih odnošajev, Je treba ugotoviti, da ta veličastni dogodek nima vel kega pomena samo z ozlrom na notranje življenje jugoslovanske države, temveč tudi z mednarodnega stališča.
Ravno na Madžarskem, kjer obstoji podedovan in preskušen smisel za sporazumevanje Širokega obsega in za modro politiko pomirjevanja, razumemo vse težave in tako razumemo tudi veliko državniško delo uspelega sporazuma. Spontane in navdušene man fes taci je zvestobe hrvatskega naroda do predstavnika dinastije, kneza namestnika Pavla, kažejo, da je ta sporazum v narodnem življenju že postal živa stvarnost, ker v Zagrebu ni bilo navzoč-no samo meščanstvo, temveč tudi hrvatsko kmečko prebivalstvo v svojih slikovitih narodnih nošah. Po tej sijajn manifestaciji ne more biti več dvoma, da je notranje pomirjenje r Jugoslaviji gotova stvar.
Kar se tiče stališča Madžarske Je dovolj, če opozorimo na tezo. ki jo Je postavil zunanji m nister grof Csaky, namreč da je močna Jugoslavija v interesu Madžarske. Zadovoljiv razvoj zbližanja med našima državama kaže, da to pojmovanje temelji na medsebojnosti. ln Jugoslavija v močni Madžarski vidi važen činitelj za do-brob t vsega področja jugovzhodne Evrope. Italija katere vpliv na miren in p!o-
London. 17. Jan s (Reuter). Minister za blokado Cross je podal danes v spodnji zbornici poročilo o ekonomski vojni proti Nemčiji. Dejal je. da kažejo zavezniški ukrepi v Nemčiji že zelo velike učinke, in to s hitrostjo, ki je niti ni bilo pričakovati. Nemčijo je z blokado zadel hud udarec Po štiri in pol mescih vojne je gospodarsko stanje Nemčije približno že tako, kakor po dveh letih v svetovni vojni. Nemčija danes nima niti toliko z'ata niti tujih plačilnih sredstev kakor v svetovni vojni, pa tudi surovine za industrijsko produkcijo primanjkujejo in splošni življenjski pogoji so hujši Zinesljive informacije pravijo, da prebiva'stvo ▼ Nemčiji skuša čim bolj vnovčiti denar za blago zaradi bojazni pred inflacijo Nemčiji primanjkuje danes predvsem petrolej, železo, volna in bombaž. pa še mnogi drugi važni predmeti Neka velika nemška jek'arna bo morala zaradi pomanjkanja surovin v kratkem ustaviti obrat. Kontrola vojnot hotapskega blaga je ustavila že skoro ves uvoz, ki je prihajal v Nemčijo po morju Kar se tiče izvoza je skušala Nemčija maskirati svoje izvozno blago preko tvrdk v nevtralnih državah, storjeni pa so vsi potrebni koraki, da se tudi to v bodoče prepreči. Cross je omenil ozko sodelovanje v gospodarski vojni s Francijo in vsemi deli angleškega imperija ter je označil kot glavn> cilj ekonomske vojne, da povzroči, da Nemčija ne bo več mogla vzdržati vojnega napora.
Žrtve potopljenih
angleških podmornic
London, 17. jan. a (Reuter). Angleška admiraliteta je objavila listo 109 častnikov in mornarjev, ki jih pogrešajo s treh izgubljenih angleških podmornic. Na podmornice »Seahorse« je bilo 5 častnikov in 34 mornarjev, na cUdine« 4 častniki in 26 mornar-
—-
čangkajšek za boj do popolne zmage
Cungking, 17 Jan. br. V poslednjih dneh so se razširile po inozemstvu vesti, da se je maršal Čangkajšek izrazil pripravljenega pristati na pogajanja z Japonci na podlagi znanih pogojev, ki jih je knez Ko-noje postavil preteklo leto. Te vesti je danes zunanje ministrstvo centralne kitajske vlade odločno demantiralo. Demanti na-glaša, da na Kitajskem ne bo miru, dokler se ne bodo Japonci umaknili s poslednje pedi kitajske zemlje.
Palltlka nove
japonske vlade
Tokio, 17. jan. s. (Reuter). Dodatno k izjavi, ki jo je dal včeraj novi japonski zunanji minister Arita inozemskim novinarjem, objavljajo današnji japonski listi še drugo Izjavo Arite, namenjeno japonskemu časopisju. Arita je dejal, da je Japonski potrebno predvsem zboljšanje odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Izrazil je mnenje, da pcmeni že sedanja pogodba glede de-finitivne določitve mej med Mongolijo in Mandžurijo nekaj sličnega kakor nenapa-dalni pakt-med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. Poudaril je dalje, da so Japonska, Nemčija in Italija med seboj nerazdružlji-vo zvezane, da ra je bil s sovjetsko-nem-škim nenapada7nim paktom razbit pakt nroti Kcmirterni in da mora zato sedaj tudi Japonska iskati prijateljstva s Sov-ie*sko Rusijo.
Aeencija Domej objavlja tudi izjavo Vangčingveja. ki je določen za predsednica nove. od Japonske podpirane kitajske vlade. Vangčingvej apelira na Cangkajška, ""a pristale na sporazum na Kitajskem ter Uspeva k hitri sklenitvi miru, za katere-a nravi, da h' bil v sedanjem položaju posebno potreben.
_	' ' iriirTfrn-if ■ii^1'*
donosen razvoj tega področja Je tako odločilen, je v svoji politiki tudi tega nazU ranja, da je na znotraj zdrava ln močna Jugoslavija v interesu Italije.
Dogodki so pokazal;, da smer, v kateri gre Jugoslavija, ni samo v notranjepolitičnem, temveč tudi v zunanjepolitičnem oairu najkoristnejša. Jugoslavija Je s svojim modrim naslanjanjem na svoje močne sosede ostaia szunaj evropskega konflikta in se je mogla v miru posvet ti vprašanjem svoje notranje ureditve. Na drugi strani je srečna rešitev enega najvažnejših notranjih vprašanj Jugoslavije, hrvatskega vprašanja, v veliki meri olajšala nadaljevanje te miroljubne politiko. V madžarski javnosti so jasni rezultati uradnega obiska jugosiovenske knežje dvojice v Zagrebu, ki so imeli močan ln ugoden odmev. Madžarski narod v navdušenih zagrebških manifestacijah vidi nov dokaz notranje moči Jugoslavije, tn s tem važno jamstvo za uspeh m.roljubnih teženj, ki vsebujejo konstruktivne sile tega dela Evrope.«
Isti list objavlja izpod peresa zunanjega ministra Csakyja tudi članek o rezultatih in pomenu sestanka v Benetkah. Grof Csaky je napisal med drugim: »Na naše največje zadovoljstvo smo imeli prl-1 ko ugotoviti, za kako zelo važno smatra Italija močno Madžarsko, ki bi bila sposobna, da sama zase zagotovi svoj obstanek in nadaljnji razvoj. Italija v popolni meri odobrava poslanstvo Madžarske, da bi bila v srednji in jugovzhodni Evropi za-šč t ni k evropske civilizacije. Italija je popolnoma razumela madžarsko vprašanje in pomaga pri njihovih reševanjih. Razgovori v Benetkah niso bili naperjeni proti nikomur, ker Je cilj italijanskega sodelovanja čimprejšnja dosega pravnega n konstruktivnega miru v Srednji in jugovzhodni Evropi Danes''mata obe «Jržavi izvrstne odnošaje z Jugos'avik>, kl predstavlja naravno zvezo med Madžarsko in Italijo.«
jev, na »Starfish« pa 5 častnikov in 35 mornarjev.
Nemško vrhovno poveljstvo je sicer objavilo. da je bil del posadke podmornic rožen, vendar ni povedalo števila in imen ro-šenih.
Nesreča dveh italijanskih parnikov
London, 17. jan j. (Reuter). Italijanski parnik »Permuda«, v katerega je trčila neka druga ladja se je potopil, dočim so vso posadko 30 mož rešili. Drugo kolizijo na morju je imel italijanski parnik »Ernani« (0619 ton). Zadel se je v čuvajno svetilniško ladjo »Drake«. Parnik se je potopil.
Nemci sami potopili svojo ladja
Pariz, 17 jan. s. (Reuter). Posadka neke nemške trgovinske ladje je zopet potopila svojo ladjo, ko je bila ta v nevarnosti, da io zapleni francoska vojna Ladja v Atlantskem oceanu Ime potopljene nemške ladje še ni točno ugotovljeno, izgleda pa, da se je imenovala »Jams«.
Zaplenjen švedski parnik
Stockholm, 17. jan. s. (Reuter) Nemška mornarica je zaplenila 800-tonski švedski parnik »Birger Jarn«, ki je bil na poti iz Letonske v Stockholm, in ga odvedla v no-ko nemško pristanišče. Na ladji je 50 potnikov.
Beg nemške la£je
iz brazilske luke
Rio de Janeiro, 17. jan. s. (Havas). Nemška trgovinska ladja »Santos« je s tovorom železne rude in kave pobegnila iz neke brazilske luke.
Strašen mraz na evropskem severu
Stockholm, 17. januarja. AA. Po vsem
Švedskem pritiska hud mraz. V Stockholmu je znašala temperatura v toku dneva 24 stopinj pod ničlo, i Na Estonskem je zima, kakršne ne pom-j ni j o od leta 1886. V jugovzhodni Estoniji • je v minuli noči padel termometer na 46 ' stopinj pod ničlo. Zaradi snežnih viharjev so nastale velike ovire za železniški in ostali promet.
V Kodanju na Danskem Je temperatura 20 stopinj pod ničlo. Zaradi snežnih viharjev je promet zelo otežkočen. Ladje imajo velike zamude, deloma pa sploh ne opravljajo obrežnega nrometa. Vihar je potopil dansko ladjo Chile«, ki se je zasidrala v zalivu Albeker.
Budimpešta, 17. jan. br. Danes Je Ml objavljen komun ke, ki pravi, da Je na zamrznlenem Dunavu obtičalo 1200 tovornih ladij. Med nj;mi je 300 ladij, ki so bile s tovori bencina na poti iz Rumunije v Nemčiio. 400 ladij, Id so b'le prav tako namenjene v Nemčijo, je natovorjenlh z žitom.
Nov usoden potres
Pa*adena, 17. .Jan. AA. (Kalifornija). Potresomerski aparati v Pasadeni so danes zjutraij ob 1.42 zabeležili potre«, čigar epicentesr je 9—10.000 km daleč, toda neznano kje. Pravijo, da Je moraJ b ti potres zelo hud in da je najbrž povzročil vel'ko katastrofo.
Palermo, 17. jan. AA. Danes Je bUlo no-pet nekaj manjših potresnih sunkov, kl pa niso naredili Škode.
Vremenska napoved
Zemunska: Po vsej državi bo prevladovalo oblačno vreme. Ponekod bo deževalo ali snežilo. V Podun«ivju jugovzhodni veter, v Primorju precej močan jug z dežjem. Temperatura se bo nekoliko dvignila. samo v vzhodnih in severnih krajih države se bo nekoliko ohladila
Zapadna fronta v snegu
Silen mraz preprečuje sploh vsako aktivnost
Pariz, 17. jan. j. (Havas). Generalni štab poroča, da na fronti ni bilo pomembnejših dogodkov. Sneg, ki je padal včeraj ves dan in vso noč od torka na sredo, je popolnoma onemogočil sleherno vojaško operacijo bodisi na tleh ali v zraku. Z belgijske in holandske meje ni poročil o kakem novem dogodku. V dobro informiranih krogih poudarjajo, da so se alarmantne vesti o nekih koncentracijah nemških čet in vojnega materiala ob belgijski in holandski meji pojavile tudi v nekaterih nemških listih Tu so izšla nekatera zelo podrobna poročila o premikanju čet v notranjosti rajha Kakor je znano, pa je objavljanje vsakršnih vesti, ki so kakorkoli v zvezi z nemško armado, in tudi že samo širjenje teh vesti ▼ Nemčiji prepovedano pod smrtno kaznijo Jasno je torej, da vse te vesti ne morejo biti resnične in da so bile lansirane z nekim posebnim namenom.
Francosko in nemško vojno poročilo
Pariz, 17. jan br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavijo naslednje 259 vojno pomočilo:
Razen običajnega izvidniškega delovanja nič omembe vrednega.
Berlin, 17. jan. br. Vrhovno poveljstvo nem"ke vojske je objavilo naslednje vojno poročilo:
Nikakih važnih dogodkov.
Komunistični poslanci v Franciji zgube mandate
Pariz, 17. jan. br. Včeraj je francoska poslanska zbornica s 521 glasovi proti 2 sklenila, da se odvzamejo mandati onim komu- j nističnim poslancem in senatorjem, ki se do j 26. oktobra preteklega leta niso odrekli na- 1
daljnjemu sodelovanju s komunističnimi organizacijami in komunističn politiki. Sklep je izzval v francoski politični javnosti veliko zadovoljstvo ter ga listi komentirajo v smislu ojačenja narodne sloge, ki je glede na nedvomno silno poostritev vojne že v najbližjem času Franciji skrajno potrebna. Politični krogi sodijo, da bo tudi senat soglasno odobril zakonski predlog o odvzemu mandatov komunističnim parlamentarcem
Medtem se policijska akcija proti komunistom po vsej Franciji nada'iuje. V Lvonu so aretirali nekega komunista ki si je v kleti svoje hiše uredil majhno tiskarno in v njej tiskal letake, ki so jih njegovi tovariši širili po !yonskih delavskih okrajih Nekaj komunistov je bilo aretiranih tudi v severni Franciji.
Kanadska letalska
eskadra v Angliji
Offawa, 17. jan. br V kratkem krene v Veliko Britanijo prva popolna kanadska letalska eskadra, ki se imenuje po mestu To-rontu. Letalska eskadra bo uvrščena med angleške stražne letals>ke formaoije, ki vt-šijo kontrolo nad Severnim morjem.
Varnostni ukrepi proti sabotaži v Angliji
London, 17. jan br. Angleška vlada je prejela informacije po katerih baje nemški tajni agenti pripravljajo velikopotezne sabotažne akcije v Angliji, da bi izzvali večje motnje predvsem v železnvkcm prometu. Zaradi tega so bili dane« izdani posebni varnostni ukrepi. Vsi železniški mostovi v Angliji so bili zastraženi in vojake straže so bile razpostavljene tudi ob drugih železniških objektih. Tudi pol;cijska služba na železnicah je bila ojačena. _____ i
Sorfea Finske za svobodo
Ob Ladošk^n jezeru so izvojevafi Finci zopet lep uspeh, na glavni fronti pri Salli pa so se morali umakniti
Helsinki. 17. jan. br. Vrhovno poveljstvo finske vojske je objavilo danes popoldne naslednje vojno poročilo:
Na kopnem: Na Karelijski ožini je bilo nekaj topniškega oviralnega streljanja. Severovzhodno od Ladoškega jezera so bili včeraj spopadi med izvidniškimi oddelki. Finske čete so tam odbile napad sovražnika, razpršile eno kompanijo vojaštva in mu uničile dva tanka. 70 sovjetskih vojakov je bilo ubitih. Pri Salli so se boji uspešno nadaljevali.
Na morju: Nikakih posebnih dogodkov.
V zraku: Sovjetsko letalstvo včeraj ni razvilo posebnega delovanja. Eno sovjetsko letalo je bilo sestreljeno. Zaplenjena so bila nadalje tri sovjetpka 'etala. ki so letela pred dnevi nad Svedpko, a so morala prisilno pristati na finskem ozemlju. Letalci so bili ujeti.
Med tem prihaja z vzhodne fronte vest, da so Finci dosegli spet velik uspeh. Pri Kiteli, severovzhodno od Ladoškega jezera so prizadejal! sovjetskim četam nov poraz. Sovjetski oddelki so bili prisPjeni v naglici zapustiti svoje postojanke in se umakniti proti vzhodu. Na bojišču so zapustili vse svoje vojne potrebščine Finci so se tako polastili 29 tankov in mnogo topov. Tudi pri teh bojih so se Finci posluževali svoje preizkušene taktike in so sovjetskim če+am razdejali vse njihove dovozne poti, tako da so ostale brez stika z zaledjem.
Na vzhodni fronti je mraz dosegel 40. v Helsinkih pa 33 stopinj pod ničlo. Kljub temu so se boji tudi pri Salli nadaljevali. Sovjetske čete so tam poskušale prebiti finski obroč, ki se polagoma zožuje okrog njih, s tremi napadi v raznih smereh. Dva
1 napada so Finci odbili, tretji pa Je bil ta-I ko si'en. da so se morali Finci umakniti proti ViitavarL
Prisilni pristanek
treh bombnikov
Helsinki, 17. jan s. (Reuter). Kakor naknadno poročajo so trije izmed sovjetskih bombnikov, ki so v nedeljo metali bombe na švedsko ozemlje pri Lu'ei. morali na po-vratku zasilno pristati na finskem ozemlju. Vsa tri letala so bila zaplenjena.
Stalin hpče za vsafto ceno zlomiti oč£?or Finske
Milan, 17. jan. z. »Stampa« poroča, da je poživljcna akcija sovjetskega letalstva na Finskem posledica izrecnega povelja Stalina, ki je trdno odločen za vsako ceno zlomiti odpor Finske. V ta namen je bilo poslanih na finsko fronto 200 tako zvanih elitnih sovjetskih letalcev z najboljšimi letali, kar jih ima sovjetska vojska Silen mraz, ki je zavladal zadnje dni, pa tudi precej ovira delovanje letalstva. Na frontah je prišlo le do manjših spopadov.
Italijanske pošiljke
še vedno v Nemčiji
Basel, 17 jan. z. »Basler Nachrichten« poročajo, da zadeva v Nemčiji zadržanih italijanskih pošiljk orožja za Finsko še vedno ni urejena. Vagoni z italijanskim vojnim materialom so še vedno v Nemčiji in jih doslej še niso vrnili Italiji, niti poslali naprej na Finsko. Nemške oblasti se izgovarjajo s prometnimi težavami.
Učinki blokade Nemčije
Angleški blofcadni minister izjavlja, da je Nemčijo z blokado zadel silno hud udarec
Heoseveltova akcija
m nujno pomoč Finski
Zagrebška gospoda ]e bila predstavljena knežjemu paru v banskih dvorih
S£H/CHTOV Rad/on
f^tcfeje.
Peri,» ni trek in po
** Praln;m k
kuha fe bo
'"-n, V"
° «"ei„0(,e(o
RADION BELINA!
1Jva prizora s »prejema v torek v banskih dvorih v Zagrebu: na levi Nj. VH. knez namestnik Pavle v spremstva blvšegn narodnega poslanca dr. Reberskega, ^ na dehni pa Nj. Via. kneginja Olga, ki je šla skozi špalir zagrebških dam in gospodov v spremstvu bana dr. ftuta&iča in se z vsemi seznanila.
Lepota narodnih noš na plesu Jadranske straže
Na plesu Jadranske straže, ki je bit preteklo soboto na Taboru in smo o njem obširneje poročali v torek, je bila izvoljena za kraljico Jadrana gdč. Darka Živanoviče-va v prizrenski narodni noši in je dobila l. nagrado; II. nagrado je dobila Olga Špor-nova v sisaški noši; lil nagiado. Mica Tev-ževa v slovenski narodni noši; IV. nagrado: Breda Rusova v slovenski narodni noši; V nagrado: Franja Zupanova v slovenski narodni noši; VI. nagrado: Nada Kmetova v slovenski narodni noši; VII. nagrado: Smi' Ijana Baeblerjeva v češki narodni noši', VIH. nagrado: Franja Naglasova v češki narodni noši; IX. nagrado: Helena Skoberne v bitoljski narodni noši; X. nagrado: Mira Pucova v hrvatski narodni noši; XI. nagrado. Nada Sirnikova v slovaški narodni noši: XII. nagrado: Lidija Miillerjeva v češki narodni noši.
zavedla, je avtomobil že zdrsnil ■ ceste n«
piočnik, jo podrl na tla in z vso silo pritisnil k zidu. Nesrečno dekle je obležalo r nezavesti in krvi.
Neki avtoizvošček jo je naložil na »voj voz in jo prepeljal v splošno bolnišnico, kjer so pa ugotovili, da je že mrtva. Zdravniki domnevajo, da je bila pri priči mrtva, saj je dobila grozne poškodbe na lobanji in pri pritisku ji je bilo zlomljenih ter utr-tih tudi več reber. Truplo so prepeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča na Po-brežju. Usoda priljubljenega dekleta je vzbudila splošno sočutje.
Ob grobu Anice Petrovči-Seve, vnete CirUmetodarke
V božičnih praznikih je umrla po hudi bolezni gdč. Anica Petrovčeva, poštna upravitelj ca v Gornjem Logatcu. Vzgoje-
Jo dejali v grob in jI nanj položili lep venec z jugoslov. trakovi. Tako je legla v grob uradnica, ki je delala čast svojemu stanu. družini in narodu. Naj ji bo lahka domača žemljica, ki jo je ljubila s tako žarko ljubezn-jo.

Foto Ik Marce, SmarHnska
Smrtna žrtev avtomobila v Marifcrra
Ponesrečenka je 23 letna Gizela Filipičeva
Maribor, 17. januarja Danes kmalu po 12. »e jc pripetila ob Ser-bamrvih paviljonih na Trgu svobode v neposredni bližini križišča Aleksandrove ceste in Aleksandrove ulice huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 2S-letne mladenko.
Ob času nesreče je bil osebni promet kakor navadno ob tej uri ~a omenjenem mestu zelo živahen, ljudje so hiteli iz služb in rajnih opravkov domov. Med njimi je bila tudi 28-letna Gizela Filipičeva, hči znanega pečarskega mojstra Filkpiča iz Mlinske ulice 31. Imela je v mestu nekaj opravkov, pa sc je tedaj vračala domov Prav
v tem času je privozil po Aleksandrovi cesti iz srneri kolodvora proti Slovenski ulici avtoizvošček Čampa. Vozil je z zmerno brzino. Ko je prispel do križišča Aleksandrove ceste in Kopališke ulice, je privozil iz Kopali ke ulice neki tovorni avtomobil. Karambo! bi bil neizogiben, če ne bi Čampa takoj potegnil za zavoro Zaradi novega suhega snega, ki je ves dan naletaval na že poledenela tla, je avto zdrsn 1 z desne strani ceste na levo stran prot; pločniku ob Šerbanovih paviljonih Mnogi mimoidoči so v zadnjem trenutku naglo odtkocili in si s tem rešili življenje. To je hotela storiti tudi Filipičeva, toda preden se je revica prav
na v zavcuui ucUc.jsiu ui u/.mi, je preživljala mlada leta v rojstnem kraju Cemše-niku pri Zagorju ob Savi, pozneje v Polhovem Gradcu in nazadnje v Jaršah pri Domžalah.
Tu je postala vneta pobotnica CMD. Bila je več let blagajničarka mengeške podiužnice CMD. V tem pogledu Je poleg vzgoje v dnižini vplivalo nanjo tudi poznanstvo z gospo Ano Podkrajškovo in Ante Begom, ki sta bila oba vneta ciril-metodarja. Aničin brat Ciril je bil pa učitelj na tržaških šoiah CMD. Se pozneje se je že v službi skoraj redno oglašala z brzojavkami in pii.neruim darom na g.av-nih skupščinah CMD.
Ker so v tistem času v Domžalah zidali sokolski dom in je bil v tem odboru tudi njen oče. je postala tudi sama vneta soko-lica. Seznanila se je tedaj z dvema navdušenima hčeikama češke družine, ki sta jo v počitnicah potujoči z očetom na Rab večkrat obiskali. V tem času se je z lastno pridnostjo in čitanjem dobro naučila če-ščine. Stalno je z njima dopisovala. Največje njeno veselje je pa bilo, ko je mogla tema češkima sest.ama vrniti obisk ob vsesokolskem zletu v Pragi 1. 1912. Se na smrtni postelji je Hiteč čitala pisma svojih čeških znank in prijateljic, ki so bila pi-qpna za časa sudetske krize. Pozneje so češka pisma izostala.
Usoda je hotela, da se je morala posvetiti poštni službi. Prvo svoje mesto je nastopila v Sarajevu. Izboraa altistka, dobra družabnica in to\arišica, si je tam kmalu pridobila velik krog prijateljic.
Iz Sarajeva je bila premeščena v Ljubljano in nato v Gornji Logatec. Vestna v službi, dostojna v življenju in nepristranska v vsakem oziru je bila kmalu splošno priljubljena. To je pokazala tudi velika udeležba pri njenem pogrebu, kakor tudi številni venci in šopki. Sokoli so jo nosili,
7O let Antona Primožiča
tiri, 17. jan.
Naš rojak trgovec Anton Primožič je danes godova!, a jutri naloži na sinje rame sedmi križ. Kdo mu bo prištel to starost, kadar ga srečaš na cesti hiteti urnih korakov za opravki ali begati po vzorno urejenih trgovskih prostorih!
Po rodu je iz Novevasi pri Žireh Že kot desetletnega dečka ga je oče France, bister in napreden mizarski mojster, dal v uk v veljavno trgovsko hišo Franceta La-pajneta v Idriji, tu je ostal devet let, nato pa je prišel kot poslovodja v Kamn k. v trgovino Ivana Murnika. Po štirih letih je prišel v Ljubljano v slovečo trgovino Antona Stacula, kjer je tudi ostal štiri leta Tako si je pridobil veliko trgovsko sposobnost in podjetnost.
Mlad se je osamosvofil in prevzel v žireh manjšo trgovino z mešanim blagom Kmalu jo je razširil in dvignil v veletrgovino v ličnem lastnem poslopju kjer še danes deluje Vso skrb že od nekdaj posveča na predku čipkarske obrti in trgovanja t daljnim vnanjim svetom. Ni nudu njegova sa-
nja. Zaradi prevelikega zaupanja je izgubil velik del z največjim trudom pridobljenega imetja, toda Primožič je mož, ki zna zmagovati tudi najhujše težave. Vedno vnet za napredek domačega kraja je bil soustanovitelj in pospeševatelj vsakovrstnih gospodarskih ustanov v kraju tako. Gospodarske zadruge, Avtomobilne in električne družbe; vse te je v potrebi še z denarjem zalagal, kar je posebno bridko občutil prt Električni družbi Seveda je odločno naprednega mišljenja in član narodnih društev, predvsem Sokola, katerega od vsega začetka do danes rad podpira Pred vojno je bil tudi starosta. — Uglednemu jubilantu želimo učukati še vrsto srečnih let s poravnavo vseh dosedanjih nesreč.
Nastop gdč. Mire Baši'eve na XIX. Slovanskem večeru
sluga, da se fe ta domača obrt povzdignila s posebnimi vzornimi izdelki in dobila svetovni sloves Dosegel je kupčijske zveze z Beogradom, Dunajem Berlinom, Parizom, Londonom in tudi z Ameriko. Lepi denar-ci, da, milijoni so že pritekli za čipke v naše kraje, v dobro pridnim čipkarskim de-la\kam in celim družinam.
Dolgo je ostal fant, na koncu fantovske dobe pa si je izbral mlado življenjsko družico iz poštene, narodno zavedne Pivkove hiše v Črnem vrhu nad Idrijo. Le kratko dobo 5 let sta živela v najlepši slogi in ljubezni ter neutrudno delala za napredek svojega trgovskega podjetja, kar mu je nenadoma umrla za nasledki španske bolezni. Z vzorno pridnostjo in sposobnostjo si je bi> Primožič pridobil lepo premoženje. Pa v prepričanju in trdnem zaupanju na po štenost drugih, je doživel bridka razočara
Slovanski večer je od nekdaj Imel namen, da seznani ljubljansko občinstvo M našimi mlajšimi umetniki tet jih v izbranem sporedu predstavi poslušalstvu. Zato je bila povabljena na ta večer k sodelovanju naša priznana, mlada umetnica gdč Mira Bušičeva, ki jo poznamo te iz opere in drugih prireditev. Z obširnim dramatskim izrazom svojega soprana nam bo podala Zajčevo »Domovini in ljubavt«, Hacejevo »Serenado* in prikupno Stritofovo pesem »Mene pa glava bolic ...
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, t lahkoto doseči izpraznjen je črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl rcg. s. bf. mvtm-m.
Razgovori in stihi v Beogradu
Božidar Kovacevlc
Redakcija tn oprava »Srpskega književnega glasnika« imata svoje prostore na Kraljevem trgu, v palači Kolarčeve zadužbine, kjer je tudi dvorana Narodnega univerziteta. V bližini stare univerze, nad knjigarno, ki se imenuje »Svetlost«, zadaj v četrtem nadstropju, kamor ne prihajajo glasovi s trga, se shajajo pri urednikih Božidarju Kovačeviču ln Radoju P. Kneževiču sodelavci revije. Kljub neprijaznemu duhovnemu podnebju in neugodnim materialnim razmeram je SKG ohranil nekdanje centralno in reprezentativno mesto v srbskem revialnem tisku. V njegovih letnikih se družijo najsvetlejše tradicije predvojne srbske Moderne z mnogimi zaleti in uspehi povojnega tavanja ln eksperimentiranja.
Vodilna beograjska lite-arna revija nikakor ni v zavidljivem položaju. Čeprav Ima mnogo širši ekspanzijski krog, kakor ga daje slovenski jezik našim slovstvenim obzornikom ln dasi je dobro urejevana, se ne more ponašati z ugodnejšim položajem, kakor ga Imajo naše revije, že samo dejstvo, da ne more redno plačevati honorarja sotrudnlkom, označuje dovolj trpko položaj tega centralnega književnega glasila, ki predstavlja staro ln mlado elito beograjskega kulturnega kroga.
V redakciH »Srpskega Književnega glasnika« sem obiskal njegovega urednika, g. Božidarja Kovačevima, ki se dolga
leta zanima za slovensko književnost. Nisva se videla že dobrih deset let; odtlej se je zaokrožil njegov vnanji videz in naraslo njegovo delo. G. B. Kovačevič je po rodu iz Beograda (r. 1902). Na beograjski filozofski fakulteti je študiral jugoslov. ln svetovno književnost, na Sorbonl pa zgodovino (Eisenman), sociologijo ln rusko književnost (Legras). Bil je eden izmed urednikov velikega magazina »Reč i slika«, štiri leta pa eden Izmed tajnikov in urednikov »Srpske književne zadruge«. Izdal je pesniške zbirke: »Alfe mojih duša« (1922), »Srč mladenstva« (1923), »Orač tišine« (1924), »Poeziia« (1926), »Vldjenja dijaka Božidara« (1928), »Razvigor« (1932) »Pesme« (1938). Dalje prozne knjige: »Naj-veči sevap« (1928), »Mirls vekova« (1930), Ptičje mleko« (1936), »Ljudi, zveri 1 divo-vi« (1938). Prevedel je lz francoščine Rol-landovo »Beethovnovo življenje« ln nekaj Baudelaira, lz latinščine pa Petronlja Arbitra »Pojedino pri Trimalhionu , ter nekatere reči lz ruščine. Spisal je eseje o Rakiču, Nušiču, M. Petkoviču-Disu, Steva-nu Sremcu, Ujcviču, o srbski ln hrvatski poeziji od Iliča ln Kranjčeviča do danes, o bogomilih, o grški drami, o Baudelaireu, o VI. Solovjevu i. t. d.
Razgovor z g. Kovačevičem se Jc sukal okoli položaja literature in književnikov v srbskem kulturnem krogu.
Književnost Je t krizi
—	Naša književnost je v krizi — je dejal g. Kovačevič — Del pisateljev molči, drugi dei le malo ustvarja. Nušič je umrl in zapustil gledališče brez novih komedij, mrtev je tudi Milan Rakič, ki je že za življenja umolknil. Nič več literarno ne ustvarjajo Veljko Petrovič, Svetislav Ste-fanovič, Sima Pandurovič, Dragiša Vasič, Milan Kašanin. Gustav Krklcc. Samo včasi se oglase Jovan Dučič, Ivo Andrič, Nike Bartulovič. Agilm so še Andjelko Krstlč. Isidora Sekulič, Desanka Makslmovlč, Sto-jan Žlvadinovič, Rade Dralnac.
—	Književnike bi lahko razdelili na tra-diclonaliste, moderniste ln socialiste (ne na socialne pisatelje, kajti vsi pisatelji so socialni; pod socialisti razumemo tiste, ki
zavestno zastopajo tendence marksističnega in materialističnega nazora.) Največ avantgarde in eksperimentov je še vedno v poeziji. Najboljša je naša povest, medtem ko je roman redek in slab. Z velikimi nadejam! pričakujemo obsežni družbeni roman pisatelja »Srbske trilogije« Stevana Jakovi jevlča Ta roman bi imel iziti še v teku letošnje zime. Izmed najmlajših delujeta in obetata Mllivoje Ristič, (pesmi, povesti in romani) in Nikola Lotičič (povesti). Zelo agilna je bila bosenska skupina v Sarajevu, a je v zadnjih letih umolknila. — V splošnem bi lahko prišel do tehle sklepov: Književnikov je mnogo in iz vsake naše pokrajine, žal da premalo ustvarjajo. Južna Srbija je dala Andietka Krstiča ln Grlgorlja Božoviča, severna Srbija Panduroviča, Vasiča, živadinoviča, Maksimovičevo, Rastka Petroviča, Rada Drainca. Stevana Jakovljeviča, Dušana Nl-kolajeviča ln druge. Vojvodino zastopajo v naši sodobni literaturi Veljko Petrovič, Milan Kašanin, Jovan Popovič, Isidora Sekulič. Svetislav Stefanovič; Bosno Borlvoje Jevtič in I. Samokovliila, Hercegovino Jovan Dučič ln Hansa Humo. Slavonijo Petar S. Petrovič mlajši in Emil Petrovič, Liko Branko Maslč. Črno goro Loplčič Itd. — Zastopana je vsaka pokrajina, kler žive Srbi. nedostaja samo elana ln sredstev za boljše stanje domače literature.
— Tega so predvsem krivi čltatelji. Tisti, ki Imajo polna usta patriotizma, ne marajo kupovati knjig. Ce naši premožnejši ljudje kupu 1ejo knjige, si le prepogosto nabavljajo tuje izdaje r lepi vezavi, ki . so bolj za okras kakor pa za čltanje. Krivi so pa tudi pisatelji s svojimi večnimi nreplri ln aferami, ki le prepogosto potekajo lz zavisti. Kolikor mflhl 1e vreden kakš«n knllževnlk. toliko bolj išče prepirov in spletkarstva, ali pa se zateka pod
* politično vejo. Mnogi pisatelji so kri v t št zaradi tega, ker ne posvečajo zadosti pozornosti občinstvu ln se tako rekoč sploh i ne zmenijo za čitatelje. V našem narodnem življenju je še ogromno gradiva, Id čaka epičnih oblikovalcev. Tako imamo malo povesti ln romanov o sodobnem življenju na vasi, o Južni Srbiji, o novih ra»-merah v Vojvodini, o agrarnem osvobo-jenju bosenskega kmeta. V naših povestih ln romanih je malo problematike ln prav« razčlembe družabnega stanja. Prt nas se žal v večji meri polemizira ln delajo programi nego se ustvarja. Nekaj so kriv« tudi kulturne ustanove. Delovne metode T njih so dokaj zastarele. Zares bi bila velika škoda, če bi te ustanove Izgubile značaj. ki so ga Imele do najnovejšega časa, toda bojim se, da ga bodo Izgubile. Nadalje so krivi tudi Izdajatelji. Sodobnih do-mačih pisateljev nobeden rad ne Izdaja. V tem pravcu se do neke mere uveljavljata samo Srpska književna zadruga In založnik Geca Kon, toda tudi njuno delo nI zadostno ln tudi ta dva Izdajatelja bi lahko storila mnogo več. Potlej so krivi tudi dnevniki. V nobenem našem listu nimate rubrike, ki bi zasledovala vse, kar pri nas izide ln sicer kolikor mogoče nepristransko. Pomembno bi bilo, da bi naši dnevniki prinašali enkrat na teden literarno In umetniško prilogo s povestmi, poezijo, eseji, književnimi poročili ln bibliografijo, nekako tako kakor »Letterary Times«. Take priloge naj bi dale tudi povprečnemu čita-telju pregled in sliko naše sodobne literature ln ga skušale ogreti za njene resnične vrednote. Poleg tega pogrešamo dobro kritiko. Današnji kritiki nimajo avtoritete, nemara zeto, ker nimajo zadostno kulture ln ker jih le prepogosto vodijo osebni razlogi. Lahko bi celo rekli, da kritikov sploh več nimamo: so to samo aovU
GOSPODARSTVO
Davki in podjetnost
K zasedanju vsedržavne konference gospodarskih
zbornic v Ljubljani
Ko smo leta 1928 po desetletnem kaotičnem stanju dobili za vso državo enotne davčne predpise, je pomenilo uveljavljenje zakona o neposrednih davkih velik napredek, čeprav je bil zakon v narodni skupščini sprejet kot kompromis in je imel od početka vse hibe kompromisa. V teku desetletnega Izvajanja je bilo besedilo zakona ponovno spremenjeno in dopolnjeno, toda v osnovah je ostal nespremenjen celotni davčni sistem, ki je bil s tem zakonom uveden. V prvotnem predlogu tega zakona je bila poleg sedaj obstoječih davčnih oblik zamišljena tudi dohodnina, ki pa so jo pozneje črtali, nakar je bil kot nadomestek uveden progresiven dopolnilni davek, ki se računa za vsako davčno obliko posebej. V tem pa Je od početka največja hiba našega davčnega sistema, saj favorizira one, ki se jim dohodki obdavčujejo na več mestih ali z različnimi davčnimi oblikami.
Druga velika hiba našega davčnega sistema Je v tem. da se razne vrste dohodkov različno obdavčujejo, pri čemer so favorizirani oni, ki Imajo dohodke v obliki rente. Tako so dohodki od obresti državnih papirjev sploh prosti vsakega davka in dokla.de. dohodki od obresti hranilnih vlog pa so razmeroma malo obremenjeni, (oproščeni so doklad in so Izvzeti iz sistema progresivnega obdavčenja); na drugI etranl pa so davčne stopnje, ki obremenjujejo dohodke od dela in podjetnosti, razmeroma visoke. Končno naš davčni sistem ne pozna eksistenčnega mlnima, razen pri uslužbenskem davku.
Načrt! za reformo davčnega sistema
2e Izkušnje prvih let Izvajanja davčnega zakona so pokazale, da bo treba reformirati ves davčni sistem, na katerem je zgrajen davčni zakon. Dosedanje davčne novele pa so prinesle le take spremembe ln korekture, ki sistema niso bistveno spreminjale Zato je vprašanje davčne reforme, ki bi posegla tudi v osnove zakona, že dolgo na dnevnem redu.
Misel, da bi se znižala obremenitev po obstoječih davčnih stopnjah predvsem z omlljenjem aH črtanjem progresivnega dopolnilnega davka, ki obremenjuje posamezne vrste dohodkov, obenem pa uvedla dohodnina, ki bi zajela skupne dohodke in jih progresivno obdavčila, je Izzvala tehtne ln upravičene pomisleke ne samo zaradi tega, ker je dohodnina še v slabem spominu lz dobe pred letom 1928 (zlasti v Sloveniji) ln je v splošnem nesimpatlčna, čeprav je pri pravilnem izvajanju pravična, temveč tudi zaradi tega, ker nimamo povsod v državi sposobnega in za tak posel kvalificiranega davčnega uradništva. Tudi davčna morala davkoplačevalcev nI na potrebni višini ln bi uvedba dohodnine sploh pomenila skok v negotovost, posebno v pogledu enakomernostl obremenitve, saj je zelo verjetno, da bi se zakon ponekod dosledno izvajal, drugod pa ne.
Nadalje obstoja že iz leta 1S28. načrt o progresivnem splošnem dopolnilnem davku, ki bi se nalagal na skupno vsoto vsem davčnim oblikam podvrženega dohodka. Ko je bila v prvotnem načrtu davčnega zakona leta 1928 črtana dohodnina ln je bilo treba kot nadomestek uvesti progresiven dopolnilni davek, sta bili postavlieni dve alternativi za uvedbo tesra dopolnilnega davka: 1. da se ta donolnilnl davek uvede za vsako davčno obliko posebej, ali pa 2. da se dohodki, podvrženi raznim davčnim oblikam, seštejejo in se od te vsote odmeri progresivna splošna doklada. Ta drueri predi osr je bil leta 1928 zavržen, čeprav bi bil bolj pravičen; to pa zaradi tega, ker bi ugotavljanje take skupne osnove povzročilo razne težkoče.
Z Izbruhom vojne v Evropi je postalo vprašanje naše davčne reforme z istočasnim povišanjem davčnih bremen zelo nujno. saj so se državni izdatki tudi v naši državi, čeprav je nevtralna, naglo povečali. Situaclla 1e zahtevala, da se dosežejo večji dohodki še v tekočem proračunskem letu, ln sicer ne samo zaradi tega, da dobimo vsaj delno krltie znatno povečanih Izdatkov, temveč tudi zaradi te<ra. da se zopet absorbira denar, ki je prišel v promet s povečanjem obtoka bankovcev, ker obstoja nevarnost. da se ta denar pojavi na trgu kot dodatna kupna moč.
Hibe našega davčnega zakona niso
odstranjene
Tako smo dobili davčno reformo z uredbo o spremembi in dopolnitvi zakona o neposrednih davkih, ki je izšla 23. decembra preteklega leta. Ta davčna reforma prinaša navzlic olajšavam za malega kmeta ln obrtnika novo občutno obremenitev. Predpisi te davčne novele so zelo dalekosežni. Vendar pa zakonodajalec z novimi predpisi ne posega globlje v osnove obstoječega ne ravno pravičnega davčnega sistema. Viden je predvsem namen, pritegniti davkoplačevalce z večjimi in največjimi dohodki k znatno večjemu prispevanju v državno blagajno. Druga značilnost davčne reforme pa je v tem, da uvaja naravnost drakonske predpise za davčne prestopke in davčno utajo. kJ a* te označujejo v naši javnosti
Gotovo je upravičeno prizadevanje, da se v sedanjih kritičnih časih povečajo davčna bremena onim, ki imajo večje dohodke in lahko več prispevajo, ln da se obenem prepreči izigravanje obstoječih predpisov in izmikanje pravičnemu obdavčenju. Najnovejša davčna novela pa tega namena ni prav dosegla. S poostreno progresivnostjo dopolnilnega davka so se še povečale razlike v korist onim, ki se jim dohodki obdavčujejo na več mestih ali z različnimi davčnimi oblikami. Tako se na primer hišnemu posestniku, ki mu hiša po odbitku odstotka za režijo ln amortizacijo do-naša 10.000 din na leto, odmeri dopolnilni davek v višini 2%. Ce Ima hišni posestnik 10 takih hiš na področju različnih davčnih uprav, plača tudi le 2% dopolnilnega davka, ker se dohodek od vsake hiše v tem primeru posebej obdavči. Ce pa Ima 10 takih hiš na področju iste davčne uprave, tedaj plača 10% dopolnilnega davka. Ta razlika se še stopnjuje, ker se na progresivno zgradarino še nabije progresivni obrambni prispevek. Sorazmerno malo dopolnilnega davka plača tudi oni, ki Ima sicer visoke dohodke, toda take, ki so podvrženi raznim davčnim oblikam, v nasprotju z onim, ki ima sicer enake dohodke, pa so ti dohodki podvrženi le eni davčni obliki.
Z novo davčno reformo je pri vseh davčnih oblikah povečana progresivnost dopolnilnega davka (ki je bil, kakor rečeno, uveden kot nadomestilo za dohodnino), medtem ko je pri uslužbenskem davku poostrena progresivnost samega davka. Poleg tega se obrambni prispevek, kot pribl-tek na celotno davčno odmero, po novi lestvici stopnjuje od 10 do 60%. Iz vsega tega moramo sklepati, da je bil zaradi prej navedenih pomislekov zavržen predlog za spremembo samega davčnega sistema, zlasti pa za uvedbo dohodnine, ki bi zahtevala bistveno omlljenje ali ukinjenje dopol nilnega davka. Zato ne moremo prav verjeti najnovejšim vestem iz Beograda, ki pravijo, da se pripravlja poleg že objavljene novele k davčnemu zakonu še uvedba neke vrste dohodnine.
Prizadeti so predvsem zavezanci pridobnine In družbenega davka
Največ povoda za razmišljanje pa daje dejstvo, da se z davčno reformo še povečajo razlike pri obdavčenju dohodkov, ki so podvrženi raznim davčnim oblikam, ln sicer v tej smeri, da se nova bremena odvalijo predvsem na priaobnino in družbeni davek. Po teh dveh davčnih oblikah se je doslej davek odmerjal v posameznih primerih bolj obzirno, s čimer pa so se le v praksi korigirale hibe samega sistema. Ze strogo ln dosledno Izvajanje dosedanjih predpisov glede pridobnine in družbenega davka bi prineslo občutno povečanje davčnega bremena. Tudi se ne da ugovarjati zahtevi po strožji odmeri pridobnine ln družbenega davka v onih primerih, kjer so se posamezna podjetja, zlasti taka, ki imajo zveze z inozemskim kapitalom, uspešno Izogibala obdavčenju in spretno odtegovala davčni dolžnosti. Ta cilj pa bi se dal doseči tudi z manj drakonskimi ukrepi, kakor jih vsebuje davčna novela v kazenskih določbah.
Toda zakonodajalec je vrhu tega smatral za potrebno, občutno povišati tudi davčne stopnje ln dopolnilni davek, pri čemer je očitno prezrl, kakšne posledice lahko izzove davčni režim, ki nalaga najvišja bremena na dohodke od dela in podjetnosti,
Id vtdl povsod le davčne utaje In vrhu tega z nagradami podžiga davčno uredništvo, naj gleda predvsem na to, kako bo naložilo davkoplačevalcu čim večja bremena (s posebno uredbo je ustanovljen fond za podeljevanje nagrad organom finančne uprave za uspešno delo pri odmeri in Izterjevanju davkov). Država ne more dajati nagrad skupini uradnikov samo zato, da vršijo svojo dolžnost, ki so jo po zakonu dolžni vršiti. Ce pa ima nagrada namen, da omogoči državi večje dohodke, potem prihaja v nasprotje z osnovnim načelom davčne administracije, po katerem je dolžnost davčnega uradnika, vršiti svoje posle zgolj po zakonu. V javnosti je že padla beseda, da država s tem podkupuje svoje uradnike, da bi odmerili ln pobrali čim več davkov. Ne nasprotujemo v načelu tem posebnim nagradam davčnim uradnikom, ki so slabo plačani, vendar se nagrade ne bi smele deliti po višini odmerjenih ln Izterjanih davkov.
Kam naj vodi režim, ki z davki k&znilje podjetnost
Vsiljuje se nam vprašanje, ali so vodilni uradniki finančnega ministrstva, ki so pripravili to novelo, pomislili, kam naj vodi davčni režim, ki najobčutneje obremenjuje podjetne ljudi, ki svoj denar Investirajo je podjetne ljudi, ki svoj denar investirajo v pridobitna podjetja In ustvarjajo s tem nove možnosti za zaposlitev, medtem ko daje velike ugodnosti ln celo davčno prostost onim, ki le obrestonosno naložijo svoj kapital, zlasti v državne papirje, ln sploh ljudi, ki živijo zgolj od rente.
Kakšne perspektive se nam obetajo za bodoči gospodarski In socialni razvoj, čr bomo na ta način ubili vsako Iniciativnost In podjetnost, ki sta vendar prvi poq-oj za napredek In blagostanje t Kdo bo preskrhel kruha doraščajočl mladini, če ne bomo ustvarili novih produkcijskih naprav ln novih možnosti zaposlitve. Zavedati se moramo, da so marsikateri kočljivi in sumljivi pojavi v zadnjih letih nastali kot posledica brezposelnosti mladih ljudi, ki hočejo delati, pa ne najdejo zaposlitve. Taki škodljivi pojavi se dalo zadušiti Ie na ta način, da se dorasli In Izšolani mladini vzame največja skrb, to je skrb za eksistenco.
Naša država Ima vse poboje za uspešen arosnodarski razvoj. Imamo prlrodna bogastva in vendar smo tako revni ln zaostali nasnrotl drugim državam. Vse to na !e zaradi tesra. ker ne znamo Izkoristiti danih noeojev. ker nismo dovoli Iniciativni ln podletnl Dnevno moramo onažatl, kako tuj kapital posesra po tem naSem naravnem bosrastvu ln kako ga s pridom ln z dobičkom Izkorišča.
Naša davčna reforma le bila Izdelana očitno pod vtisom popuI« mlh pospodarsklb nn*1rnn1, ki slonllo boli na čustvovnnlu. kakor na stvarnih snomanllh Nnperlena je predvsem nrotl poruptlem Orehe male-pn števila podletll ki izkoriščalo svoj položaj na škodo suloš^ostl. na1 sodni noslio vsa ostala podletla. Tudi naša Invnost vidi le ona podila, ki lmalo ogromne dobičke (po večini Inozemska), ne vidi pa onih. ki se bore za svoi oh<sto1 In za obstoj svoiih nnm^ščenrev ln delavcev.
Po podatkih, ki smo 11h vzeli Ir državnega »statističnem letopisa«. je 897 delniških družb v naši dr**vi 7. davnlro S ml-IMard dhmrfpv leta 19^7 lrk«raio 739 milijonov din čisteea dobička ln milijonov d'p Ironije: od tera čistega deMčka na odpade več k»kor polovica na 70 družb rudarske industrije, ki so po večini v rokah inozemskega k""it!>ln: ostale družbe (brez rudarskih), k« iih je 817 na so imele nri pla^mlei 4.1 m"Harde din 347 mlliionov rfln dobitka In 191 mfHonov din Imibe (1.1936 255 mlliionov dohlčkn In 9*1 mllMo-nov Izo-ub« leta 1935 pa 187 mllHonnv dobička in 315 mPHonov l^nibe). Te dni na smo v zveri z reformo d1v1dppdnp<»a davka člt.*t1 uradne podatke. po katerih 1e lani od 592 delniških družh (brez bank) Imla-čalo divldendo Ip 124 družb (dobra netlna). In sicer v znesku 137 mlUVtnov din Res je. da so med temi družbami tudi take ki so del dobičkov lml^čale v drutrl obliki kar skuša nova davčna reform* preprečiti z ostrimi novimi nrednisi. Navzlic temu na labko rečemo, da več	no1o\dra In-
dustrijskih delniških družb p* zasluži toliko. da bi mopla 1rn1o?n«atl dlvldmdn Podobno je pri Industrijskih porf1"tl1h. ki so zavezana prldnhnlnl. Medtem ko Je vsa pozornost naše javno«*! In flnan*"« uprave usmerjana na podletla. se malokdo za-plma *a Oeromno ne^v^AVČene dobodVp. ki jih imajo rentnikl od obresti državnih pa-
narji ali profesorji, ki pišejo zapiske o J knjigah ln o drugih kulturnih pojavih. Med ' tem pa izdajajo pesniki na lastne stroške zbirke svoje poezije, a knjige povesti ali esejev leže v predalih pisalnih miz kot rokopisi.
Kulturne vezi s Slovenci
Glede kulturnih vezi med Srbi ln Slovenci ml je dejal g. Božidar Kovačevič med drugim tole:
— Rad imam Slovenijo ln njen svet. To leto (1939) sem bil petkrat v Sloveniji in sem jo prepotoval vso med Triglavom ln Sotlo. Povzpel sem se na škrlatico. Vi gotovo ne veste, kje je Lesno brdo, a jaz to vem. V svoji knjižici Imam mnoge vaše pisatelje od Prešerna do Župančiča. Pravkar sem prečital Petretov »Poizkus illrlz-ma pri Slovencih« ln Sodnikove »Descar-tesa«. »Srpski književni glasnik« bi hotel navezati čim tesnejše vezi s Slovenci ln z vašo literaturo. V eni prihodnjih številk bomo priobčili neko novelo Vladimirja Bar-tola, če dobimo avtorizacljo. Menim, da bi bilo treba v slovenščini objaviti dobro antologijo srbske narodne poezije ln kakšen zbornik naše lepe proze. Slovence bi utegnilo zanimati, kaj pripoveduje Vuk Ka-radžič o Srbiji v začetku 19. stol. Zanimali bi jih tudi memoarji Mateja Nenado-viča. Treba bi bilo prevesti Lazo Lazare-viča, kmečke povesti Janka Veselinoviča, romane Svetolika Rankovlča, Slovenska Matica naj bi, če le mogoče, vsako leto izdala kakšnega našega pisatelja. To bi bila najboljša pot, da bi se Intimno spoznavali med seboj s posredovanjem najboljših literarnih stvaritev Srbi pa bi hoteli imeti Cankarja, vsaj vse drame, romane in poveš«. Prepričan sem. da bi lepa in dobro prevedena izdaja Cankarjevih izbranih spisov bila pri nas lepo sprejeta. Morda bi Jo Izdala vaša »Akademska založba« ali pa Državna Stamparija v Beo-
gradu. Poleg tega si želimo antologije po- j ezije in proze. Taisto mislim, da bi raz- | stave naših umetnikov v Ljubljani ln vaših v Beogradu tudi doprinesle znaten delež k medsebojnemu spoznavanju, prav tako kakor medsebojni obiski koncertnih zborov in gledaliških ansamblov. Osebno sem tega mnenja, da so tri Akademije znanosti in umetnosti kulturni luksus, a če že obstoje, bi jih kazalo koordinirati v višjo, v vsakem pogledu reprezentativno ustanovo z imenom »Akademija kraljevine Jugoslavije«.
— V kulturi in v književnosti posebej nam je potrebna strpnost, širokosrčnost ln pa duh edinstva južnih Slovanov. Kakršna koli 2e bodi naša književnost: socialna, nacionalna, tradicionalna, vedno mora biti tolerantnega duha. mora zedinjevatl ln biti splošno Človeška. Kajti književnost vsakega naroda ima slej ko prej kot eno svojih največjih nalog, da veže med seboj vse ljudi, vse družbene razrede in vse dobe.
Zapiski
JOŽA UPRKA
Po velikih izgubah, ki so zadele češko literaturo, poročajo sedaj o smrti enega najbolj znanih čeških slikarjev Joža Upr-ke. Leta 1861. v Knčzdubu na Moravskem rojeni slikar je umrl v domačem kraju, kjer je živel kot kmet. Joža Uprka ie začel slikati pod vplivom impresionistov, od kater'h je sprejel ljubezen do barv in njihovih učinkov. Razšel pa se je z njimi v svojem realističnem gledanlu predmetov, zlasti pa v ljubezni do folklornih mr»tivov Kot umetnik in kot človek Je bil globoko zra-ščen z zemljo in ljudstvom Uprkova umetnost je skoraj vsa posvečena zemlji in kmetu ter ima močno obeležje moravsko-slovaške pokraj!ne. Tako. kakor ie Uprka slikal narodne noše in običaje (na pr, zna-
t
menito romanje k Sv. Antoničku). ni umel nihče pred njim in ne za njim: v tem žanru je bil Joža Uprka edinstven. Za svoje slikarsko delo ie b 1 deležen mnogih časti; tako ga je tudi Češka akademija v Pragi izvolila za svojega člana. Z njim je izginila iz češko-moravskega življenja ena najbolj korenitih osebnosti in moravski Slovak:, iz katerih vrst je potekel tudi T. G. Masaryk. so izgubili svojega največjega »pesnika s čopičem«, ki ie zastopal v umetnosti njihovo značilno svojstvenost.
Prve publikacije Akademije znanosti ln
umetnosti v Ljubljani. Pravkar so Izšle prve tri knjižne Izdaje slovenske Akademije. Kot prva knjiga zbirke »Korespondence pomembnih Slovencev« je izšla v knjigi velikega formata na 227 straneh »Zoisova korespondenca 1808— 18 0 9« v redakciji unlv. prof. dr. Franceta Kidriča, ki je knjigo opremil s komentarjem ln daljšim uvodom. Kot prva knjiga zbirke »Viri za zgodovino Slovencev« Je izšel prvi zvezek »Srednjeveških urbarjev za Slovenijo« v redakciji univ. prof. dr. Milka Kosa. Knjiga obsega urbarje salzburške nadškoflje ln šteje 166 strani, za prilogo pa ima geografsko skico salzburške posesti v ptujskem ln ormoškem okraju. Tretja zbirka se Imenuje »Dela Akademije znanosti v Ljubljani. Filozofsko — fllolofiko — historični razred«. Kot prva knjiga te zbirke Je Izšlo obsežno filozofsko delo univ. prof. Franceta Vebra »Vprašanje stvarnosti. Dejstva In analize«. Knjiga obseea skupno z daljšim re sume jem v nemškem Jeziku domalega petsto strani velike osmerke. Za sedaj samo kronistično beležimo Izid prvih znanstventh Izdaj naše Akademije, k posameznim knjigam se bomo vrnili ob prvi priliki z obširnejšim poročilom. ________
- >
ptrjev. To mo ljudje, Id nič n« ustvarjajo,
nič ne rlsklrajo, ljudje brez Iniciative ln podjetnosti, ki le vnovčujejo obresti od dospelih kuponov in ne plačajo alti pare davka čeprav imajo pogosto milijonske dohodke, v celoti pa menda celo več dohodkov kakor vsi podjetniki v naši državi, proti katerim so naperjeni drakonakl davčni predpisi. Vse to pa zaradi tega, ker premoženje rentnlkov za širšo javnost ni vidno.
Bojimo se, da se bo v prihodnjih letih nad vsem narodom ln nad vso državo hudo maščevalo, če bomo davčna vprašanja tre-tirali zgolj s fiskalnega zrellšča, brez ozi-rov na potrebe gospodarskega razvoja in socialnih prilik. Ce hočemo izkoristiti naša prirodna bogastva, zboljšatl splošni življenjski standard in ustvariti eksistenco naglo naraščajočemu prebivalstvu ter povečati obrambno moč naše države, moramo temeljito racionalizirati vso našo produkcijo ln ustvariti številne nove produkcijske naprave. Zboljšanje življenjskega standarda pa bo mogoče le tedaj, če se poveča produkcija v takem obsegu, da ne bo zadoščeno samo potrebam prirastka prebivalstva. Mnogi mislijo, da zadostuje, da se povišajo plače ln mezde, pa se bo dvignilo blagostanje. Taki ljudje ne vedo, da predstavljajo plače ln mezde kupno moč, ki mora biti vedno v ravnovesju s produkcijo.
Velik prirastek prebivalstva v naši državi nam torej nalaga še podvojeno skrb za povečanje produkcije, ki zahteva ustvarjanje novih produkcijskih možnosti ln naprav in povečano tvorbo novega nacionalnega kapitala. Vse to bi moral Imeti pred očmi zakonodajalec tudi pri določanju davčnih predpisov. Prav zato ne bi smel ubijati podjetnosti, temveč bi jo moral podpirati. Naš davčni sistem bi moral vsebovati čim več ugodnosti za one, ki doseženega dobička ne vzamejo lz podjetja ln ga ne zapravijo, temveč ga porabijo za nove Investicije za razširjenje in moderniziranje produkcijskih naprav, saj s tem največ koristijo splošnostl, kajti ustvarjanje novih produkcijskih naprav pomeni ustvarjanje pogojev za povečanje produkcije ln za zboljšanje splošnega življenjskega standarda. Nemčija je z olajšavami za nove Investicije navzlic visokim davkom dosegla velike uspehe.
Nekaj značilnih primerov
V docela nasprotni smeri pa se giblje naša davčna reforma. To vidimo najbolje, če navedemo nekaj primerov.
1.	Vzemimo, da ima nekdo 1 milijon razpoložljive gotovine. Ce za ta milijon kupi državne papirje, na primer 6% dalmatinske agrarne obveznice aH 6% Sumske obveznice, ki imajo danes tečaj 69 din za 100 din nomlnala. mu v te papirje naložen kapital donaša 8.7% obresti, to je na njegovo glavnico 1 milijon din v celoti 87.000 din letno. Od tega dohodka ne plača nobenih davkov.
2.	Ce svoje razpoložljive gotovine noče trajno naložiti, bo šel v hranilnico ln naložil denar kot hranilno vlogo po 5%. Vloga mu bo v tem primeru donašala 50.000 din na leto. plačal pa bo le 3% rentnega davka 11500 din). In k temu eno tretjino. (500 din) za obramnni prispevek, vsega torej 2000 din davka. Samoupravnih doklad ne plača. Na neposrednih davkih plača torej le 4% celotnega dohodka.
3.	Ce posodi razpoložljivi milijon gotovine neposredno hišnemu lastniku na hipoteko. lahko doseže 10% obresti, torej 100 000 din na leto. Od tega plača 12% rentnega davka, to Je 12.000 din: od teh 12.000 din 33% obrambnega prispevka, to je 3960 din, ln od rentnega davka še vse samoupravne doklade. Vzemimo, da znašajo samoupravne doklade 150% osnove; v tem primeru bi znašale samoupravne doklade 18 000 din. Skupaj bi torej plačal 33.960 din neposrednega davka, to Je zaokroženo S4% dohodka.
4.	Davčna obremenitev se ie precej poveča, če si oni, ki Ima 1 milijon dinarjev razpoložljive gotovine kupi hišo, ki mu daje 10% kosmatega donosa, to je 100.000 din. Od tega se po davčnih predpisih v Ljubljani odbije 20% za režijo in amortizacijo. Od preostalih 80.000 din mora plačati 12% osnovnega davka zgradarine ln 9% dopolnilnega davka, skupaj 21%, to Je 16.800 din: nadalje 150% samoupravnih doklad na osnovni davek, to je 14.400 din. Na zgradarino ln dopolnilni davek zgradarine (16.800 din) pa se odmeri še obrambni prispevek v višini 33%, to Je 5544 din. Skupaj plača torej 36.744 din neposrednega davka, kar predstavlja 46% čistega donosa.
Pri večjih dohodkih od zgradb Je zaradi progresivnosti dopolnilnega davka in zlasti obrambnega prispevka celotna obremenitev Se večja.
5.	Se večja je davčna obremenitev, če si oni, ki ima milijon dinarjev gotovine, kupi Industrijsko podjetje, zavezano pridob-nlni. Vzemimo ugoden primer, da to podjetje donaša na leto 100.000 din čistega dobička, pri čemer lastnik za svoje izdatke nič ni vzel lz podjetja ln je davek v tekočem letu plačal iz dobička prejšnjega
t leta. v tem primeru se odmeri 12%
1 na pridobnina (12.000 din), nadalje 10% dopolnilni davek pridobnine (10.000 din), na skupni znesek osnovnega ln dopolnilnega davka (22.000 din) pa Se obrambni prispevek, ki znaša v tem primeru 36%, to je 7920 din. Ce prištejemo Se 150% občinskih doklad na osnovni davek (12.000 din) kar da 18 000 din, tedaj doseže skupna vsota neposrednih davkov 47.920 din, to Je skoro 48% doseženega čistega dobička.	^
Pri večjih podjetjih Je te obremenitev Se mnogo znatnejSa. V našem primeru znaša dopolnilni davek samo 10%. medtem ko doseže pri davčni osnovi preko 1 milijona din kar 20%, pri čemer se tudi obrambni davek poviSa na 45% in znašajo v tem primeru vsi neposredni davki 64.4% doseženega čistega dohodka. Ce pa ima dotično podjetje Se povrhu podružnice, se poviša davek za znesek posebnega davčnega dodatka, ki se giblje od 0.3 do 1% prometa.
6. Enako huda Je obremenitev v primeru, če je treba plačati družbeni davek. Vzemimo, da kupi oni, ki Ima 1 milijon razpoložljive gotovine vse delnice delniške družbe z glavnico 1 milijona din ln 100.000 din rezerv ln da doseže ta družba 100.000 din čistega dobička, pri čemer plača davek lz dobička prejšnjega leta, tako da ta davek ne obremenjuje računa izgube ln dobička. V tem primeru plača družba 11% osnovnega družbenega davka (11.000 din), dopolnilni davek pa znaša 4%, ker Je donosnost glede na lastna sredstva 1.1 milijona din okrog 9%. Osnovni ln dopolnilni davek znašata torej skupaj 15%, to je 15.000 din. K temu se pribije 33% obrambnega prispevka (5000 din), ln če Se prištejemo občinske doklade v višini 150% (od osnovnega davka 11.000 din), kar da 16.500 din. tedaj dobimo skupno obremenitev z neposrednimi davki v višini 3G.500 din. Ta znesek moramo izločiti lz doseže« nee:a čistega dobička 100.000 din, tako da ostane 63.500 din. Ce se glede na predpisano dotacijo rezervnee:a fonda določi 60.000 din za tzplačilo dividende. ,1e treha od teh 60.000 din plačati dodatni davek, (prej dividendni davek) ki znaša pri največ 6% obrestovaniu 15% dividende. (9000 din); od teh 9000 din pa se pobere Se 30% obrambni prispevek, tako da znaša celotni dividendni davek 10.800 din. Za te znesek 10.800 din se poveča celotna davčna obremenitev, ki doseže torej 47.300 din ali 47% doseženega dohodka.
Kakor pri pridobninl se tudi v tem primeru davek znatno poveča pri večjih podjetjih ali pa pri večjem donosu. Ce vzame* mo podjetje z 10 milijoni glavnice in 1 milijonom rezerv, ki doseže na Isti način 20% čistega dobička, to je 2 milijona din, tedaj doseže obremenitev podjetja z neposrednim davkom in divldendnim davkom preko 60% doseženega čistega dobička, v ekstremnih primerih tudi do 70%.
Tu je treba še pripomniti, da morajo podjetja ki so utrpela izgubo, plačati minimalno pridobnino ali minimalni družbeni davek v razmerju s prometom odnosno z višino glavnice. Vsaka izguba podjetij pomeni propadanje s težavo ustvarjenega nacionalnega kapitala, ki se še poveča s plačilom minimalnega davka (delniške družb« so v letih od 1933—1937 utrpele 1680 milijonov din bilančne Izgube).
Navedeni primeri nam kažejo, da so V resnici najbolj obremenjeni davčni zavezanci lz vrst podjetništva, kar kaže, da se naši podjetniki res upravičeno vprašujejo, kdo naj v bodoče še ustanavlja produkcijska podjetja, kdo naj investira in riskira, če so druge vrste naložbe kapitala z davki mnogo manj obremenjene aJi pa je dohodek sploh davka prost. Kdo naj se ubija s skrbmi za podjetje, če Ima brez dela in skrbi od obrestonosne naložbe večje dohodke.
Gotovo Ima država Interes, da z davčnimi olajšavami vabi k nakupu državnih papirjev, mnenja pa smo da je z ukrepi za prisilno nalaganje rezerv dovolj preskrbljeno za plasma novih posojil. Država sama pa ne more, tudi če dobi na trgu dovolj denarja, prevzeti vlogo, ki jo je doslej vršila privatna iniciativa. Kam bi to dovedlo nam kažejo pogoste, docela zgrešene državne Investicije. Kakor je znano, hoče država graditi nove tvornlce sladkorja, nove cementne tvornlce Itd., čeprav je že kapaciteta obstoječih tvornic prevelika. Take zgrešene Investicije ne prinašajo nobene nove zaposlitve in povečanja produkcije, ker stoji novo nastavljenemu delavstvu in nameščenstvu v novih podjetjih nasproti Izguba zaposlitve pri ostalih podjetjih iste stroke.
Gotovo, država potrebuje denar, toda problem je v tem, obremeniti vse prebivalstvo progresivno po višini dohodkov ln preprečiti, da se veliko število državljanov z visokimi dohodki legalno ali Ilegalno Izmika davčni dolžnosti. Kakor v drugih državah bl lahko tudi pri nas ustvarili tak davčni sistem, ki bo pravičen ln ne bo obremenjeval samo delavnosti in podjetnosti S takim davčnim sistemom bi bilo še lažje doseči povečan donos, ki ie brez dvoma potreben za obrambo naše samostojnosti. kaknr tudi za zboljšanje položaja državnih uslužbencev*
Konferenca gospodarskih zbsrnic o davčni
reformi
.—i »'*•
V dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani se je včeraj pričela konferenca gospodarskih zbornic o vprašanjih, ki so v zvezi z nedavno objavljeno davčno reformo. Zanimanje za konferenco ie izredno veliko, saj je pr šlo navzlic slabim vremenskim razmeram lz vseh krajev države izredno veliko število delegatov, da osebno prisostvujejo važnim razpravam na tej konferenci. Zastopanih ie vsesa 14 gospodarskih zbornic, ki so poslale 52 delegatov, in 16 drugih gospodarskih korporacij, ki so poslale 28 delegatov.
Konferenci je predsedoval kot domaf;n predsednik ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin. v predsedništvo konference pa so bili izvoljeni zbornični predsedniki gg.: Milutin Stanojevič za Trgovinsko zbornico v Beogradu, dr. Stjepan Krasn'k za Trgovinsko zbornico v Zagrebu, dr. CekuS za Industrijsko zborn'co v Zagrebu, dr. DuSan Javtanovfč za Trgovinsko zbornico v Sarajevu, Vojln Varfčič za Tr<*ov!nsko-hidustrijsko zbornico v Skoplju. Jo°ip Ga-lovac za Trgovinsko-lndustriisko zbornico v Osijeku in Pero Kond:č za Trgovinsko-Industrijsko zbornico v Banla Luki. V zastopstvu finančnega ministra Je prspel v Ljubljano pomočnik finančnega ministra dr. Anton F:lipančič z osebnim referentom m'o!stra g. Mateio. Konferenco je otvoril predsednik IJtfb-

IJanske zbornice g. Ivan Je^afn. ki Je pozdravil oba odposlanca finančnega ministra in se jima zahvalil za pažnjo. k: sta io izkazala konferenci s svojo prisotnostjo. Zahvalil se je tudi delgatom za številni od?,:v v prepričanju, da bodo posvetili vse svoje izkušnje in znanje pravilni presoii davčns reforme. V posebno toplih besedah je pozdravil pomočnika finančnega ministra dr. Filipančiča. poudarjajoč njegove velike izkušnje v administrativnD-finančni služb! in v gospodarskem delu. Prosil ga je. da pokloni delu konference polno pažnjo
Pomočnik f nančnepa ministra dr. Flll-pančič se je zahvalil za pozdrav in je izjavil, da finančni minister dr. Sutej obžaluje. ker se zaradi nujnih poslov ne more osebno udeležiti konference, ki Ji želi popoln uspeh. V imenu finančnega ministra izraža upanje, da bo konferenca dovedla do takih rezultatov, od katerih država na bo imela 3code, gospodarstvo pa prmerna koristi. Finančno ministrstvo Je vedno pripravljeno iti gospodarskim krogom na roko, kolikor Je le mogoče. Lahko ste prepričani. }e na^as l dr. Filipančič. da se nI ničesar storilo zlonamerna Finančni minister je dober poznavalec naših gospodar* skih razmer. Pri tej fiskalni reformi, ki m še ni v celoti izvedena. Je treba gledati na to. da se gospodarstvo koVkor mogoče zaščiti, da obremenitev os bo predstavljala
delno konfiskacijo imovine, kakor se je to
zgodilo v mnogih drugih vojskujočih in nevtralnih državah Naši gospodarstveniki razumejo, da mora država za svojo eksistenco imet: potrebna sredstva Vse vaše pobude in predloge bomo skrbno proučili in kolikor le mogoče upoštevali
Izvajanja predsednika Ivana Jelačina
V svojem uvodnem referatu je predsednik g. Ivan Jelačin izrazil najprej obžalovanje, da se je tako obsežna davčna reforma izvršila brez predhodnega zaslišanja gospodarskih zbornic. Poudaril je, da gospodarstvo v polni meri razume resnost današnje situacije in potrebo ustvarjanja izdatnejših in novih izvorov državnih dohodkov. Gospodarski krogi so vedno imeli polno razumevanje za tako situacijo in so bili vedno pripravljeni na materialne žrtve. Način, kako se je finančno ministrstvo zamislilo ustvaritev teh novih dohodkov ni najbolj srečno izbran. Do Istega efekta bi lahko prišli na bolj primeren način nego je bilo to storjeno. V tej zvezi je treba opozoriti na odločbo člena 105 ustave, ki določa, da je davčna obveznost splošna. Reforma, ki je bila izvedena z uredbo. nima značaja začasnega ukrepa, temveč ima značaj normalne davčne reforme, katere rok trajanja ni omejen na prehodno dobo enega proračunskega leta. Taks reforma se v smislu člena 104 ustave ne bi smela izdati brez sodelovanja narodnega predstavništva in ne brez predhodnega zaslišanja gospodarskih zbornic. Ker pa je reforma že izvedena je treba vsaj naknadno staviti predloge za revizijo, ki naj predstavlja kompromis med imperativnimi potrebami države na eni strani in stvarnimi možnostmi obremenitve na drugi Strani.
Če je nastopil za dr?avo posojaj nujnosti, tedaj bi bHo treba pritegniti k davčni obveznosti predvsem davčne zavezance, ki so doslej uživali davčne privilegije ter popolno ali delno oprostitev davčnih obvez, ker je davčna dolžnost splošna ln zlasti v težkih časih ne moremo trneti dalekosež-rtih izjem in oprostitve Tu so mišljene predvsem oprostitve, predvidele v členu 76 zakona o neposrednih davkih (davčna prostost zadrugi, ki v okviru objavljene davčne reforme niso ukinjene, niti zmanjšane. Tudi ne moremo razumeti, da so v sedanjih časih poveri uvoz važnih trošarin skih predmetov zlasti pogonskih sredstev za motorni prnmet monopolni ustanovi, ki ni v stan ni. da oskrbuie državo, kar princa stomiHinnsko škodo gospodarstvu in dr?avnl binfaini.
Naša davčna zakonodaja 1e ra nas preveč knmn'iHrana. nepregledna, da bi jo administrativni anarat. ki je številčno nezadosten in Improviziran, lahko nnvltnn npo rabljaL V tem pogledu nam davčna refor-
ma ni prinesla pričakovanih sprememb,
Izvršena davčna reforma je v svoji Koncepciji tudi zelo enostranska, ker koncentrira vso težo povečanih davčnih bremen in strožjega postopanja na maloštevilna podjetja, na trgovino m industrijo, med tem ko ne nalaga sorazmernih bremen številnejšim vrstam davčnih zavezancev, ki predstavljajo 80% prebivalstva. Z novo uredbo je določen edinstven davčni postopek in so predpisane disciplinske kazni do 200.000 din, predvidene pa so tudi kazni zapora in obstoja možnost večkratnega kaznovanja za eden in isti prestopek. Pri določanju davčnih stopenj se tudi niso upoštevale ogromne samoupravne doklade. \ mnogih primerih so davki, če se odmerii« od prometa, večji nego znaša ves zaslužek kar priča, da izdane določbe niso bile dobro premišljene, ker se ne more od nikogar zahtevari, da plača več davka negr znaša zaslužek. Gre tudi za vprašanje prehoda lz dosedanjega davčnega režima na novi davčni režim. Naloga konference je velika in težavna, zato je potrebno, da vsi vložijo v delo konference vse svoje znanje da se postavijo stvari na svoja mesta in da se kraljevski vladi predloži minimalni program potrebnih sprememb in dopolnitev v interesu ohranitve gospodarskega dela in razvoja brez škode za državne potrebe, ki jih je treba zadovoljiti.
Referati
Po končanem uvodnem referatu predsednika Ivana Jelačina so bili iznešeni referati o posameznih davčnih vprašanjih. Zanimiv referat o pridobninl je podal generalni tajnik Trgovske zbornice v Beogradu g. Svetislav Marodič. Generalni tajnik zagrebške Industrijske zbornice g. Bauer je razpravljal o noveliranju družbenega divi-dfndnega in uslužbenskega davka, med tem ko je o reformah rentnega davka poročal v imenu Saveza denarnih zavodov v Zagrebu referent g. Zvonimir Šipuš. Glavna tajnik Industrijske zbornice v Beogradu dr Stevan Popovič se je podrobno pečal z narodno obrambnim prispevkom. V imenu Zbornice za TOI v Ljubljani pa je referiral o davku na poslovni promet g Stane Vidmar. O spremembah kazenskih predpisov davčnega zakona, o fondu za nagrade davčnim uradnikom in o uredbi o odpisu davkov je podal zanimivo poročilo generalni tajnik zagrebške Trgovinske zbornice dr. Viekoslav Fleišer, o spremembah in dopolnitvah taksnega zakona pa tajnik Trgov?nske zbornice v Osijeku dr Tomis^v Belian. Končno je referiral o državni trošarini na vino in žeanje tajnik Zbornice za TOI v Novem Sadu dr Slavko Stanič. Po končanih referatih }e bila včerajšnja konferenca zaključena Danes dopoldne na se bo pričela debata o predloženih referatih.
Angleški list o sovjetskih načrtih proti Rumuniji
Anglefki list »Match« poroča, da je sovjetska vojna uprava ustanovila v Odesi
novo vojno okrožje in za načelnika imenovala mladega generala Mihološina. To imenovanje Je do neke mere velika senzacija, ker je izzvalo resno vznemirjenje med generali in višjimi oficirji sovjetske vojske. Mlhološin spads namreč v isto skupino Stalinovih protežirancev kakor poveljnik eningrajskega vojnega okruga. nedavno odstavljeni Mereckov. V vojaških krogih pravijo, da pomeni njegovo imenovanje pripravo za udar proti Rumuniji, kar naj oopravi zaradi finskih neuspehov omajani 'gled rdeče vojske.
Stalinu Je te mbolj ležeče na pohodu orotl Rumuniji, kjer se nadeja hitrejših vojaških uspehov, ker tudi sovjetska javnost ve, da vsa odgovornost za vojno proti ^tnski pada izključno na Stalina. Sovjetski strokovni vojaški krogi smatrajo, da 'e čas za novo vojno operacilo Izbran ze-'o neprimerno, vendar pa Je Stalin prepri-
čan. da vpad v Besarabijo ne bi Ml združen s prevelikim tveganjem. Po sovjetskih informacijah Rumuni ob Dnjestru niso utrjeni, pa bi jih bilo z vsem navalom sovjetske številčne in tehnične premoči mogoče potisniti iz Besarabije, preden bi jim mogel priti kdo na pomoč. Ako bi potem ne kazalo prodirati dalje, pa bi ponudili Rumuniji mir in celo nenapadalno pogodbo, kar bi po pričakovanju kremelj-skih mogotcev sprejela ne le Rumunija sama. temveč tudi Anglija in Francija.
Imenovani angleški list zatrjuje, da ima svoje informacije iz zelo zanesljivih virov Po finskih izkušnjah vodstvo rdeče vojske sicer ni tako optimistično kakor Stalin, vendar pa beseda eeneralov strokovnjakov nič ne zaleže v Kremlju. Ker je znano, da je Mihološln izdelal strateški načrt za vpad v Besarabijo. smatralo njegovo imenovanje za znak da se Stalin resno pHnravlja za skorajšnjo akcijo proti itumunijL
Zoper nevarnosti
Infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, velikega zavitka din 16.—.
Ogl. reg. S br. 15510 27/5. 1939
Pritožbe madžarskih listov
Oofuoffarske vesti
= Podražitev papirja. Kakor je znano je papirni kartel sklenil ponovno poviža-aje cen papirju za 50 do 90 par pri kilogramu Izvajanje tega sklepa pa je začasno suspendiral trgovinski minister, ki je predmet predložil odboru za kontrolo kar-telnih sporazumov pri trgovinskem ministrstvu. Sedaj poročajo iz Beograda, da je ta odbor stavil ministru predlog, da se povišanje kartelnih cen odobri.
— Pred likvidacijo velikega števila trgovin z žitom. Glede na nove davčne predpise, po katerih morajo tvrdke, ki imajo preko 2 milijona din letnega prometa, voditi vse poslovne knjige, so številne tvrdke za trgovino z žitom v Vojvodini, ki kupujejo žito od kmetov in ga prodajajo Pri-zadu sklenile likvidirati, ker je dobiček teh tvrdk sorazmerno omejen, minimalna pri-dobnina pa v številnih primerih presega ta dobiček. Po informacijah iz Novega Sada je pričakovati, da bo likvidiralo 30 do 50 tvrdk, če ne bodo omiljeni predpisi davčne reforme.
«= V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: Cerovič-Ajhštet, jugoslovanska eksportna knjigarna, družba z o. z. v Ljubljani (nakup in prodaja knjig, novih in antikvaričnih, trgovina s starimi tiskovinami in grafičnimi deli, založba knjig ln časopisov ter nakup in prodaja podjetij ki zasledujejo slične cilje zlasti nadaljevanje protokolirane tvrdke A. B. Cerovič-Ajhštet v Beogradu; osnovna glavnica 200.000 din, na to vplačano v gotovini 50.000 din; poslovodje: Siivija Rant, trgovka, ln Rihard Riedmann, trgovec, oba v Ljubljani); Ign. Vok & Co. v Ljubljani (montažna delavnica; družbenika Ignacij Vok, trgovec, in Ivan Korbar, mehanik, oba v Ljubljani). — Akcijska družba za ke-jniično industrijo na Dunaju s podružnico v Ljubljani je sprejela nova pravila, ki jih je odobrila tudi banska uprava v Ljubljani. Po novih pravilih znaša osnovna glavnica 2.1 milijona mark in je razdeljena na 35.000 delnic po 60 mark; izbrisani so člani upravnega sveta dr. Herman Munch, Henrik Adam Julij Cohn. dr. Vladimir Ravnihar dr. inž. Julij Kohl, dr. Ludvik Steinfeld ter prokurist dr. Feliks Engel, vpisani pa so kot člani načelstva: dr Ludvik Steinfeld. ravnatelj v Berlinu, Rudolf Krugel. ravnatelj v Berlinu, ter kot namestnik člana načelstva dr. Feliks Engel na Dunaju. — Pri podružnici Narodne banke v Mariboru je izbrisan dosedanji zastopnik Obren Merctal. višji uradnik podružnice, vpisan pa kot zastopnik Maks Smerdu, višji uradnik podružnice, ki je upravičen sopodpisovati podružnico. — Pri Tvornici za dušik v Rušah so bili izbrisani člani upravnega sveta Svetislav Jo-vanovič, Ar.ton Krejči, dr. Stanislav 2it-ko in Feliks Stransky, vpisani pa so dr. Henrik Gatireau, ravnatelj družbe D.vna-mit Nobel, Bratislava Dragan Tom^eno-vič, ravnatelj iz Beograda, Andrej Šara-bon, veletrgovee v Liubljani. Avgust Pra-protnik, predsednik Zveze industrijcev v Ljubljani, dr. Henrik Butefsch, ravnatelj družbe Ammnniak Werke. Merseburg. in dr Josip Ažman. odvetnik v Ljubljani, prokura pa je podeMena	Krejčiju,
tvomiškemu ravnatelju v Rušah.
Borze
17. januarja.
Na Jugoslovenskih borzah notlrajo nem-Sk4 klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Grški boni so se v Zagrebu in Beogradu trgovali po 32.50 Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda pri nespremenjeni tendenci no-tirala 422 do 423 (v Beogradu se je nudila po 425). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključka.
Devize
Ljubljana. OHcielni tečaji: London
175.15 — 178 35, Pariz 99 — 101.30 New York 4425 — 4485 Curih 995 — 1005, Amsterdam 2351 — 2389 Bruselj 745 — 757. Tečaj} na svobodnem trgu: London 216.36 — 219 ^6. Pariz 122.35 — 124 65. New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18. Amsterdam 2903.63 — 2941.63, Bruselj 920.11 — 932.11.
Curih. Beograd 10. Pariz 1002. LondCTi 1768 50, New York 446. Bruselj 7507.50 Milan 22 50. Amsterdam 237. Berlin 178 60 Stockhclm 106.15, Oslo 101 30. Kftbenhavn 86 05, Sofija 5.30 Budimpešta 79, Atene 3.35, Bukarešta 3.30.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 425 bi.. 4°/» agrarne 52 bl„ 4% sev. agrarne 52 bl„ 6f/0 begluške 74.50 bi., 6% dalm. agrarne 69.50 bi.. 6% šumske 68 ol., 7% Invest. 97 den, 7% Blair 88 bi.. 8»/, Blair 97 bi., delnice: Nar. banka 7200 den., PAB 190 — 194, Trboveljska 235 — 245, Gutman 40 — 53, šečerana Osijek 135 den., Osječka ljevaonica 160 bL
Beograd. Vojna škoda 422 — 423. 4*/. severne agrarne 52 bl„ 6% begluške 75 — 75.25 (75), 6«/. dalm. agrarne 69.50 — 70 (69.75 — 70), 6% šumske 67.50 -69, 7% invest. 98 den 7°/» Blair 87 den., 8*/» Bla'r 94.50 den. Narodna banka 7300 — 7550, PAB 192 den.
Blagovna tržišča
Žito
+ Chicago. 17 jan. Začetni tečaji' p8e-nlca: za maj 99.25, za julij 96.50, koruza: za maj 57.875, za julij 58 125.
+ VVinnlpeg, 17. jan. Začetni tečaji: pfie-nica: za maj 86.50, za julij 87.25.
-f- Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: baška okol Novi Sad 194 — 196; gor. b 195 — 197; srem. 194 — 196; slavonska 194 — 196; ladja Tisa 198 — 200. Rž: baška 152.50 — 155 Oves: oafki. sremski tn slavonski 150 - 152 Ječmen.: baSkt in sremski 64'65 kg 165 — 170 Koruza: baška nova 118 — 119; nova pariteta Indj ja 117 — 118. M#ka: baška in banatska »Og« in »0gg« 295 — 305: »2« 275 — 285: »5« 255 — 265; >6« 245 — 255; »7« 205 — 215: >8« 130 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 390 — 400. Otrobi: oaški ui sremski 116 — 118; ban. 114 — 118.
Zunanji minister za zimsko pomoč v Zagrebu
Zagreb. 17 jan. AA. Zunanji minister Cincar Markovič je izročil preko banovin ske hranilnice odboru za zimsko pomoč 20 tisoč dinarjev.
Odložena anketa o minimalnih mezdah
Beograd. 17. jan A A. Anketa glede vprašanja spremembe osnovnih mezd po uredbi o minimalnih mezdah, ki je bila sklicana za 23. januarja v Beogradu, le odložena do nadaljnjega O tem se obveščajo vse oblasti. ustanove In korporacije, ki so bile na anketo povabljene.
Iz državne službe
Beograd. 17. jan. p. Napredovala Sta Dragotin Verovnik za višjega katastrskega inšpektorja v 5. pol. skupini pr katastrski upravi v Sarajevu ln Milan Rajšp za veterinarskega svetnika v 4. pol. skupini n. stopnje v srezu novljanskem.
V poštni službi so bili premeščeni urad-n ški pripravniki Pavle Ažbe iz Ljubljane v Kamnik. Danilo Veber iz LJubllane na Rakek in Viktor Porenta s Vrhnike v Ljubljano.
Madžarski tisk, ki Je do nedavna Se vneto proslavljal poljsko-madžarsko prijateljstvo, je zadnje čase o tem popolnoma itihnil ter zavzema počasi napram Pollakom bolj in bolj neprijazno stališče. »Pester Lloyd« k velja za neslužbeno glasi-o vlade, je pred kratkim zelo neugodno glosiral izjavo poljskega minerskega oredsednika Sikorskega o potrebi sožitja ned poljskim ln češkoslovaškim narodom. Kakor je znano, le Sikorski dejal da 1e prijateljstvo Poljske z Madžarsko možno, toda prijateljstvo s Češkoslovaško naravnost nujno. Na Madžarskem v dijo v tem nekak novi pinslavizem in »Pester Lloyd« p!še ob tej priliki med drugim: »Slovanski blok od Baltiškega do Črnega ln Jadranskega morja Je sen, ki so ga vedno sni vali najboM goreči panslavistl. Mi se čudimo poljskemu ministrskemu predsedniku, da je ravno v sedanjem trenutku smatral za potrebno, da je naglasil potrebo slovanske vzajemnosti.«
Nadalje spravlja člankar poljsko politiko v zvezo s češkoslovaško propagando in
pravi da Je oči vidno njej pripisat« tak preobrat v političnem mišljenju Poljakov. Morda piše madžarski list. je ta preobrat plod čestih razgovorov Sikorskega z Bene-šem. Naj bo že tako ah tako. s: morata biti gospoda svesta, da je še dovolj odločnih in močnih držav v Evropi, ki »e bodo zo-perstavile novemu oživljenju panslavizma.
Se večjo nevoljo je v madžarskem tisku Izzvala vest o priznanju češkoslovaškega Narodnega odbora, po francoski in angleški vladi Listi tolmač jo anglefke in francoske Iziave kot neobvezne fraze ter dokazujejo. da ni pravne kontinuitete med bivšo češkoslovaško vlado in Beneševim Narodnim odborom. Veliko važnost polagajo na to da je bil priznan samo češkoslovaški »odbor« ne pa morda kaka češkoslovaška »vlada«, ter opozarjajo, da so Poljak1 dosegli priznanje svoje vlade. Enako so madžarski listi ne voljni, da današnja Slovaška neprestano razširja vesti, kako slabo se godi Slovakom in Ruslnom pod madžarsko oblastjo ter e tem slabi madžarski položaj v svetu.
Kritičen glas o koncentraciji
O možnosti in politični upravičenosti koncentracijske vlade razpravlja v »Jugo-slovenski otadžbini« g. Jovan Banjanin V uvodu poudarja, da je bilo do sedaj čuti o tej stvari sicer mnogo osebnih mišljenj in naziranj. službeno pa napram koncentracijski zamsli šc nobena stranka ni zavzela stališče. G Banjanin naglaša. da le treba predvsem razčistiti, kaj nai pomeni v sedanjem trenutku koncentracijska vlada Oni. ki o njej govorijo, niso enakih pogledov niti po svojih motivih, niti glede načina. kako naj se do nje pride, niti glede svrhe. ki naj bi ti služila Nekateri mislilo, da bi se koncentracija izvedla z enostav nm razširjenjem današnje vlade, drugi pravilno smatrajo, da je edina pot ona ki je Izražena v besedah »demisija. konzultacije. koncentracija«. Nekateri menijo, da bi morala koncentracija olajšati predvsem izvedbo sporazuma od 26. avgusta, druei jo želijo zaradi volitev, tretji io smatrajo za potrebno, da se manifestirata sloga in odgovornost vseh političnih faktorjev v obrambi interesov države v današnjem mednarodnem položaju.
Pisec smatra, da koncentraciia za izvedbo sporazuma od 26 avgusta ne bi bila dobra. Ta sporazum poznajo najbolje oni ki so ga napravili. Ti naj sedai s svoiim delom pokažejo, da Je sporazum dober, koristen za državno celoto in enako pravičen za vse njene dele. Med njimi se danes ka-
Sejo razlike Toda to nai sami med seboj
opravijo. Današnja vladna kombinaclia dobiva vedno bolj izrazito obliko koalicije JRZ in HSS
G Banjanin misli, da tudi koncentracija i za volitve ni mogoča Ona bi ustvarila motno in kaot čno situacijo v novi narod- ' ni skupščini Ako so mednarodne prilike ' take. da gremo lahko mirno v volitve oo-tem ie treba napraviti povsem nekal drugega Volitve naj razpiše in vodi Izven-stranka: rika nevtralna vlada G dr Maček za volitve ne potrebuje oblasti JRZ trd., da ima za seboi veliko večino Srbov ter ogromno večino muslimanov in Slovencev Tud; njei torej ni potrebna oblast za volitve Triumf koalicije JRZ in HSS bi bil popoln ko bi se takol po takih svobodnih volitvah vrnila na oblast Nevtralna vlada bi bila večja garanciia za svobodo volitev, kakor katerikoli volilni zakon Samo skupščina ki bi izšla iz takih volitev, bi imela nesumljvo avtoriteto za reševanje nacionalnega in državnega problema.
Nekai povsem drugega bi seveda bilo. ako bi mednarodni položaj zahteval koncentracijsko vlado Toda to se mora odkrito reči Pa tudi potem vodi h koncentraciji samo ena pot: demisija. konzultacija, koncentracija.
je g. dr. Laza Markovič zapustil Narodno radikalno stranko in da nima z njo nobene zveze več, drugič pa z izjavo samega j predsednika stranke g. Stanoieviča. ki je bila objavljena v listih 2. dccembra preteklega leta. Ker je še vedno neka) ljudi, ki nadaljujejo z namišljeno akcijo »zbiranja ra*-dikalov« v smislu, kakor to želi dr Laza Markovič. sporočamo vsem pristašem stranke, da je delo teh ljudi naperjeno proti Narodno radikalni strank' in njenemu šefu g. Aci Stanojcviču Narodno radikalno stranko vodi naš neumorni in dični starina g. Aca Stanojevič s svojimi sodelavci iz g'avnega odbora. Vsaka akcija mimo njih pomeni kršitev discipline stranke in a\tomatično izključitev iz nje.«
Volitev obratnih zaupnikov v Zenici
V Zenici so bile v nedeljo volitve obratnih zaupnikov v tamošnjem državnem premogovniku. Postavljene so bile tri kandidatne liste. Največ glasov je dobila so-cial stična lista Zveze rudarjev, za katero je glasovalo 640 rudarjev. Za listo Hrvatske delavske zveze je bilo oddanih 262 glasov. za kandidate Jugorasa pa 245 glasov. Za časa režima dr. Stojadinoviča je bila postavljena samo lista Jugorasa, ki je dobila takrat seveda vse glasove in obratne zaupnike.
Beležke
Nov italijanski poslanik v Beogradu
Beograjsko »Vreme« poroča lz Rima, da bo r kratkem Izvršena večja premestitev italijanskih diplomatov Med druglnu bc premeSčen za veleposlanika v Tokio dolgoletni Italijanski poslanik na našem dvoru g Mario Indelii. Na njegovo mesto bc prišel dosedanji italijanski poslanik v M saboni g. Francesco Mamell Premeščen bo tudi dosedanji Italijanski poslanik v Sofiji grof JVloma, ki pojde v Budunpe Sto.
Hrvatski volilni zakon uveljavljen
V ponedeljkovi številki »Narodnih no-vin«, uradnega lista banske oblasti v Zagrebu, Je bila objavljena uredba o vollli em zakonu za hrvatski sabor ln o organizaciji hrvatskega sabora. Glavne določbe zakona, ki Je s tem stopil v veljavo, smo že objavili.
Akcija JNS v Srbiji
Vodstvo jugoslovenske nacionalne stranke nadaljuje svojo živahno akcijo med prebivalstvom v Srbiji. V vseh srezih se prirejajo sestanki ln zborovanja, k se tih po možnosti udeležujejo tudi člani strankinega vodstva. V soboto, nedeljo ln ponedeljek so imeli zborovanja in konference poleg druerih tudi bivši min strskl predsednik Jevtitf v Požarevcu In v požarevskem srem. blvftl minister Velja Popovlč r pa-lačlnskem in rovaniflkem srezu. b vsi minister dr. Kollč pa v kragujevskem in gru-žanskem srezu.
»Slovenec" ln dr. Mačkova izjava
Citirali sme dr. Mačkovo izjavo, da tma nadaljnjo preureditev države v smislu sporazuma opraviti bodoča narodna skupščina. »Slovenec« polemizira sedaj proti tej izjavi pod velikim naslovom »Za nadaljno državno preureditev tn mir«. Pri tem ne imenuje dr. Mačkovega Imena, temveč pravi, da se »ponekod pojavlja mišljenje« o prioriteti poslanskih volitev »Slovenec« dokazuje na podlagi besedila sporazuma, da to nikjer nI formalna predpisano io piše:
»V samem sporazumu nI nobene ovire, da bi ae državna preureditev ▼ celoti ne mogla Izvesti pred volitvami. Kakor je treba upoštevati razpoloženje hrvatskega nar
roda. Je na dmgi ttranl potrebno tudi storiti vse, da ne bi sporazum prinesel razočaranja ravno tistim, ki so ga najbolj Iskreno želeli in ki so zanj tudi vedno delali, In sicer prav tako na srbski, kakor tudi na slovenski strani.«
S formalnega stališča Ima »Slovenec« prav Toda to vpraSanje je, kako izvajamo v današnjem uvodniku, politično m ne pravno vpraSanje »Slovenčev« apel, da naj dr Maček ne razočara tistih, ki so za sporazum vedno delali, je hudo naiven,
Dr. Maček o volitvah
v hrvatski sabor
»Giornale d' Italia« objavlja razgovor svojega beograjskega dopisnika s dr. Mačkom. ki je dejal med drugim: »Ml bomo sedaj, ko so bili naši napori kronan) s uspehom, nadaljevali z organiziranjem Hrvatov na federalistični podlagi, da bi tako dali sporazumu deflnltlvno obliko. To delo bo končano, ko bo prišlo do končnoveljav-ne reorganizacije cele skupne države Jugoslavije v bodoči narodni skupščini <
Na vpraSanje. kako bo Izgledal po svoji sestavi bodoči hrvatski sabor. Je dr. V »čok dejal da dvomi ali besta Imeli avtoritativna ln levičarska opozicija po 3 do 4 poslance. Srbi bodo Imeli v saboru okoli 70 poslancev. »Videli pa šele bomo koliko Srbov na Hrvatskem se bo Izjavilo za sporazum In koliko za povratek k starim sistemom « V zvezi s tem Je dr. Maček Izrazil svojo nado, da bo Samostojna demokratska stranka Ipak dobila med Srbi na Hrvatskem večino m tako pomagala okrepiti sporazum.
Obračunavanje
med radikali
»Vreme« objavlja, obvestilo akcijskega odbora Narodno radikalne stranke za Niš in okolico, ki ga je odobril pred objavo Mm šef strank« g. Aca Stanojevič. V isjavi pravi akcijski odbor med drugim:
•Krilatica o zbiranju radikalov ki izhaja od dr Laze Markoviča in njegovih prijateljev. je bila izdana brez odobritve in
Eroti volji našega spoštovanega predsedni-■ Ace Stanojeviča. Pod videzom zbiranj« radikalov se stvarno ruje prott Narodno radikalni stranki in njenemu predsedniku t Stanojeviču Člani Narodno radikalne stranke »o bili o tem že dvakrat obveMeni. I prvič s izjavo glavnega odbora stranke, da I
Koroški drobiž
Na Brnel se je poročil koroški pevo-vodja in harmon zator koroških narodnih Ivan Kropivnik z domačinko Lenčko Lam-prehtovo. Brnški peves so mlademu paru izročili krasno Izdelano kita.ro kot poročni dar. Vsa svatba je bila v znamenju slovenske pesmi. Brnčani so spet pokazali, de Se vedno navdušeno gorijo za domače petje.
Iz Dravske dorne poročajo o sledečem žalostnem dogodku: 71etni Jožko Rainer je šel s starejšim možem v gozd, da poišče za dom božično drevesce. Ko sta drevesce našla, je mož naroč 1 dečkeu, naj počaka pri posekani smrečici, sam pa se je po poslu napotil dalje v gozd. Ko se je po 20 minutah spet vrnil na domenjeno mesto, nI našel ne drevesca in ne dečka. Meneč, da je mali hitel domov, se je podal najprej k dečkov m staišem. Ker dečka tudi doma ni bilo. sta se oče in mati takoj pridružila možu in preiskali so ves gozd. Dečka ni bilo nikjer. Drugega dne so našli drugi ljudje malega zmrznjenega pri Dravi, ob trupelcu pa je ležalo božično drevfr-sce. Pogreb je b.l na sveti večer.
V	škofičah je pogorelo na Aleševi kmetiji gospodarsko poslopje. Zgorela je vsa krma. živali pa so še mogli rešiti Ogenj je najbrž podtaknil neki slaboumnež, ki so ga pozneje naSli zoglenelega na pogorišču.
Na Sinah pri Bistr ci v Rožu je umrl posestnik Anton Partl. p. d. Irgelc. Pokojnik je bil svoje dni zelo nemiren duh. Bil je tudi šest let v Kanadi in strasten lovec.
Za božič Je poslala boroveljska občina vsem boroveljskim vojakom na fronti majhna darilca a cigaretami, sadjem iu sladkarijami.
Po splošni uredbi za vso Nemčijo so bile posamezne požarne hrambe po vaseli razpuščene in tako je ostala sedaj v Borovljah samo ena požarna bramba s sedmimi podružnicami.
Letni proračun za BorovIJe znaša okroglo 183.000 mark (2.8 milijona din) rednih izdatkov in prejemkov ter nad 91.000 mark izrednih izdatkov.
V	Libučah je ogenj uničil Ciglerjev dom. Zgorelo je tudi več poljskih pridelkov. Zavarovalnina je bila tako nizka, da bo pokrila komal izdatke za žeblje.
Preteklo nedeljo je bil po vsej Koroški tako imenovani »ljudski smučarski dan«. Pri tej priliki Je imela Hitlerjeva mladina v 50 vaseh tekme za prvenstvo v zimskem foortu.
Po Iztrebitvi slinavke so končno zopes dovoljeni živinski sejmi po deželi in v Celovcu.
Napad robota na bančno blagajno
Nenavadno takt;ko so uporabili te dni chica*ki gangstri, da b. se polast'li dnevnega dohodka neke banke. Dva razbojnika sta se pripeljala pred banke in postavila k vhodu robota v človeški podobi Nekoliko trenutkov pozneje je robot vdrl v banko, napravil nekoliko korakov in začol besno streljati na levo in na desno. Zmedo, ki je nastala, sta uporabila razbojnika, tako da sta planila na blagajnika. Dcnar. ki je hil tega dne prispel v banko pa je bil k sreči ie v varni podzemeljski zakladnici, tako da sta morala razbojnika s praznimi rokami in prav hitro nazaj. Utekla sta. toda robot ie ostal v banki in ga je chicacka policija potem spravila v svoj kriminalni muzej.
Otrok z dvema glavama
V Bristolu v ameriški državi Tenneseeju je neka Emory Herronova rodila dečka, ki Je tehtal štiri in pol kilograma ter imel dve glavi. Iz prve. normalne glave Je molela druga, manjša z naznačenimi očmi. nosom in usti. S pravo erlavo le bila zvezana z dobro razvitim žilnim sistemom. Manjkala sta ii sapnik in požiralnik. Zdravnik dr. Statzer je to glavico takoj amputiral
Viljem H. bolan
Bivši nemški cesar Viljem Id flv! ▼ Doornu. se j«1 prehladil in mora po naloga zdravnikov ostati v postelji, dokler ne pr®-boli influenca,
xix. Slovanski večer
HHnm	TA80R^20. JANUARJA <940
Opozorilo za obnovitev naročnine
BBBHMHnBHMHHMHHMIHH
Pri pregledovanju spiska naročnikov smo opazili, da nekateri naročniki Se niso obnovili naročnine za »Jutro«. Vse tiste ponovno prosi uprava »Jutra«, da naročnino obnove po že poslani položnici. Enako se naprošajo tudi naročniki ponedeljske izdaje »Jutra«. Naročnikom, kateri se v bodoče ne bodo držali točnega plačevanja, bomo žal primorani vedno zaračunati opominske stroške, ki jih ima uprava z njimi. Naročnike, ki so doslej plačevali naročnino za vse leto, za pol ali četrt leta naprej, prosimo, da ohranijo to lepo navado tudi v bodoče, ker nam s tem olajšajo delo ln prihranijo tudi mnogo stroškov. Oni, ki imajo naročnino za novo leto vsaj delno že plačano, naj prihranijo položnice za prihodnjo priliko, ali pa naj Jih izroče znancer«, ki Se niso naročeni na naš list in naj jim prigovarjajo, da se ob novem letu nanj naroče.
Naročniki, ki dolgujejo še kaj za nazaj, naj blagovolijo zaostanek plačati s tekočo naročnino. Točno plačevanje naročnine, vsaj mesec za mescem vnaprej, daje pravico do nezgodnostnega zavarovanja pri Zedinjeni zavarovalnici d. d. podružnica Ljubljana, s katero je konzorcij lista tudi za novo leto sklenil za svoje naročnike zavarovalno pogodbo, po kateri se svojcem ponesrečenega naročnika izplača posmitnina v znesku 10.000 din. Lastništvo lista nosi stroške zavarovanja, le da bi nudilo svojcem svojih zvestih naročnikov prvo pomoč v nesrečL
Naročnina za redno kakor tudi za ponedeljsko izdajo »Jutra« ostane nespremenjena in je razvidna na čelni strani lista. Vsak naročnik redne izdaje »Jutra« bi moral biti tudi naročnik ponedeljske izdaje, ker sodobni človek ne čaka, da zve novice od nedelje šele po dveh dneh. Naročnina za ponedeljsko izdajo se plačuje skupno • položnicami za redno izdajo, kar naj se pripomni na hrbtni strani.
UPRAVA »JUTRA«

D o ifi sle
s ti i
• O prvih p°četkih Slovenskega lovskega društva sino prejeli naslednje pismo: Gospod urednik! V »Jutru« z dne 13. t. m. ste objav li članek o TOletn ci g. Karla Mayerja, višjega poštnega kontrolorja v pokoju. Ne da bd hotel zmanjšati prisrčnosti čestitk, katerim se seveda tudi jaz pridružujem, smatram vendarle za potrebno eno točko pojasniti. V tem članku stoj : L. 1906. je ustanovil prvi slovenski Lovski klub »Sava« in je bil tudi njegov prvi predsednik. Dne 30. I. 1907 pa je sklical sestanek slovenskih lovcev v Ljubljano in jih pozval, da se osamosvo-je. Ta dan je bi položen temelj »Slovenskemu lovskemu društvu«. Iz tega bi či-tatelj, ki ni točno poučen, mogel sklepati '3a je bil lovski klub »Sava« nekak predhodnik poznejšega Slovensikega lovskega društva in da je g. Karol Mayer friiciator naše lovske organi zacje. Stvar je pa nekoJiko drugačna Lovski klub »Sava«, ki mu je predsedoval g. Karol Mayer, je bi3 navaden lovski klub kakršnih je hi3o bogve koliko po vsej Sloveniji tri jih je še danes. Klub je imej v za-kupa nekaj lovišč v bližini LJubljane ta ae je bavtl s praktično stranjo lova. Na dan 30. januarja 1907 je slavi jenec res Sklical sestanek članov tega kluba in povabil tudi nekatere slovenske ljubljanske lovce, ker Je šlo za to, da bi klub vzel sosedno lovišče v zakup n je bilo zaradi tega treba število klubovih čJanov pomno-žti. Tega sestanka se je udeležil tudi naS sedanj, častni predsednik Slovenskega lovskega društva dr. Ivan Lovrenčič in Je na tem sestanku razvil dejo in poudaril potrebo ustanovitve slovenske lovske organizacije ki bi se ne bavila kakor razni klubi s praktično stranjo lova, marveč z lovstvom kot takim n bi ščitila lovske interese splch. Inic'ator Slovenskega lovskega društva je in ostane dr. Lovrenčiič. Gosrvod Karel Mayer se le seveda enako kakor ostali ffani kluba »Save« ln mnogi ljubljanski lovci slovenske narodnost z vediko vnemo oprjel te ideje in bil dolgo vrsto let vnet in delaven odbornik Slovenskega k>vsik°ga dru-
8tva_	star 10vec-
Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
•	Slovenska poročila v beograjske™ radiu. Kratkovalovna radijska postaja v Beogradu. Miloša Velikog ulica 16, prične 21. t. m. z redn mi poročili v slovenskem jeziku. Vsak ponedeljek bo poročilo: »Balkanski svet« in sicer ob 20.10, vsak četrtek bo ob 20.10 zunanjepolitični pregled, Tsako soboto ob 20.10 pa bo gospodarski pregled. 2e sedaj pa oddaja kratkovalovna radijska postaja vsak dan vesti v slovenskem jeziku in »'cer ob 20 40. Oddaja: YUA 49,18 m in YUC 31,56 m.
•	Denar ponujajo. Iz Ormoža nam poročajo: V torek sta se pojav la v Ormožu dva elegantno oblečena gospoda iz Zagreba. Nabirala sta člane za neko »Narodno fttedionico t neomejenim jamstvom v Zagrebu. Ponujala sta denar kai v naprej na 6 V««/« na vknj žbo. Pri neki stranki pa sta naletela na ovire, ker je stranka opazila da gre za neomejeno jamstve in sta odbornika navedene Stcdionice ali banke zahtevala kot predplač lo prvega obroka kar 6000 din. To se ve. da stranka pod takimi pogoji ni marala podpisati pristopne Izjave. Od druge strani se je reklo, da ▼ršljo reklamo za to štedionico ljudje, ki ao v Mariboru to Zagrebu svoječasno vrš,-li sllčne posle z neuspehom za one člane, ki so pristopili in plačah svoje deleže in ae Se danes ne ve, če ln kdaj so dobili vp'ačane deleže odnosno zavarovalne premije v:nj< ne. Navedena Stedion ca Je lahko pošten denarni zavod, ustanovljen z na>bo!j?im namenom. Samo to Je potrebno zvedeti, kdo so tisti ljudje okrog štedioni-ee. da se lahko na njihovo verodostojnost annesejo stranke, ki so pristopne kot člani? Vsak reelen denarni zavod mora priznat', da mu ni potrebno ponujati odvisnega denarja po agentih okrog, ker je taka denarna agitacija sumljiva
•	To.artikl večer zagrebških novinarjev. O priliki bivanja knežje dvojice v glavnem mestu banovine Hrvatske se je v Zagrebu zbrala tudi množica zastopnikov domačega in tujega tiska, pa je zagrebška sekcija Jugoslovenskega novinarskega združenja priredila v prostorih Avtomobilskega kluba na Stroesmayerjevem trgu prijeten tova-riSki večer. Vabilu so se odzvali angleški, francoski, italijanski in nemški novinarji, dopisniki listov iz Sofije, Bukarešte. Budimpešte in od drugod, a prisotni so bili tod! ministri dr ("ubrilovlč s soprogo Kon-
eUatinovič in dr. Krek pa novi ief Cen-
tralnega presbiroja Predrag Milojevič Zagrebški novinarji so večer izpolnili z duhovito izbranim zabavnim in umetniškim programom in prireditev je v najboljšem razpoloženju trajala pozno v jutro.

DANES PREMIERA! Ob 16., 19. in 21.
B rti jant na češka komedija
po odrskem komadu Jaroslava Žaka
»šola zaklad življenja*. FR. SMOLIK, D. BOHAC, V. GABRIJELOVA, A. NOVOTNY — in drugi.
Last: Emona Film, Ljubljana
Vražii študentje
Izvrsten in izredno vesel film o naših sodobnih študentih, • njihovih veselih in žalostnih urah, o njihovih profesorjih, strogih in dobrohotnih. VSAK, KI JE KDAJ PRESTOPIL ŠOLSKI PRAG, BO Z VESELJEM GLEDAL TA FILM. SPOMINJAJOČ SE SVOJIH ŠOLSKIH LET — NAJLEPŠE DOBE ŽIVLJENJA!	Kino Union, tel. 22-21
l^^mmmmmmm^ . . Z-
v. • •
! ■! ; ...J1 i:*.1-.s,	r- t. V „ :.

'	' .	■ -i	4Z-.v;f-,
-.'v-	' 'ji:,'.»vf-.v;•;.»« v'. £«,"»>■'
*	Začasne namestitve abs»lvlran'h fl-
lOtOi^v. Piosvetni oddelek kr. oanake uprave v Ljubljani Objavlja: Predvidoma bo možno namestiti nekaj absolviran h filozofov ne glede na stroko za učitelje ljudskih šol in jih dot eliti meščanskim šolam za toliko časa, dokler ne boJo nameščeni na meščanskih ali srednjih šolah Kandidat je, ki bi hoteli spiejeti to začasno službo, naj se prijavijo prosvetnemu oddelku.
*	Parniški promet na Jadranu upad^. Splitska zbornica za t:govino in industrijo je objavila podatke o parobrodnem prometu, ki je v novembru lanskega leta znašal 6.935 parobrodov z 1,084.440 tonami Predlanskim je promet v istem mescu dosegel še 7.614 parobrodov z 1,341.776 tonami, to se p:avs 679 parobrodov in 357.336 ton več. Našp.oti oktobru je promet v lanskem novembiu upadel za 17 parobrodov in 2.270 ton. V pomorskem prometu je na prvem mestu Split, njemu pa slede šibenik, Sušak in Dubrovnik.
*	Zlati rudnik, ki se ne izplača. Zlati rudnik v Barkoviču v Bosni, ki je lani nakopal 275 kg zlata, je bil zaradi nekih afer pred mesci zaprt, nato pa je začel iznova obratovati. Te dni pa je d rekcija ponovno odpustila vse delavce in rudnik zaprla z utemeljitvijo da se obrat zaradi predrage delovne sile ne izplača.
družinska tragedija. Po 20 letih se Je iz vojnega ujetništva v Rusiji vrnil 571etni kmet Marko Horvat. Njegova žena ki je še dolgo po svetovni vojni zaman iskala sledu za svojim možem, se je polagoma vdala veri, da je padel ln je že zdavnaj pod ru"-o. Vaški trgovec Milan Kovačevič je dolgo brez uspeha 'azil za njo, na adnje pa je Horvatova začela z nJim ljubavno razmerje. Ko je mož prišel v vas, so mu kmetje pripovedovali vso stvar. Vzel je revolver, vdrl v svojo nekdanjo spalnico ter ustrelil ženo in ranil njenega nezakonitega moža, ki ju je našel skupaj. Po izvršenem dejanju je hotel ustreliti Se samega sebe, a se je samo laže ranil.
•	Poslednji borec iz bitke pri Visu omrl. Zagrebški listi poročajo, da Je v Prologu pri Imotskem umrl 971etni Ante Božinovit k se je leta 1866. udeležil znamenite bitke pri Visu. Služil je na topničarki »Dalmut«.
•	Smrt v Korani. Na reki Korani blizu Markovič-sela pr Karlovcu je prišlo v torek zjutraj do hude nesreče. Reka je bila zadnje dni tako zamrzla, da so mogli kmetje tudi s konji in lažjimi vozovi po ledu. Dva kmeta iz Ma: kovič-sela sta bila z vozom drv namenjena na karlovški trg. Da bi si skrajšala pot, sta kiemla čez za-ledenelo reko. a ko sta pr šla do srede. Je iznenada začel pokati led pod težkim tovorom. Kmeta sta upala, da se bosta rešila in sta konje močneje pognala Na lepem je velika razpoka zazevala pred njimi in iznenada so konji, voz in oba kmeta padli v mrzlo reko. Enemu izmed voznikov je uspelo, da se Je reš;l. njegov tovariš, k ni znal plavati, pa je s konji vred našel smrt v valovih.
•	Tragična 8nart slepega potnika. Na zaledeneli cesti med Rudim in Plevljem v sarajevski okolici se je pripetila buda avtomobilska nesreča. Težek tovorni avto Je vozil 4 tone tovora v Plevlje pa je voz na poledici na nekem ovinku zaneslo, da Je zgrmel 200 m globoko v prepad. Avto Je bil popolnoma razbit, oba Šoferja, ki sta Izmenoma vozila, pa sta na čudo ostala povsem nepoškodovana. Med razbitinami voza pa sta našla truplo neznanca, ki ae Je bil brez njune vednost, med vožnjo od zadaj vzpel na avtomobil. Pri nesrečnem slepem potniku niso našli n kakih dokumentov.
•	Pravda T muslimanski cerkvi. Pred
okrožnim sodiščem v Skopi ju se je v torek zagovarjal Hasan Rebac. načelnik ministrstva pravde v penziji, član vakufsko-mea-rifskega sabora v Skop ju in ugleden vaditelj muslimanskega življa v Južni Si bij:, ki ga je tožil vrhovni poglavar muslimanske eerkve reis ul ulema Fehim Spaho, ž njim pa tudi skopeljski ulema medžlis Hasan Rebac je v skopeljskem muslimanskem listu »Naš dom« objavil članek, v katerem je napadel vodstvo muslimanske cerkve, češ da povsem oportun stično vedi cerkveno politiko in da oportunizem vlada celo tam. kjer ga ustava islamske verske zajednice izključuje in kjer ga koran in hadis izrecno prepovedujeta Razp.ava pred sodiščem je bila zelo živahna, obtoženi Hasan Rebac je govoril celi dve uri. Med drug'm je bral obširen odlomek iz korana, ki muslimanom strogo prepoveduje sprejemanje obresti. Odločno je napadel tudi načelno odločbo muslimanskega cerkvenega sveta, ki prepoveduje rneSane zakone med muslimani in nemusVrrmnkami Odločba utemeljuje ta ukrep, da kristjani niso enobožci. to se pravi, da ne veruiejo v enega samega boga. temveč v tri bogove.
KINO MATICA, 21-24 — ob 16., 19. in 21 uri
P^fEK?A?f?„ V VRTINCU STRASTI
Tragedija mladega kneza, kateri Je skušal rešiti svojo zaročenko pred nečloveškim varuhom.	Lidija Vlsocka — Wltold Zacharevicz — Bognslav Samborskt
I
DANES ob 16., 19. in 21. uri — vesela in zabavna francoska filmska opereta:
POLNOČNI PEVEC
KINO STXK)A, teL 27-30.
Vesele dogodivščine in razigranost' mladih deklet v dekliškem internatu. Pesem glasba, humor ln mladostna ljubezen so glavne karakteristike tega odličnega filma Jean Lumiere — Yvette Lebon — Jacquelline Pacaud — Saturnin Fabre.
REPREZENTANČNI PLES GRADBENIKOV
na tetin, fakultet! nniverze kralja Aleksandra I. v Ljubljani TABOR, 27. JANUARJA	SWING RHKTHM
•	146 poslopij je pogorelo ▼ ptujskem okraju. Statistika izkazuje, da je bil lani v ptujskem srezu, največ na Dravskem polju. 101 požar. Zgorelo Je 146 pošlo d J in je oškodovanih 130 družin Skupna škoda znaša 2,730.000 din, zavarovalnine pa je bilo izplačane 1,955.000 din.
*	Zagorela je, ko je šla v cerkev. Včeraj so v splošno bolnišnico pripel, ali 28-letno poeestn kovo hčerko Marijo Pra/ni-karjevo iz Učoka pri Moravčah. V ran" uri je odJla z doma v župno cerkev k maši, pa si je skozi temo svetila s trskami. Ko je prižgala novo plamenico. ji je ogenj Iznenada zajel obleko in v nekaj sekundah Je b la vsa v pomenih. Skušala se je rešiti s tem da se je z rokami otepala ognja, a na ta ničin je samo raz-netila zublje. Na koncu se je vrgla na tla. ljudje so ji prihiteli na pcmoč in po-krčali zdravnika, nato pa so ne<?rečn co, ki je trpela silne muke prepeiljnli v ljubljansko bolnišnico. Na kimrškl oddelek je moral tudi 32-letni obč'nsk sluga Anton Strbek lz Doba. ki je sodeloval pri nekakšnem prazničnem streljanju, pa mu Je možnar eksplodiral, da je dobil nekaj nerodnih ran po obrazu.
*	Po dveh dneh so nMlj mrtvo v postelji. V torek popoldne so pokopali na škofjeloškem pokopališču zasebnico Mar Jo Pivkovo. Stara je bila 6l let ln v soboto še popolnoma zdrava. Morda že v noči na nedeljo pa Jo je zadela kap ali za njeno smrt so doznali Sele po dveh dneh. ko je nikakor ni bilo na pregled. Pokojnica je bila bstra žena, ki je prepotovala mnogo sveta, zlasti dolgo je živela na Madžarskem.
•	Krvava tragedija ▼ hiši vrrlvftega se vojnega ujetnika. V Cer dku pri Karlovcu se j« v eni zadnjih noti pripetila krvav*
ki jih predstavlja sveta trojica. Pri vsem tem pa je muslimanska cerkev pod vodstvom Fehima Spahe prepovedala muslimanom tudi zakon z žid niami, čeprav pred- tavlja Talmud najčistejši primer mo-noteizma. Sodišče se je v glavnem loiilo analize besede oportunizem z ozirrm na to. ali vsebuje elemente žal tve in klevete Hasan Rebac je bil oproščen.
•	Razpis zdravniških me-«t. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljub jani razpisuje po eno mesto zdravnika-uračhvka v Mariboru in Domža'ah. ter po eno m~sto pogodbenega zdravnika v Brež'oah in Rogaški Slatin:. Rok za vlaganje prošenj je do 17. februarja 1940.
•	Šoferski izpiti pokTImBi Sofrrfev In saniOvOza£ev motornih vozil bodo zp are-ae Kranj Radovljica ln škofja Ldka v sredo 28. n. 19*0. ob 8 pri sresfcem na-čelstvu v Kranju. Interesenti naj pravilno opremljene prošnje pravočasno viožijo pr. sreskem načelstvu v Kranju.
•	Zatiranje svipjske kn£«- V Službenem listu dravske banovine je b 1 v novembru objavljen pravilnik o zatiranju svinjske kuge ž nekaterimi spremembami dotedanjega načina. Občinska oblast mora po novem popisati vse svinje v ogroženih in zakuženih dvorcih one vasi k«?r Je bil prijavljen -ojav svinjske kuge. To je potrebno zato, da more uradu jo« flvinozd ravnik imeti s seboj potrebno množino cepiva, živinozdravnik opravi cepljenje v teh primerih brezplačno na državne stroške za malega ln srednjega sv njerejca. Cepiti se mora le v ogroženih ln zakužen'h dvorc!h ln samo one svinje, katere je smatral živinozdravnik primerne aa cepljenje.
Iz Ljubljane
u— HI vat* ki ples v Ljubljani. Dne 1.
februarja bo Imela ljubljanska podružnica hrvatskega kulturnega društva »Na-predak« tudi letos svojo pr red i tov, ki bo po pripravah sodeč še prekosila dosedanje ter se bo s svojim originalnim umetniškim programom brez dvoma uvrstila med najlepše plesne prireditve v tej sezoni sploh. Ples bo v »Zvezd*«. Višek programa bo »Dečje carstvo«. ki ga bo predstavljala m Izvajala skupina najmlajšh, za umetnost Talije navdušenih otrok pod vodstvom gg. Tita Strozzija in prof. ši-role iz Zagreba Otroc: in pa oni, ki bi prireditve ne utegnili posetiti. bodo Imeli pril ko d? si ogledajo »Dečje carstvo« na svečnlco. 2 februarja, dopoldne v opernem gledal šču. ko bo n«s*opil celotni zbor, ki Ima preko 50 oseb. — Ker se s priredtvami »Napredka« želi poudariti tud. narodni značaj bo tudi letošnji p'es hkrati velika revija vseh narodnih noš.
ZOBOZDRAVNIK
dr. ČERČEK
Gajeva 10, teL 44-33.
u— Zadnja pot Julija Lončarja. V torek Ob 14 je trgovec g. Julij lxmčar nastopil zadnjo pot izpred ffvojega doma na Poljanski cesti 5. Po obredih se je razvil dolg žalni sprevod, dokaz da je pokojnik užival nedeljsne e mpatije po Ljubljani. O tem je pričalo tudi mnogo prekra^ h vencev, ki jih je bilo tol ko, da je bil potreben cvetrčn' voz. Za krsto so se poleg prizadetih svojcev zvrst il števdnl pokojnikovi prijatelji in znanci a na zadnji poti so ga spremili tudi predstavo ki Zbornice za TOI. Združenja trerovcev in športnih klubov. Naj počiva v miru blaga duša!
KnjlgOVOdStVO - sistem »AU-right«
Kartotečni način cticlic Otott. Zahtevajte ponudbe »"S"« wloni Aleksandrova 4, tel. 3909
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦HM««*«*««.............
u— Opozarjamo na predavanje prof.
dr. Stanka Gogale: Svoboda in avtoriteta v vzgoji, k: bo drevi ob 20 na ženski gtmnaaijv, Bleiweisova cesta. Pridita!
u— Sp°m?nn vrlega nmža. G. Ivan Foj-kar je bil skromen uslužbenec Učiteljske tiskarne, vsi pa smo v njem cenili zavednega narodnjaka n najpreenjaka, 19 let Je potoval vsak dan zjutraj iz škofje Loke v Ljubljano zvečer pa nazaj k ljubi družini«. Pa se je tudi njemu iztekla pot. Umri je star komaj 54 let in to v trenutku, ko je bila njegova žena Marija v bolnišnici pod operac jskim nožem ter je tudi njeno življenje viselo na niti. Ko je mož počival v grobu, so ženi povedali, da Je smrt posegla v njen srečni dom. Pokojnik je zapustil hčerko Anico in sina Stanislava ki je zvest član loškega Sokola. Pokojnemu bomo ohranili ;ep spomin, svojcem pa izi-ekamo iskreno sožalje.

•4SSER1RAJTE V „JUTRU")
29. DRAŽBA KOŽ
divjadi na velesejmu 22. januarja 1940.
Blago pošljite na naslov:
Ljubljana »DIVJA KOŽA« — Velesejem. ....................................
u— Nes'eča na cesti. Pišejo nam: Tro-toaiji ob cestah so menda zato na mestu, da ščitilo pešce pred cestnim nezgodami in regulirajo ulični promet. To no varna zatočišča pred direndajem vozil in se zdi. da se treznemu pasantu na last n.: h nogah ne more nič takšnega zgoditi, kur bi b lo podobno prometni nezgodi, razen če mu nemara ne spodrsne na pomarančni lupni in sS zlomi nogo. Pa se vendar zgode človeku včasih reii. ki vnebovpijoče kMčejo na odgovornost ljud, katerim je dana oblast in pravica, da v spodobnem redu drže mestne ulice in ceste. Kakor veste, prekinjajo tlak trotoarjev tu pa tam vložene kovinaste plošče, nad križišči vodnih ali p!insk!h napeljav. Na prečuden. posnemanja nevreden način se te seznanil s takšno ploččo eden Izmed čctvorice ljub-ljanskh prebivalcev, ki so preteklo noč nič hudega sluteči koračOi po desnem pločniku Miklošičeve oeste prod domu. Pomenkovali so se po domače iii brezskrbno, kar je nesrečnemu izbrancu »manikalo tal pod nogami in že Je obvisel s polovico telesa v četverokotni luknji plinske ali vodne napeljave ln to v trenutku, da niti ni-n'tl ni utegnil. Tudi oeta'lm trem je zprva zastal dih od presenečenja. Kaj se je vendar zgodilo? človek, ki Je imel smolo, Je stopil na ploščo, ta pa s« Je čisto preprosto vdrla in obv^sel Je Ko so g-\ tovariši poUgndh Is kamnitega oklepa, j* fcfako
ugotovil rezultat: do kosti octfta koiena in pošteno raztrgana obleka. Pr«*v za prav še dosti mile posledice spričo vel.Ae opaznosti, ki jo je pomenila neprijetaa gibljiva plošia. Lahko bi si zlom 1 obe nogi ali sa nemara celo do smrti pobil. Na trotoarju Miklošičeve ceste, malce pred palačo okrožnega urada Prav kakor v srednjeveških Zevaccojevih romanih v >Jutru<. ko so se vdirala tla v pogubo nesrečn m žitvam mogočnih Borgijoev proslulega imena . . .
LEPO DARILO
za dijaka ali vojaka:
smo izpopolnili s 1 šivalnim priborom a ogledalom in poleg dobite še: 1 kom toiletnega mila; 1 aparat za britje, 1 čopič za britje, 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobno Sčetko, 1 zobno pasto, 1 steklenico kolonske vode vse to za Din 80.— ako želite, da Vam pošljemo pu pošti vplačajte gornji znesek plus din 4.— za prlporočnino na ček. rafi. 13285 aii v znamkah na naslov:
Foto Tourist — Lojze Smtsc,
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8.
Koncert ljubljanske nihormonije T
pelek 26. t. in. v Urnonu bo dirigiral ravnatelj zngiobške opere g Krešimir Baia-novič. G. Baranovič je eden temed najmar-kantnejših jugoslovendkih dirigentov ln skladateljev, ki ae je s svojimi deli pro-slavdJ tudi v tuj ni. Posebno znana je njegova baletna sni ta »Licitursko srce«, Id je bila svoj čas vprizorjena v naši operi in ki jo bomo čuli na koncertnem od m r skladateljevi tatcej >retpciji. čajikovsk^ Smetana in slovenska skladJba izpolnjujejo spored konceita.
u— Srečka organizacija JNS za LJubljano vabi članstvo ljubijonskfa org: nzn^ cij, da se udeleži pogreba njenega niar» lj vega odbornika g Franca • ;z»ka o-pred hiše žalosti Cankarjevo afuw«žje 15. danes ob 16.
u— Krajevna <>rgan!7*V*Jja JNS za MertU ni trg vabi vse somišljenike, da se udHcita danes ob 16. s Cankarjevega nabrežja pogreba načega vsikdar odločnega samiSljo-nka in odtoornika všjega poštnega kontrolorja g. Frana Mezeka.
— Za akademsko podporno društvo. Oo> spod dr. Franc Novak, odvetnik in minu-ster v pokoju, je poklonil Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društva 200 din v počastitev spomina pokojnega gospoete dr. Otona Papeža, piv-d&cvjuka deželnega sod šča v pokoju in odvetnJub Isk/ena hvala!
n— JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20. nri
bo v čitalnici članski sestanek. Predaval nam bo g. Grahor, novinar, o vlog. vei^ stva ln znanosti. Dolžnost članov je, da aa sestanka zanesljivo udeleže. Odbor.
n— Sadjarsko in vrtnarsko društvo mm Viču ima drevi ob pol 20. v Lelovadniol predavanje o škropljenju sadja G. predavatelj škulj bo s pomočjo skioptičnlh »tik obrazložil današnja nova škropiva.
o— Kar hočete, dob te v trgovini Pezdtr
v Gradišču. V Speceriji vsak petek ruuivo-čena polen o v ka v vinarni vsak potek dfe-nikova solata. (—)
a— Ljubljanski športni Wub gporoCa svojim članom, da bo že napovedani redni občni zbor v ponedeljek 29. t. m. ob 20 ▼ posebni sobi gostilne Cinkole z ob čajnim dnevnim redom, in ne, kakor je bilo fm>a-njeno, v petek 26. t. m. (—)
n— JN^ K Edimrtvo, v četrtek 18. t. m. ob 20. reden članski sestanek. Na spoted« so važne stvari. Udeležba obvezna!
n— Vodstvo Družbe sv. Cirila In Metoda sporoča članstvu, da predavanja, ki Ja bilo določeno za 19. t. m. ne bo.
u— Filozofsko društvo bo Imelo ▼ M-boto 20. t. m. ob 18. v predavalnid m raloškega instituta na univerzi »voje drugo predavanje. Predan/al bo g. ravnatelj dr. Simon Dolar o temi: Filozofijo vsmi-nji šoli. K prede van ju so vabljcoi v«, M se zanimajo. Vstop prost,
n— Oglejte s| »S!ager« letošnje «n«itt
▼ Šentjakobskem gledališču, »Ujež«. ca-bavno Nuš:6evo veseloigro, katere ponovitev bo v soboto 20. in nedeljo 21. L m. ob 20.15. Igra Je skrbno pripravljena ta Ja dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah izreden uspeh, in so bil« v»e predstav« p«m polnoma razprodane. Ker je odšlo tudi pil zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic kupite te že v naprej, da m navalu pri večerni blagajni.
u— Premiera vesele češke komedije I sije g. Darko Zupan« ki te pri svojih »Vražji štuueuije« v kinu Lmuuu. Ud da- ' očkah pokazal nadpovprečno	A—
nes naprej Do predvajana v kinu Unionu ' ' " — "	'
izredno zabavna komedija ki je napravljena po odrskem komadu Jaroslava 2a-ka »Soie zakiad življenja«. Film podaja odlomke iz sodobnega študentovskega življenja na izvrsten, m obenem zabaven način, ter ga bo z veseljem gledala mladina, pa tudi odrasli ljudje. Prvi bodo gledali svoja lastna »junaštva«, svoje velike in male pustolovščine, primeijali sebe in svoje profesorje z onimi na filmskem platnu, starejši rod. ki je že davno zapustil šolske klopi pa se bo z veseljem in ganotjem spominjal mladosti in svojih najsrečnejših dni, mladeniške št.udentovske dobe. Film je napravljen v Pragi in je imel vsepovsod velik uspeh. (—).
u — Zbor otroških sester. V nedeljo 21. t. m. ob 9.15 bo v predavalnici zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece 1. redni občni zbor organizacije diplomiranih otroških sester negovalk in vzgojiteljic. Udeležba je za članice obvezna. (—)
u— Drevi ob 20. uri torkov nadaljevalni-izpopoinjevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini. Jutri v petek ob 20. uri nadaljevalni tečaj Vsako nedeljo ob 16. uri popoldanski ples Posebne plesne ure in informacije vsak dan. (—).
Iz Celja
e— P©ziv staršem in skrbnikom. Mestno poglavarstvo v Celju poz.va starše in skrbnike .ki še mso vrnili popisnih listov otrok, da jih takoj izpolnijo in vrnejo za-š£ tnemu oddelku mestnega poglavarstva Starš. šoloobveznih otrok naj dvignejo pri zaščitnemu oddelku seznam predmetov, ki jih otroci potrebujejo v primeru izselitve.
e— Karel Bornikar jo podlegel poškodbam. Pred dnevi smo poročali, da se je v Oplotruci pri Konjicah pr: simučanju ponesrečil 30-letni hlapec Karel Bomikar. Ko ga je gospodar peljal z vozom v celjsko bolnišnico, se je konj, ki je bil vpre-žen v voz, splašil in je zd'rjal. Bornikar je padel z voza. pri čemer je šlo kolo čezenj in ga hudo poškodovalo po spodnjem delu telesa. Bornikar je dobil težike zunanje in notranje poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je v ponedeljek zvečer izdihnil.
(■— Nov "neg. Včeraj zjutraj je začelo v Celju n celjski kotlini močno snežiti. Snežilo je skoraj ves dan. V dolini je zapadlo 20 cm, na hribih pa okrog 30 con novega snega.
e— žrtev napadalcev. Ko se je vračali 29-letni zidar Jakob Smodej iz žmartne-ga v Rožni dolini v ponedeljek domov, so ga napadli neki Lebič ter brata Jurij in Jože Tokovn k ter ga s koli in noži močno poškodovali po glavi, rokah ln ostalem telesa Smodeja so oddali v celjsko bolnišnico.
ZOBNI ATELJE
E. KUNST - Celje,
Aleksandrov trg 6 — zopet redno ordinira, ..........................................
e— Tri nesreče. Ko je 47-letni posestnik Josip LaAčak iz Podgorja pri št. Ju-rjm ob juž. žel. podiral v torek okrog 15. v gozdu drevje, je padlo potižagano drevo nanj in ga močno poškodovalo v križu. V Lučah je padel 13-letni organistov sin V nko Krebs v ponedeljek pri smučanju in si zlomil desno nogo. Ko se je 19-letna sobarica Angela Markova v Žalcu v torek zjutraj giela pri močno zakurjen^ peči. se ji je vnela obleka. Markova je dobila težke opekline po križu. Ponesrečenci se zdrav:jo v celjski bolnišnici.
e— Drzna tatvina. V torek zjutraj je prišla neznana ženska z otrokom v stanovanje trgovca g. Alojza Drofenika beračit. Ga Drofeniikova, ki je bila ravno namenjena v mesto, je pustila svoj miuf, šal, rokavice ln tisočdinarski bankovec v predsobi n stopila v stanovanje po mi-lodar. Ko se je kmalu vrnila je opazila, da je bila neznanka z otrokom medtem izginila, z njo pa so izg:nile tudi omenjene stvari n bankovec, ki jih je bila ga. Drofeniikova pustila v predsobi. Vrednost ukradenh stvari znaša 3.000 din. Policija je ukrenila vse potrebno, da čimprej lzsled'. drzno tatico.
Iz Maribara
a— Nemški konzulat se seli. Iz dosedanjih prostorov v Ciril Metodovi ulici se preseli tuk. nemški konzulat na Trg Svobode št. 6, kjer so v višini drugega nadstropja že montirali dva nosilca za zastavi.
a— Razveljavljen razpustitveni odlok. Svoj čas smo poročali o razpustu Društva jugoslov. akademikov. Notranje ministrstvo je zavrnilo pritožbo društvenega odbora proti razpustu, dočim je državni svet v celoti razveljavil razpustitveni odlok in spet dovolil društvu nadaljnje delovanje.
a— Poledica. 48-ietna zasebnica Elizabeta Cafuta si je pri padcu na poledici zlomila desno nogo. 27-letni delavec Miroslav Jerič s Koroške ceste levico, 21-ietna viničar-ka Ma rija Trstenjak iz Košakov desnico, 27-letni ključavničarski vajenec Anton Faj diga pa levo nogo. Vse štiri so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
tehnično
izobrazbo. Občinstvo je "toplo sprejemalo posamezne točke priznanih umetnikov. Kočevski Slovenci so jim hvaležni za už t ka polni večer. Ob drugi priliki bo pa treba vzbuditi med občinstvom malo večje zanimanje za obisk sličnih prired tev. Le na ta način bo mogoče vzgojiti v ljudeh smisel za plesno umetnost, še to: Ali ne bi bilo taktno, če bi se nekateri tudi izven prired tve malo bolj zanimali za oba umet nika?
Iz Krškega
k*— žrtve poledice. Pavlina Zajčeva je
padla na zledeneli poti v Stari vasi pri Vidmu ter si zlomila levo roko v podlehtl. — Pred vstopom na vlak na peronu glavnega kolodvora v Zagrebu je na ledenih tleh spodrsnilo gospej A vrel i,ji Oroszyjevi z Krškega tako da si je zlomila levo roko v zapestju in dobila še več drugih poškodb. — Čevljarski vajenec pri Pečniku Francetu v Leskovcu pri Krškem Anton Krištof se Je pri sankanju zaletel v drevo ter si zlomil obe kosti desne krače. Vsi trije ponesrečenci so iskali prvo pomoč pri zdravniku dr. Bogataju na Vidmu. Čevljarski vajenček je bil poslan v bolnico. •
Iz Kranja
r— Namesto venca na grob pokojnega dr. Otona Papeža so nameščenci Jugoslovanske tvornice gume v Kranju darovali kranjski podružnici Kola jugoed. sester znesek 400 din.
r— Huda pi-ometna nesreča se Je pripetila v torek pri TmpaJifiah. Na ostrem ovinku sta trčila skupaj tovorni in osebni avto. V osebnem avtu so bile 4 osebe, ki so pri trčenju dob;3e precejšnje poškodbe in so morali enega nemudno odpeljati v bolnišnico. Oba avtomobila sta močno poškodovana. Tovorni avto je last prevoznika g. Lenardiča iz Kranja, v osebnem avtu pa so bili štirje Ljubljančani.
Iz Slovenjega Gradca
sg— Nesreče zaradi zime. 50 letna žena Žagarja Stumpflova Rozalija iz Dovč je šla Po vodo k studencu, pa je padla in si zlomila desnico. — Iz Pesjega v Velenje je šla te dni 52 letna vdova do upokojenem rudarju Povhova Frančiška iz Pesjega Na povratku domov ji je spodrsnilo in si je pri padcu zlomila desno nogo — 48 letnemu dninarju Lampretu Jožefu iz Dobrave pri Šmartnem je postalo slabo, ko se je grel pri peči. Padel je na Deč in dobil hude opekline. — 6 letna hčerka dninarice Pun-gartnikova Julijana iz Razboria pri Slovenjem Gradcu je pri štedilniku pestova-
la mlajšega bratca. Po nesreči je zadela a I
komolcem v skledo s kropom in se po parila po telesu. Bratec je ostal nepoškodovan Vsi ponesrečenci se zdravijo v slove njegraški bolnišnici.
sg— Poiščite pravočasno zdravniško pomoč. 32 letni dninar Slokan Anton je 21 decembra s svojimi tovariši spravljal hlode s planine pri St. Vidu. Zvečer pa je Slokan legel na peč. ki se je ponoči razgrela da je dobil Slokan hujše opekline po desni roki in obeh kolen.h Sele po 15 dneh. ko so se mu začele rane gnojiti, je poiska zdravniško pomoč. — 19letni voenik pri To-mincu v Dolgih brdih pri Prevalju je pred mesecem vozil les iz St. Danijela v Dolga brda. Ko je stopal ob vozu. mu je spodrs nilo, da je padel in si huje poškodoval levo nogo Sele zdaj je prišel v bolnišnico Zdravljenje bo seveda zdaj tako pozno pri obeh združeno s težavami.
sg— Smrti in rojstva v slovenjegraški bolnišnici. V bolnišnici v Slovenjem Gradcu je umrlo v letu 1939. 106 bolnikov, rodilo pa se je 121 otrok. V 32 primerih je bila pri porodu potrebna operacija.
sg— Z novim imenom v novo življenje. Športni klub »Mislinja« je imel te dni izredni občni zbor. V uvodu je predsednik g. Cerne Ferdo pojasnil vzrok, da so se člani po enem mesecu spet zbrali k občnemu zboru. Glavna točka sporeda je bila sprememba pravil in imena. Soglasno se je sklenilo, da se ime kluba spremeni in da se bo odslej glasilo Športni klub »Slovenj Gradec«. Tudi sprememba pravil je bila brez debate sprejeta. Po zadnjem občnem zboru Je bilo soditi, da bo na tem občnem zboru prišlo do boja zaradi list, kar Da se ni zgodilo. G. Krek je predložil listo, ki je bila soglasno sprejeta. Novi odborniki nam jamčijo, da bo klub po dolgem času spet deloval. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Cerne Ferdo. tajnik Bradač Drago, blagajnik Vyborny Vekoslav, odborniki: dr. Strnad Stane. Kavs Ivan in Kokol Karel. Načelniki sekcij so: Bizjak Herman. Krek Stane, Grabeč Ivan in Granda Mihael. V nadzornem odboru sta Rojnik Ivan in Tome Miroslav. Pri slučajnosti je bil pooblaščen g. Grabeč Ivan. da zastopa klub na občnem zboru Kolesarske pod zveze. No-gometniki ostanejo še nadalje člani Mariborske nogometne podzveze. Načelnik kolesarske sekcije je postal g. Grabeč Ivan, bivši vozač ljubljanskega Primorja. Prepričani smo, da bo v njem dobila sekcija najboljšega trenerja. 2elja kluba ie, da bi prišel do svoje igrišča, katero mu je nujno potrebno. Športni klub »Slovenj Gradec« prosi vse tovariške klube, da pošiljajo pošto na naslov: SK »Sloveni Gradec« v roke tajnika Bradača Draga, uradnika v Slovenjem Gradcu.
Trije kralji na KoScah
Kako pfgz?ftiuje divjad
Tragičen konec z roglji v veje zapletenega gamsa
Kljub hudemu mrazu letošnja zima vsaj | du. Ni pa izključeno, da »o zajci zaradi
pnlfMt
OBRTNIŠKI PLES — 27. januarja NARODNI PTES
a— Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je obsodi<! 50-letnega Petra Variča na mesec dni zapora v zvezi s tatvino pošiljke bakra, vrednega 1100 din. 30-letnega Franca Pahernika pa na mesec dni zapora ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, pogojno na 5 let zaradi tatvine pisalnega stroja pri tukajšnji tvrd-ki Kleindinst & Posch
a— Zimski plašči niso varni Spet izginjajo po javnih lokalih zimski plašči. Nekemu Francu Vogrinu so ukradli iz neke gostilne na Tržaški cesti zimski plašč vreden okoli 900 din, zasebnemu uradniku Emeri-ku Uranu pa zimski plašč, vreden okoli 950 din.
Iz Kočevfa
kč— Baletni večer, v soboto zvečer sta pr redila baletna solista Irena Litvinova in Maks Kurbos plesni večer v veliki dvorani Sokolskega doma Večer je bil za na-še mesto novost in veselo presenečenje. Oba umetnika sta pokazala odlične sposobnosti v izvajanju raznih točk, g. Kiir-bos tudi kot koreograf. Pri klavirju ju Je spremljal nekdanji dijak kočevske gimna-
zaenkrat ni neugodna za živalstvo. Letos imamo priliko videti, da suh mraz ni tako nevaren kakor mrzla mokrota Nadalje pa v letošnji zimi nimamo posebno visokega snega Tudi ne v planinah
Prvi sneg, k' je zapadel ob konc« oktobra v planinah precej na debelo, ie kmalu skopnel. Na Karavankah ie bila snežena plast o Vseh svetnikih debela nad 1 m, o sv. Martinu pa so bili kopni najvišji vrhovi, tako da je gamsov v toplem vremenu prešlo veselje za običajno jesensko svatoma nje. Sele huda burja ki je pritisni la v drugi polovici novembra, jc nagnala črne svate k nevestam.
Prvi sneg je prignal divjad v dolino. Ko pa so se pokaza'a spet konna rebra in je sneg jel gmiti tudi v višjih 'egah se je divjad kaj hitro pomaknila tja odkoder ie Hi'a prišla Gamsi so odšli na vrhove.
Drugo deianie zime se ie pričelo naenkrat v planinah in dolinah Ker je bilo takrat. ko je pričelo snežit- no planmah. primerno mrzlo tudi v dolinah je tudi v nižjih legah jelo snežiti brez običajnega predhodnega deževja. Le t0 je bilo povod. da smo imeli o b^ž;ču prilično enako debe"no snega, kakih 30 cm po vsej Gorenjski. Okoli novega 'eta na so se jele in to takrat ko je bila vsa do'ina odeta v snežno ode-io, že kazati ve!;ke konnine po vrhovih pla nin. Deloma je bil odnhal krista'ni sneg veter, nekaj ga je pa stajah sonce, ki je kaj prijetno posebno v opoldanskih urah. poljubova'o gorske grebene Izletniki in tudi vozniki, ki so imeli opravka t lesom v visokih legah, so prinovedovaM. da je bi lo v gorah toplejše kakor v dolini kjer je pozimi manj sonca kakor v planrni.
Gamsi so prav zaradi tega rajši v vi*a-vah. kjer prav ugodno prez>mu'ejo Suh sneg, ki ga ni nreveč ne v dolini in ne v planini, omogoča gam«om in «rnam da se lahko gibljejo, ne da bi pri tem omaga'e. kakor se zgodi, če je sneg moker in ga zapade na debelo. V globokem sregu se divjad težavno giblje, hitro omaga m utmne utrujena v mokrem mrazu Ce je ra ma'o snega in je ta še suh. »e divjad lahko giblje. pri tem pa se tudi primerno ogreje
Doči m si v debelem snegu oncmog'3 ne more izkopati izpod snega potrebne hra ne. ki sestoji iz suhe trave m'ad^«a vejevja. mahu borovn'čevja — nosebno dobro ji teknejo robida in še nekatere zimzelene gozdne rastline — si letos z lahkoto odbrska kristalni sneženi prah ki ne pokriva na debelo zmrzlr zemlje Pa tudi za počitek ko utrujena divjad leže. je suh sneg ugodnejši kakor moker.
Iz sledi divjadi ki se kaj dobro poznajo v snegu se da čitat' marsikaj zelo zanimi vega iz živalskega življenja Prijatelj pri-rode ne pozna samo tega. katera žival je po snegu hodila, temveč ve tudi. ali je šla mirno nemoteno aH si je iskala hrane, ali pa je bila preganjana.
Zanimivo je bilo opazovati to zimo sledi zajcev in lisic glede na vreme in mraz. Kakor pač po vsakem nekoliko daljšem sneženju tudi to pot, pred božičem, zajci niso nekaj dni zapustili ležišč. Ni izključeno, da je to neka posebna prirodna previdnost. Sledi lisic »o v tem času držale prav med hiše in na dvorišča, iz česar bi se dalo sklepati, da je novo zapadli sneg zelo otežil lisicam iskanje miši. ki so se bržčas prav tako kakor zajci za nekaj dni poskrile Le to je bilo povod, da so si šle lisice iskat hrano k ljudem Čez kake tri dni je bilo vse polje preskakano tudi od zajcev. Sklepati se je dalo, da je morala biti zelo živahna noč. Sledile so zelo mrzle noči. Za božič je bilo videti malo sledi in lovci, ki so čakali dolgouhce pri mesečini, so se jezili, ker ao slabo opravili z zajci. Bržčas je bil tudi mraz zadržal zajce v goz-
hrstenja snežene skorje rajši ostali doma v gozdovih, kjer ie bil sneg pod drevjem mehak in kristalen.
Izredno mnogo lisičjih sledi je bilo opaziti prav tiste dni. ko je bilo najbolj mraz in se je živo srebro v tonlomeru premikalo med —24» jrt —26° V več krajih, posebno v prisojnih legah so se poznala med lisičjimi sledmi lisičja leži-ča. Bržčas je lisice hudo zeb'o pod zemljo v lisičinah in so zaradi tega ostajale čez dan kar na soncu Morda pa so bile prestradane in so lovile noč in dan ter si kratek počitek privoščile izven jazbine, kar med lovom.
Po sledeh se je poznalo da tudi veverice niso počivale in da jih je to zimo ostalo precej pri nas. Kier so sledi veverice, so kmalu tudi sledi kunel
Ko so zamrzn"a jezera. m'a1ce ln bolj počasi tekoče vode, so se ob t.aših potokih pojavile s'edi vider. Iz sledi se da sk'epa-
Tržič, 13. januarja.
Položaj je tak, da se bom še nekaj dni ipirai Abrahamu, pa me Je kljub temu noj sinko, ki hoče povzdigniti domačo igo vino, pregovoril ,da seim naročil pri i^z/škem kc«larju Lmkancu nove smučke. ti o sem prišel dan pred Tremi kralji v držič .seveda smučke še niso bile gotove, ia kar sem koiarja oštel, na tihem pa ipal, da bom imel vzrok, da ne boan šel ia Kofce. Po sem se luezal. Točno ob pe--ih so mi prinesli v Lončarjev hotel mon-t rane smučke s čevlj. vred in pomodili pod noe nekaj, kar se v navadnem življenju imenuje račun. MaJo jezen sem ga jpravil s trdno odločnostjo, da ga letos ae poravnam, ker si bom na Kofcah prav a^otovo zlomil če ne roke, pa vsaj nogo.
Zvečer pri taroku pa je padla odločitev glede Kofc. Prijatelj, ki ga imenujem Jože in ki zna imenitno taroklrati, je sprožil pravo besedo in tako se je zgodilo, da aern stal drugo jutro ob pol osmih pred hotelom Pošto in čakal nanj in na njegovega druga Rada, ki mu ni nič več manjkalo kakor hlače, pa bi bil za pot pripravljen. In dn je mogel to pomanjkljivost odpraviti, je potreboval pol ure. Med tem pa je drugi del druščine, dve dami in en gospod, ki naj mu je ime Pavel, sedel v prvem delu avtomobila drug na drugem in zmrzoval v tste dele, ki niso bili zavarovani Drugače jim je bilo prijetno in še godrnjali niso. Naposled so prišle hlače v Radovo pesest m trije kralji so sedli zadaj. Tone je pognal motor n šilo je v megleno jutro, da je bilo veselje. Kmalu je bil L>ibelc za nami.
Bolj ko smo se bližali Sv. Ani, bolj so se redčile megle in tam prav pred šen-tansko ubožnico nam Je pokimala vsa osončena Begunjščlca in nas v vsej svofi krasoti pozdravila. Pavel je našel zaradi svojih sani izgovor, da jo je mahnil še naprej k Ankeletu, vsi ostali pa smo vzeli vsak svoje križe na rame, pa palce v roke in smo jo mahr.ili po znova zasneženem. kolovozu v breg proti Vasovju. Meni, novopečeni ljubljanski srajci, ki že leta ln leta nI pogledala v kak hrib, je bilo spet vse novo. Vsak trenotek sem se obrnil, da pogledam na ozarjeno Begun j-ščico. nekaj pa zato, da si malo oddahnem, Moja ženka ima zame silno skrb. Prisilila me je, da sem oblekel kar dve srajci, da sem na to navlekel spet kar dva volnena telovnika in črez to še smučarsko kam žolo Pot v breg ln taka obleka pa ne gresta skupaj ln začel sem se kuhati, da je bilo veselje, ln to tem bolj, ker so tudi nove smučke, moj ponos, prispevale svoj del. Vsake četrt ure sem se ustavi; in nekaj odložil, tako da sem jo primahal na Kal le v spoteni srajci pa v prijetni družbi ge. Melite, moje zveste predhodnice. Malo pod Kalom so nas obll-li prvi zimski sončni žarki, na Kalu pa se nam Je odprl nebeško lep razgled v hrbet Kamniških planin In v srce Jul jekih Alp noter do Snežnika. Kdor še pozimi ni bD nikdar na hribih, si ne more predstavljati krasote zimskih razgledov.
Na Kalu smo malo duškali in pop'11 ali čaj ali zavrelo mleko. Ga. Cilka, katere že nisem videl šest let. Je sicer med tem časom na okroglini precej pridobla. na ljubeznivi postrežbi pa seveda še mnogo več. nas je prav prisrčno sprejela in njena kuhinja je za potujoče zimarje prava blagodat. Pol ure mine v njej kakor v raju. No, »n hajdl naprej. Komaj smo stopil na sončno pot od Kala na Kofce je že ga. Melita zagledala sopihajočo moško postavo, ki je merila po nasprotnem bregu proti Kalu. »Ješ Ješ to je* pa naš foter,« jI je ušlo iz — ust in že je zahu-lakaJa, kakor se ie sedanja mladma naučila menda od gozdnih jerebov. In gospod predsednik Engelsberger se je odzval z mahanjem svoje okovanke. Kljub
ti da so prišle vidre v družbah po dve in svojim sedm m križem Jo mahne prav tn Na ledu in na prodih so pustile g'ave	—
rib. Med odpadki je bilo polno koščic. iz česar se dobro razvidi, da so vidre naredile v na*ih potokih veliko ?kodo. V zadnjem času držijo sledi proti Savi Morda se roparice ne povrnejo več. Seveda pri prazni Sa vi tudi ne bodo ostale; poiskati si bodo morale druge kraje.
Toda kljub omenjenim zimskim ugodnostim se je dogodil prav v našem sončnem Rebru v predgorovju Stola, kjer je izredno ugodno za nrezimovanie divjadi tragi čen primer v živa'skem življenju V Rebru nad Rodnjami se drži stalno tropa gamsov Ko jo je za božične nraznike po-setil lovski paznik in pogledal, kako se ji god?, je opazil za naJe gozdove in planine izreden žalosten primer- na smreki je bil samomor<''ec obe"enec kake štiri leta star gams. Obesil se ie b-'l za rog'je Z zadnjimi nogami se je na'ahno dot:ka! močno razkonanih tal. Lovec se je vt.-a"eva', kako neki je	do tefa n^ti Dani sta dve
možnosti. Morda je bi'o š:bko drevo od snega prik'onjeno k zemlji in se je gams s'učaino obdregnil v drevo ip ga snrožil. Medtem ra se je veia drevesa z*n'et'a » krive rog'ie in gamsa dvigni'a Ni pa izključeno. da se je ^ams. ki si večkrat »smoli« rog'je v ig'avcih. pov?nel v veje pri čemer mu je snodrsnilo in je tako z roglji zapleten v veje obvisel.
vsako nedeljo na Kofce. Čast mu!
Skoro smo na poseki, kjer stoji Pla-! ntnaki dom na Kofcah. Postavila ga je v ta namen ustanovljena stavbna zadruga, zdaj ga Je pa prevzela tržiška planinska podružnica. Za trenotek smo se v njem ustavili in privezala malo duše. Jožetu, ki Je mlad bi čm tega ni bilo iosti treba, 8*111 je dalje, gor na prave Kofce, kjer je posestnik Primožič postavi svoj' planinski dom. ki ga oskrbuje njegov sin 'Miha, ki je prav na ta dan godov. Torej naprej, da čestitamo! Družba se Je razdelila. Prva polovica je ostala spodaj, druga pa je šla dalje.
In ko sem po dolgih letih zopet stal tam na razgledni višini 1505 m nad morjem in gledal na vse štiri strani neba ves oblit od sonca in pozdravi jan od znsnih smučarjev 'ji seveda tudi od smučark, sem se spomni onega pesnika, ki Je zapel: »Tam dol megle se vlačijo, duha more ln tlačijo...«. in tedaj se nisem n'č več jezil na koiarja Lukanca. da ml je smučke le napravil, temveč sem hvalil Jožo, da je Izrekel one čudežne besede, ki so me potegnile na Kofce.
Poldne. V topli obedniei Je vse ž;vo, v kuhinji se cvre in poka. Miha pa stopa s pledniem v roki in raznaša dišečo juho, svnjrko pečenko in druge kuhinjske dobrote. da ti jez k od njih oteka. Po kosi-
Domačin Miha je hodil sumljivo mnogokrat iz hiše in se po kratkem času spet vračal. Bolj je šla ura na dvanajst, večikrat je šel jz. hiše in naposled je prišlo iz njega .da viidi gori »pri Iutžu« neko sumljivo luč, ki si je ne zna razložiti Seveda smo Dili hkratu zunaj m gle.all v naznačeno smer. Res! Utrinjajoča se luč, včasih celo dve, enkrat kar tr., so povzročile mnogo ugibanja. Morda so tihotapci! Pa kaj bi delali, ko zdaj v snegu ne morejo nikamor. Morda je ponesrečenec, ki si ne more pomagati. Treba je nekaj storiti. Luč nas kliče. In vsi smo se obuli ln sklen li, da gremo gledat, kaj je. Miha je snel svojo dušo s stene in šli smo. Prekrasna zvezdna noč, jasna, pa ne preveč temna nas je Objela. Joža je naložil celo smučke, češ da se bo nazaj peljal. Tisti nženjer Je bil prvi in že daleč pred nami. Pa še dosti pred njim je bil Putnikov Joža, ki je šel proti lučd, ne da bi prej komu kaj rekel. Ta ne pozna strahu. In ko Je prišel inženjer že čisto blizu luči, tedaj se je Putnikov Jože že vrnil in pojasnil, da gori — smreka, ko je menda pod njo podnevi zakuril kak smučar ogenjček, da se malo ogreje, ker ga je smuka pustila hladnega. Tako. Namesto tihotapcev in ponesrečencev smo našli gorečo smreko. Meni je bilo prav in drugi se tudi niso jezili. Posedli smo znova okrog mize in možvali dalje do zgodnjega — jutra Poslušali smo srtorje Put-nikovega Jožeta, ki jih bom pa povedal enkrat kasneje. Rečem pa le toliko, da so zabavne vse od one, kako je v Benetkah kupoval turščico za golobe, pa do one, ko je ribaril v kalni BistricL Ja, Putniikov Joža je junak od fare!
Ob sednrh zjutraj smo billi spet nano-gah. Sonce je pravkar vzhajalo izza Kamniških, vse gore je zlatilo, doline pa ao ležale v nepredirni megli. Kaka krasota, kako sreča, če si ob takem času na planinah! Toplomer je kazal pol stopinje pod ničlo. Ajdi sinko in ti Vojta. da jo mahnemo tja na šijo in dalje v Krnico, da pogledamo, če mogoče še na Pungrat. V samih srajcah smo šli na dolgo pot in ni nas zeblo in bilo nI nam niti preveč vroče. Ob en? istih sva sedela s sinkom tam pred kočo v Krnici ln gledala pre-lestno lepoto. Sinko je zlezel na sleme koče in se grel kot martinček na soncu. Hrustala sva čokolado, žejo sva si gasila s kapljami snežnice, ki sva jih lovila v stanjol. Dvanajst. Domov, na Kofce!
Cas po kosilu je prehitro minil in treba je bdlo misliti na odhod. Joža, Rado in moja malenkost smo naredili kakor trije kralju Potem ko smo plačali svoj potro-šek, ki ni bil velik in ne majhen, ko smo se zahvalili domačinu in domačici za ljubeznivo postrežbo, je šel prvi Rado, ki je na palic: nosil zvezdo ln kazal pot v dolino. Za njim sem jo ubral jaz, ki na smučkah sicer dosti trdno stojim, pa se preveč trdno ne držim in rad pa/'am po slabih smučinah. Pol ure za menoj je od-brzel Joža, ki *e, kakor sem že deial, mlad in črn in dober smučar ln še boljši lovec na različno divjačino. Preko Kalu je šlo kot za stavo v dolino. Ob petih smo imeli pri Ankeletu sestanek in smo ga držali skoro na minuto natančno.
Dva dneva na Kofcih pozimi in ob najlepšem vremenu, ko je sonca na pretek in ko leži v dol;ni megla, da bi jo bilo mogoče rezati, moreta pozdraviti največjega mestnega črnogleda in mu vliti novega veselja do življenja v dolini solz. In če prideta k temu še prijetno bivanje v modernem domu ln dobra postrežba, potem misli človk, da je za majhen denar v raju. Potekv«te in gotovo vam ne bo žal. Mesec januar je tisti mesec, ko so Kofce vedno v soncu in doline vedno ▼ megli.	»
Iz razkopan:h tal se čita. da je žival mo- 1 lu	,k iruž^ m,a<?a ^osPa domači
.>a uarnsu qi ono ,	to potek.isili, kakšen je meg. Da
m tudi ne znakov zadrge Primer 1 ^orlm re^lco poskušal sem le Jaz iten. toda moz n kait. krivi gam- • saoai ka-ti vsi drugI, in bilo nas Je mno-
ra'a dolgo in hudo trpeti, preden je pogi-ni'a Gams ki se je z zadnjimi nogami nekoliko dotikal tal. se je skufal re'"iti. toda elastična veja ga je b-žčas pn vsakem poskusnem odskoku dvignila dokler ni omagal Da gams ni bil mrtev obe?en na drevo. je paznik ugotovil Na gamsu ni bilo ne strela je zagoneten sovi roglji naposled le lahko postanejo uso dni. posebno v primeru, če je divjad dvignjena od tal.
Letošnja bolj mrzla zima je za nas ljudi zato hujša, ker se z vedno večjo civilizacijo oddaljujemo od matere prirode. Pred leti, ko so bile hude zime pogostejše, so bili na deželi vse drugače pripravljeni na mraz kakor zdaj. ko hočemo tudi na deželi imeti razne mestne udobnosti, ki pa niso v skladu z našimi podeželskimi razmerami.
— a.
ca in vse je razgibano. Iz shrambe izvle-! čemo ležalne stele, izpod strehe odeje in ven na sonce ki naj nam da svoj črn pečat. Jožetu tega nI treba, ker je že tako črn, toda nam, mestn m otrokom je ■ nujen za dokaz, da srno bili na planinah, j Po kratkem počitku smo došleci navezali
1
IV E R
Boljši nego slab je noben čuvaj.
Samo ljudje brez dejanj nimajo sovražnikov.
Clm nespretnejSi je učenec, tem višja je učnina, ki Jo zahteva življenje od njega.
Skrivnost nam je le to, česar nismo sposobni razumeti.
go, so že od jutra smučali. Mislil sem, da so tudi meni leta pust la kako sled v sklepih, pa sem le na svoje veselje ln vseh drugih začudenje za čudo lahko premikal kosti ln smučke in niti pik nisem delal. Da, da, kdor zna enkrat, zna za vselej.
Popoldne Je prav hitro minilo in sonce se je skrilo tja za očaka Triglava. Mrak je polegel po planini, zvezde so se užiga-le in skoro jih je bilo polno nebo. Pri pre-feransi je ura do večerje prav hitro potekla, zame n' bila niti bolestna niti prijetna dobri bo se izenačili s Slabimi. Dunajski zrezek s solato in sadjem je bila večerja za bogove. Ko smo se malo oddahnili, smo sestavil', kofčarsko -»filharmonijo« in priredili domačinu Mihi afret po vseh naših predpisih. Izkazal se je. Kuhamo vino je blo dobro pčačilo. Pa je prišlo vmes nekaj drugega, kar se ne zgodi vsak dan.
Življenje gernje-grajskega okraja
Gornji grad, U. januarja
Gibanje prebivalstva v letu 1939. v gor-njegrajski župniji kaže zanimivo sliko. Prirastek deklet je bil večji od fantov. Rojenih je bilo 32, od teh le 11 fantov in 21 punčk. Porok je bilo 10. Tujcev je prišlo lani v naše mesto 155, po večini s Hrvatskega, v letu 1938. pa smo imeli 180 tujcev.
Sodni oto-aj gornjegrajski l^ikazuje 155 civilnih pravd, posebej Je bfflo malotnih civilnih zadev 52 kazenskflh zadev Je b lo 205, izvršilnih 531, zapuščinskih 200 ki zemljiškoknjižnih zadev 1045- Seveda je sodišče imelo še veliko dela s kazenski mi in civilnopravnimi zadevami kot pravna pomoč, s skrbstvenimi, varuškimi in kon-kurznim. posli. Od kazenskih zadev je bilo kaznivih dejanj zoper življenje in telo v glavnem lahke telesne poškodibe 45 primerov, deliktov zoper imovino je bilo 42 primerov, poškodb tuje lastnine 21, deliktov zoper varnost javnega prometa Je b lo 18, prestopkov zoper čast 49, raoea tega je bilo še 30 raznih drugih deliktov. Kakor je torej razvidno, prevladujejo de-likti zoper čast, takoj za njdimi pa pridejo delikti storjeni ie korajže. Vsekakor kriminaliteta v našem okraju nI velika. Upoštevati Je, da je bilo mnogo označenih primerov končanih z cprost/Jmo sodbo. Po veliki večini je prebivalstvo našega okraja miroljubno ln pošteno.
Posamezne občine našega okraja so Imele naslednje avtonomne doklade v letu 1939.: Gornji grad: 60°/B, Nova Stffta: 680/9, Bočna: 70%, Mozirje: 85%, Rečica 45«/», Ljubno: 50»/0, Luče: 80% in Solčar-va: 60%. Pričakovati je, da bo obremenitev davkoplačevalcev z avtonomnimi do-kladami v tekočem letu še manjša.
Iz »Gozdarskega vestnika« posnemamo, da je šlo po naši Dreti (in Savinje 4481 splavov s 43.859 m» lesa, od teb po večini deske in le malo okroglega lesa. Največ Je bilo sestavljenih v Rečici in to 779, Sledijo Radmiirje 643, Kropa — Bočna 606 Ljubno 583. Šmartno ob Dreti 544 an Mozirje 476 splavov. Največ naših splavov Je pristalo v Beogradu in to 1.206, sledijo Zagreb 696. Pančevo 591, Sremstea Ml-trovlca 515, Brod 253 in Smederevo 250. želimo le, da bi novo leto ne bilo slabše, kakor je bilo lansko Jn to glede vseh zgoraj navedenih panog:.
Postani in ostani član Vo dnikave družbel
»JUTRO« It IS.	ia T i<Mn_
Dovolj mil je pšasti
Filmski igralec se Je naveličal
Boris Karlov se je naveličal. Znani ameriški filmski igralec, ki je navzlic svojemu ruskemu umetniškemu imenu pristen yan-kee in se imenuje s pravim anglosaškim imenom Pratt, je učakal slavo kot utele-ševalec nestvorov, robotov, Frankensteino-vih živih mrtvecev, duhov in obešencev, opičjih ljudi in podobnih prikupnih sodobnikov. Vsega tega je sedaj sit. Sporočil je, da bo v bodoče igral same komedije ln v njih žive ter resnične postave, svojo odločitev pa je utemeljil tako-le:
»Vsakokrat, kadar se udeležim v kakšnem kinu predstave kakšnega svojega dela. občutim grozo in strah. Ko slišim ženske okrog sebe, kl v grozi vreščijo, se ne morem ubraniti misli, da veljajo ti kriki meni. Po vsaki moji novi premieri se me
moji prijatelji Izogibajo nekaj časa, kakor da je tudi njim zavdal nestvor, kl sem ga igral. Moja uboga, ljubljena žena trpi za »pošastnim kompleksom«, kl ji daje v sanjah in morah spreminjati moža ▼ kakšno pošast.«
Ce ni vse skupaj izmišljeno za reklamo, bi si lahko mislili, da je Karlovu takšnega življenja zadostL
Prepovedane majoneze
Oblasti za Češko ln Moravsko so prepovedale izdelovanje ln prodajanje vsakovrstnih majonez, ln sicer zaradi tega, ker se za pripravljanje majoneze rabi olje, rumenjak, sol ln kis. Pripravljanje majoneze je v današnjih časih pomankanja maSčob ln Jajec potrata, tako tolmačijo to prepoved
Angleška vojna proti Nemčiji
Ka danski otok Rflm Je padla bomba tujega izvora in napravila takšno luknjo
Rimska podzemska železnica
Dovršena bo v dveh letih, do svetovne razstave
V dveh letih, za časa svoje svetovne razstave, bo Imel Rim svojo podzemsko železnico v dolžini 13 km, ki bo razstavni prostor v nekoliko minutah vezala z mestnim središčem. Ce Rim v pr meri z drugimi prestolnicami prilično pozno uresničuje ta prometni pripomoček, je treba po-misl ti. da gre to na račun posebnega značaja rimskega ozemlja, kjer se prepletajo prastare jame, podtalni vodni toki, ostanki stavb in druge naprave tri tisočletnega mesta. To postavlja ideji podzemske prometne zveze takšne ovire na pot, kakor v nobenem drugem mestu.
Ko bodo dela dokončali, bodo izkopali
1,100.000 kubičnih metrov zemlje, porabili 6,920.000 kg železa, 86.000 kg bakra in aluminija ter 4000 kubičnih metrov lesa. Treba bo 255.000 kubičnih metrov zidar-sk h del in 115.000 kubičnih metrov o<pa-žev ter podpor, za to pa bodo potrebovali 2 in pol milijona delovnih dni.
Za ta dela so najeli 3500 delavcev, večinoma specialistov, ter celo armado tehnikov. ki delajo podnevi ,n ponoči. Ko bodo dela končana, bodo začeli skozi ogromni predor voziti vsaki dve minuti električni vlaki z bizino 100 km na uro in vsako uro bodo lahko brez težave popeljali sem in tja 32.000 potnikov.
Tolažba v težkih urah
Zapuščene matere in bedni otroci — Pomoč slovite umetnice in filmske igralke
Priklopni voz britsklh mornariških topov nosi napis (v angleSčInl): »Dolga je pot v Tipperary (kakor se glasi neka angleška vojaška pesem) —■ a kratka v Berlin«
V središču Pariza naletimo na hiši nekega policijskega komisariata velik napis: »Pomožna služba za zapuščene ženske«. Tam so prostori »Lige za zaščito zapuščenih mater in bednih otrok«. Petnajst let opravlja ta liga že svoje delo, 20.000 priča-kujočih žensk oskrbuje z nasvetom in pomočjo. Malo časa sem je videti na hiši še drug napis: »Pomožna služba za vojaške žene«. Tu imajo svoje pribežališče matere in žene mobilizirancev, tolažbo v samotnih in težkih urah. Tolažbo in pomoč jim pa daje žena, ki je kakor po naravi določena za takšno poslanstvo.
Ta »mati mater«, kakor 1o imenujejo Francozi, je znana tudi ostalemu svetu pod imenom Frangoise Rosay, slovita velika umetnica in filmska igralka. V »Sergeju Paninu« ali v »Materinstvu« smo jo videli, kako se sklanja žena z ljubezn jo, čisto človeško in preprosto nad kakšnim otrokom ali nevednim sinom. Vso lestvico svojih čustev, svojih tolažečih glasov in besed ter svojih materinskih pogledov pa daruje sedaj resničnemu življenju.
Od neke velike modne tvrdke si je znala priskrbeti šivalne stroje, s kater m: je uredila potem topel in udoben atelje, v katerem pripravljajo žene in matere vojakov vse potrebno za svoje gospodinjstvo, za
svoje prezebajoče može in otroke. Mnogo lep:h zavitkov gre iz te delavnice vojakom na fronti v dar. V novem domu v Auffar-gisu živijo bodoče matere in vojaške žene z mar mi otroki, tu skrbijo zanje, tu dobe posel, da morejo pogumneje in z večj m zaupanjem skozi težke čase. Med njimi je mnogo žen odrskih in filmskih igralcev, ki so ge. Rosayevi seveda še posebno blizu. Ko stoji z dobrotnimi, mnogo obetajoč mi očmi sredi svojih varovank in malih varovancev. ni nobene kamere v bližini. Saj to ni filmski prizor. Frangoise Rosay igra tedaj — življenje.
Možje radi kuhajo
V nekem radijskem predavanju je ameriški vseučiliški profesor John T. Frede-rick pred kratkim priznal, da spada kuhanje med njegova najljubša opravila in da se ta čas bavi s popravilom kuharskih knjig ki so sedaj v rabi. To priznanje je imelo za posledico, da je profesorja zadela prava poplava pisem, v katerih so mu nešteti moški zatrjevali, da strastno radi kuhajo. Tretj na teh moških ga je prosila, da bi smela sodelovati pri reviziii kuharskih knjig, ki je baje nujno potrebna.
A N E K D 0 T A
Mozart je bil sam glasbeno čudežno dete, a prezgodaj dozoielih talentov vendarle nI maral. Nekoč je ugodno ocenil nekega desetletnega goslača. Mali se mu je zahvalil in dejal, da bi rad tudi kaj kompo-niral. Kako se to nanravi? »Mnogo se moraš učiti in postati starejši,« je odgovoril skladatelj »Dona Juana«. »Zakaj?« je vprašal deček, »saj ste vi vendar tudi že komponirali z desetim letom.« — »Res je,« je odgovoril Mozart, »a tedaj tudi nisem nikogar spraševal, kako se to napravi.«
VSAK DAN ENA
»Mislim, da je naša skupna teža za uho* go kljuse prevelika in bo najbolje, če sinko za nekaj časa stopiš z voza . ! .«
(»Tidens Tegn«)
MICHEL ZfiVACO:
Juan
ho \N.
»če mi je namenjen ta konec, ml roka ne bo
trepetala!... A saj še ni vse izgubljeno... Vsa noč je še pred menoj!... Posebno Turquand, ta oderuh... Enkrat bi še nemara... Poizkusimo!«
Ne da bi stopil v dvorec in se odpočil od naporne poti, je naglo krenil po Vrvarski ulici. Ta ulica je bila nedograjena; pri sredi je stalo vsaka zase kakih dvajset stavb, na koncu pa so bila samo s plotovi ograjena zemljišča. Svojih petdeset sežnjev od Loraydanovih vrat je stala na isti strani ulice zgradba spodobnega lica, ki so jo poznali pod imenom Turquandove hiše.
Nasproti te hiše, ob severnem robu poti, se je odpirala v dolgem zidu krasna mreža iz umetno kovanega železa, in skozi to mrežo si imel razgled po širokem lipovem drevoredu, na koncu katerega se je dvigalo zajetno gosposko poslopje; bilo je neobljudeno in zaprto nemo in zamišljeno kakor vse hiše ki vanrejo za svojim zidovjem mračne skrivnosti minulih dni...
Imenovali so ga Arronški dvorec.
Vse do današnjega dne je grof de Loraydan zmerom poklical gospoda Turquanda k sebi, kadar ga je potreboval; počastiti oderuhov dom s svojo navzočnostjo, bi se mu bilo zdelo ponižanje. Toda
mudilo se je! Ponos in čednost, oboje uspeva le tam, kjer imajo ljudje dovolj časa...
Amauri de Loraydan je stopil v Turquandovo hišo kakor fevdalen vojvoda v dom svojega vazala; ko so ga spustili v častno dvorano, se ni niti za hipec ozrl na bogate reči, ki so ga obdajale, na mavrske preproge, dragoceno pohištvo in umetnine, ki so pričevale o premožnosti in izbranem okusu hišnega lastr:ka.
Mojster Turquand je priSel, se približal grofu in ga spoštljivo pozdravil.
Bil je mož kakih petdesetih let, visoke rasti, oblečen v črno žametno nošo petičnega meščana.
Njegova postava je bila krepka in njegov bistri, dostojanstveni obraz bi bil zbujal spoštovanje, da se ni na njem neopredeljivo odražala bolezen, ki mu je skrivaj razjedala duha:
Mojster Turquand je vse noCi ln vse dni sanjaril o tem, kako bi se prištulil med plemenitnike!
Kot slaven zlatar in draguljar je vroče koprnel, da bi okopal svoj pošteno zasluženi sloves v kalnem valovju gospoščine. To je bila stara muka njegovega življenja.
»Gospod grof,« je izpregovoril, »vaš obisk je moji hiši v veliko čast...«
»Mojster Turquand,« je rekel grof, »ali mi lahko daste kaj denarja?«
»Nemogoče,« je odgovoril Turquand.
Ta beseda je zadela Loraydana kakor svinčen-ka v sredo prs. Vendar se je obrzdal in mirno na-dalje\al.
»Preden sem krenil na pot, ste mi posodili trideset tisoč liber; a napak je bilo, da ste jih poslali v zlatu, tako da sem jih mogel vzeti s seboj. Ko sem se vračal, me je neki plemič iz Orleansa obral zanje pri kockah. Niti nisem plačal Esseja niti Sansaca. Rok, do katerega sem zastavil tema gospodoma častno besedo, poteče jutri opoldne. Mojster, posodite mi petnajst tisoč liber...«
»Nemogoče,« je rekel Turquand.
Loraydan je bil bled kakor zid Oči so mu po-steklenele, toda glas mu je ostal krepak:
»Vsi pariški oderuhi so mi zaprli svoja vrata. Niti srebrnjaka več ne premorem. Jutri opoldnt bom človek brez časti in se bom moral ubiti. Mojster, posodite mi petnajst isoč liber ....«
»Nemogoče,« je ponovil Turquand.
Loraydan je čutil, da se maje na nogah. Pena se mu je pokazala v kotičkih ust
»Moj morilec boste, mojster Turquand,« je za-hropel. »Na vas naj pade moja kri.«
Turquand se je sklonil k Loraydanu; njegov nasmeh je bil posiljen, obraz skažen od razburjenja, kakor da bi bil sam prošnjik.
»Gospod grof,« je počasi izpregovoril, »ustre-zite mi v tistem, za kar sem vas že dvakrat prosil... da. izkažite mi to veliko milost, pa vam odprem svoje skrinje na stežaj...«
»Za kaj ste me prosili?« je dejal velikaš ln si obrisal pot nočelo. »Aha, že vem: naj se oženim z vašo hčerjo!... To je previsoka cena, moister, in vaš lakomnost se ne zaveda prave meje. Rajši
si s tole svojo lastno roko prebodem srce, kakor da bi počasi pogin j al od zasmeha. Res vam je videti, da ne poznate Louvra in si ne morete zamisliti, kako bi tam sprejeli plemiča, ki bi prodal svoje ime. Denar si človek izposoja na svoja zemljišča ali na pohištvo, mojster, nikoli pa ne na svoj grb.. Loraydan ne bo vodil oderuhove hčere pred oltar!«
Turquand se je vzravnal, nekoliko bled v obraz, ter mirno in ponosno odvrnil:
»Hčere mojstra draguljarja, ki slovi po vsem Parizu!... Gospod grof, ko ste me pred štirimi leti prvič poklicali, sem brez oporekanja pritrdil ceni, ki ste jo postavili za svoj dvorec in njegovo opravo: tri sto tisoč liber. Kaj ste bili zame takrat? Ponudili ste mi upanje: sanjal sem, da bo moja hči kdaj grofica, in jo v duhu že naprej gledal na mestu, ki ga zasluži. Te sanje, gospod, se drobe pod vašimi besedami v nič ...«
»Da,« je rekel grof z ošabnostio, ki je mejila ob zaničevanje. »Nikar se ne nadejajte uresničenja!«
»Ne nadejam se ga veS?... A kaj postajate zame spričo tega? To, kar so gospodje de Maugency, d'Esse, de Sansac in drugi: dolžnik, ki prosi na posodo. V raznih zneskih sem vam odštel štiri sto tisoč liber...»
»Štiri sto tisoč!« je z žaliivo r.pievero zarohnel Loraydan. »Kako to? Kdaj? Vedeti hočem!«
Turquand je potrkal na zvonček. Na pragu vrat za njegovim hrbtom se je pokazalo mlado dekle.
Vlada Zedinjenih držav Je prepovedala polete Iz svojih krajev v dežele, Id se nahajajo v vojni. Zato so si izmislili ameriški dobavitelji letal za Evropo dober izhod: letala lz Zedinjenih držav spravljajo na ozemlje sosedne Kanade s pomočjo avtomobilov..«
Prekopi med Volgo In Vzhodnim morjem
tisoč km dolga pot skozi reke
m jezera
Sovjetske oblasti se že dolgo bavijo z načrtom vodnih zvez med Volgo in Vzhodnim morjem in so začele ta načrt sedaj uresničevati. Po natančnem proučevanju so se odločile, da bodo obnovile tako zva-ni Marijin s stem. Gre za dela na preko tisoč kilometrov dolgi vodni poti. ki vodi skozi reke, jezera in prekope. Velik del zastarelih zapornic in komor bodo nadomestili z nov mi, progo iz Ribinska v Leningrad pa bodo skrajšali za kakšnih 180 km.
Vodna pot iz Ribinska ob Volgi do Leningrada ob Nevi je imela doslej najmanjšo globino 1.8 m. Poglobili jo bodo na 3 m. Tako jo bodo uporabili lahko tudi za lad-
je do 4000 t. Doslej je trajala vožnja na tej progi 35 dni, po novem načrtu jo skrajšajo na 15 dni. Promet do Leningrada se bo od dosedanjih 2 do 2 in pol milijona ton povečal lahko na 11 milijonov ton letno, tovorni stroški pa se zmanjšajo na sedmino. Električne centrale ob Marijinem prekopu bodo proizvajale lahko 2 milijona kilovatov.
Vsa dela bodo izvrševali istočasno z gradnjo prekopa med Moskvo in Volgo. Zadnje delo pa ne bo rabilo samo ladijskemu prometu, temveč tudi oskrbi Moskve z vodo. Ta prekop bo dolg 127 km 54 m širok in 5.5 m globok. Letni promet bo znašal lahko 15 milijonov ton.
češeneveS,
Finski general pozdravlja švedske prostovoljce
da bo vzdrževala zračni promet med Rusijo in Bolgarijo ruska organizacija »Aero-flot«. Njena letala bodo obratovala na progi: Moskva—Kijev—Hersen—Burgas—Plov dlv—Sofija;
da so začeli graditi v ameriških letalskih tvornlcah Douglas največja bombna letala Da svetu. TI bombniki bodo merili v dolžino 61 m ln bodo težki po 70 ton. Imeli bodo akcijski radij od 9600 km do 11.200 km;
da bodo začeli Slovaki kovati novce po 5, 10, 25 ln 50 stotlnk, ter srebrne kovance po 10 kron;
da so p od vzeli Italijanski letalci polkovnik Tondi, kapetan Bertocco ln neki mehanik polet lz Guidonle do Ognjene zemlje. Skušali bodo doseči nov rekord na daljavo;
da so se med bombniki, kl so prošle dni obmetavale Helsinke z bombami, prvič v rusko-finski vojni pojavili strmoglavci;
da je stopil princ Renč Bourbonsko-Parmski kot navaden vojak v vrste finske vojske;
da so ugotovili med vojaki 43. sovjetske divizije pri kraju Raate na finskem bojišču pripadnike skoro vseh azijskih plemen;
da je kanadski general Mac Maughton, poveljnik kanadskega ekspedicijskega zbora, prispel v Evropo ter se že nahaja v Gortovem generalnem štabu na francoski fronti;
da je bil zračni promet med Francijo ln Anglijo s strani francoske letalske družbe Air France te dni podvojen;
da se vršijo borbe v Kareliji zadnje dni pri temperaturi 50 stopinj pod ničlo;
da Je sovjetska vojska nedavno zaključila svoje manevre v Transkavkaziji. Namen teh manevrov je bil poskus prehoda v 30 km širokem pasu proti Turčiji;
da je švedska pisateljica Selma Lagerlo-fova dala Fincem na razpolago svojo zlato kolajno, kl jo je prejela svojčas kot laureat-ka z Nobelovo literarno nagrado.
Učinek bombe
Finski general pozdravlja na neki postaji oddelek Švedskih prostovoljcev, ki so prispeli na pomoč v vojni proti sovjetski vojski
Rje imajo ženske največ
Na l©0® moških pride 8§8 žensk za por°k°
Po najnovejših statistikah Imajo ženske na Kubi največ nade, da se poročijo, kajti na vsakih 1000 moških jih odpade tam 888. Na najslabšem pa so v tem pogledu na Kitajskem, kjer jih ni nič manj nego 1139 na 1000 moških.
Več ameriških vseučiliških docentov je hotelo sestaviti statistiko zakonske sreče in so s tem namenom sedem let opazovali 526 zakonskih dvojic tako rekoč v njihovem najintimnejšem življenju. Uspeh tega opazovanja je ugotovitev, da se znajo ženske bolje prilagoditi zahtevam skupnega življenja nego moški. Posebno ženske, ki so se pred poroko udejstvovale v kakšnem poklicu, se izkazujejo kot zelo prilagodljive.
Glavni vzrok zakonskih sporov predstav-
lja gmotni položaj. Med tistimi zakoni, ki so imeli težave s financami, je bilo 50 odstotkov »zelo nesrečnih«, a niti eden ni bil »zelo srečen«. Nasprotno je bilo v zakonih brez materialnih sporov 61 odstotkov »zelo srečnih« in samo 3 odstotki so bili »zelo nesrečni«.
Po uradni ameriški sodni statistiki za prvih devet mesecev lanskega leta počenjajo ženske manj zločinov nego moški, zato pa več težjih. Med aretiranimi je bilo samo 7,5 odstotka ženska, a med tem ko so izmed 1000 prijetih moških samo 11 obtožili umora, je bilo med tisoč ženskami 16 morilk. Telesnih poškodb je bilo obdol-ženih med 1000 moškimi 55, med 1000 ženskami pa 66.
ŠPORT
v Ljubljani, smučanje v Bohinju
V soboto in nedeljo bodo oddani važni prvenstveni naslovi, in sicer v umetnem drsanju ter klasični
kombinaciji
Izvedbo državnega prvenstva v umetnem
drsanju Je poveril Jugoslovenski drsalni savez letos zopet SK Iliriji. Vršilo se bo prihodnjo soboio in nedeljo, 20. in 21. t m. na sporinem drsališču isK Ilirije ob Celovški cesti, in sicer v soboto popoldne od 14.30 dalje tekmovanje v razpisanih obveznih likih in v nedeljo ob 11. dopoldne tekmovanje v prostem drsanju. Razen tega bo v soboio ob 20. še velika produkcija v prostem drsanju vseh glasovitejših tekmovalk :n tekmovalcev.
Prireditelji računajo s tem, da se bodo udeležili prvenstva precej vsi drsalci in vse drsalke, ki pri nas kaj pomenijo v tej sijajni športni panogi. Razen kompletne di-^ine sekcije SK Ilirije na čelu z izvrstno Silvo Paimetovo in rutiniranim Thumo bo tekmovalo 6 do 7 najboljših iz Zagreba in. morda Gerta in Eva Gruberjevi od Beo-^raciskega teniskiuba, med katerima je Gerda češkoslovaška prvakinja. Pričakujejo se tudi prijave od SK Celja in iz Subot.ce odn. od Vojvodinskega drsalnega podsa-veza.
Naslove prvakov branijo od lani kakor mano sami Ilirijani in sicer: seniorski pr-vaK hmaiiuei Thuma, seniorska prvakinja Silva Palme, prvenstvo parov Silva Palme in dr. Pavel Schwab. Lanska juni-oi»Ka prvaka Dorica Scheilova in Milan Betetto bosta startala že med seniorji
Razsodišče bodo tvorili savezni sodniki gg. Betetto, ing. Bioudek, Kavšek. dr. ing. Avčin, dr. Schwab in dr. Trič iz Zagreba. Žrebanje vrstnega reda tekmovalcev bo jutri, v petek ob 20.30 v tajništvu SK Ilirije, Tyrševa cesta 15/1.
Državno prvenstvo v klas. kombinaciji
V soboto in nedeljo bodo pokazali naši smučarji svoje znanje v Bohinju. Tekmo-
vali bodo za prvenstvo Jugoslavije v norveški kombnaciji. Razvoj zadnjih let opravičuje upanje, da bo to tekmovanje izredno zanimivo in nudilo odličen šport
V	soboto ob 14. bo start za 18 km tekmo pred hotelom sv. Janez, v nedeljo ob 13 pa start za tekmovalce v skokih na Hans-senovi skakalnici v Bohinju.
Bohinj je imel že pred novim snegom odlične snežne prilike ter lahko smučarji nataknejo smuči kar na kolodvoru, a v 20 minutah so preko poznano lepih smučišč bohinjske Dobrave pri skakalnici. Gledalci imajo priliko, da izkoristijo dan tudi z lepimi lažjimi ali težjimi smuški mi turami
Kakor smo že javili, bo tekmovalo v Bohinju tudi 7 inozemskih tekmovalcev, hi sicer Gregor Holi Helmuth Lantschner. G usti Maier, G ust Krenn, Ando Krallinger, Josip Doujak in Ivan Gferer. vsi iz Nemčije. Naši tekmovalci bodo polnoštevilno na startu in je verjetno, da bo letos najmočnejša dosedanja udeležba na državnem prvenstvu.
Pridite na to tekmovanje in dajte vzpodbudo tekmovalcem za njihovo požrtvovalno in naporno delo.
V	soboto in nedeljo vsi v Bohinj!
★
Medklubske tekme v slaloma ln smuku
pri Ruški koči. V nedeljo 21. t m. priredi SK železničar v Mariboru pri Ruški koči medklubske tekme v slalomu in smuku. Tekmovanje v slalomu bo ob 10. dopoldne, v smuku pa ob 15. Pravico tekmovanja imajo verificirani tekmovalci JZZ, ki so istočasno člani mariborske zimsko-sportne podzveze. Prijave Je poslati najkasneje do 19. t. m. do 12. na naslov SK Železničar v Mariboru, delavnica drž. železnic. — Poleg že v včerajšnji številki objavljenih tekmovalcev se udeleži bohinjskih tekmovanj tudi junior Jože Stante od ISSK Maribora, ki je dosegel pri tekmovanjih v Ribnici na Pohorju zelo lepe uspehe.
Krinka je padla
Reorganizacija drsalnega športa se je pokazala v najbolj škodljivi luč! — Drsalni savez v Zagrebu hoče poslati v Nemčijo na pol okrnjeno moštvo državnega
prvaka Ilirije
moStvo našega državnega prvaka, ki ne
b: imelo nobene niti približno enakovredne zamene v teku igre, kar je v tem športu neobhodno potrebno.
Ze iz tega sklepa se jasno vidir da Je bil edini namen »reorganizacije« v drsalnem športu ta, da bi Zagreb absolutno gospodaril nad drsalnim središčem Ljubljano. Sedanji savezni mogočniki se niso ustrašili nobenih sredstev, da bi prišli do besede in oblasti, ki bi jo za zmerom izrabljali na škodo vsega jugoslovenskega športa.
Dejstvo je, da nobeden izmed določenih zagrebških igralcev ne more niti za razliko več kakor enega razreda zamenjati iliri-janskih igralcev, kakor so Aljančič, Mor-bacher, Kroupa, Pogačnik in Lombar. Dalje je važno pri vseh športih, ki jih gojijo moštva, da je ekipa v času gostovanja pod strokovnim vodstvom, kar velja še posebno za hokej na ledu, kjer morajo dobivati igralci ob izmenjavah sproti tudi taktična navodila. S sedaj določenim vodstvom brez strokovnega vodje bi bila naša državna reprezentanca v Nemčiji brezglavo bitje. Slednjič je brezvestno, da hočejo v Zagrebu s tem sklepom okrniti edino obstoječe moštvo našega prvaka, tako da bi izgubilo nad polovico svoje udarne sile. To je igra ne samo z našimi športnimi, temveč tudi z našimi nacionalnimi in državnimi interesi.
Vodstvo SK Ilirije je prepričano, da se bodo še našli ljudje, ki bodo mogli preprečiti ta brezvestni podvig nekaterih v Zagrebu na škodo našega mladega hokejskega športa
Včerajšnje »Novosti« objavljajo
naslednjo vest: »V ponedeljek zvečer je savezni kapetan VDS Ivo Štiglič po posvetovanju s tročlan-skim odborom odredil naslednje igralce, ki bodo zastopali Jugoslavijo v zimsko športnem tednu v Garmisch Parienkirchnu:
od ljubljanske Ilirije: Rihar, Žitnik, Kačič, Gregorič, Pavletič in Go-gala. Od zagrebškega ZKD Stipetič, od zagrebškega Marathona Belak, Tomič in Francot, od zagrebškega Ilaška Potzl.
Savezni kapetan Stiglič In savezni blagajnik Lokar bosta torej povedla v Nemčijo kompletno moštvo državnega prvaka Ilirije, medtem ko bo drugi napad zagrebški (Stipetič, Belak. Tomič), Francot je rezerva za vratarja, Potzl pa za ostala mesta.
Reprezentanca bo odšla na pot verietno 27. aH 28. t. m., ker se hokejske tekme začno 1. februarja.«
Iz vrst Ilirije smo prejeli glede sestave te hokejske reprezentance, v kateri je 6 Eirijanov in pet Zagrebčanov, daljšo izjavo. iz katere posnemamo naslednje glavne ugotovitve.
V za smeh vsem športnim načelom je upravni odbor VDS v Zagrebu na predlog save/pega kapetana Stigliča (funkcija v ustroju JKS spToh ne obstoja) imenoval reprezentanco, katere sestava mora — milo rečeno — začuditi vsakega poštenega poznavala našega hokeja. V to težko mednarodno borbo naj bi šlo na pol okrnjeno
Občni zbor našega najstarejšega kluba
Letni obračun SK Ilirije za 29. leto obstoja kaže ugodnejše finančno stanje. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. Stanko Lapajne
Ljubljana. 17. januarja
Sinoči je Imela v Unionu svoj 29. redni letni občni zbor SK Ilirija, naš najstarejši športni klub. Za zborovanje ni bilo posebnega zanimanja, kar je deloma posledica nemirnih časov, ki obračajo pozornost drugam, deloma pa gre na račun tega, da so se v klubu po izločitvi nogometa v glavnem pogledu vsa nekdanja nasprotstva.
Občni zbor je ob 21. otvoril predsednik inž, Stanko Bioudek, ki je najprej orisal najbolj značilne dogodke lanskega leta v klubovem življenju. Med temi se je v zadnjem času pojavilo tudi važno vprašanje reorganizacije našega športa, glede katerega je zadela baš Ilirija kot najjačji slo-versk: klub na marsikatero zapreko, ponekod pa tudi na popolno razumevanje. Omenil je dalje težke finančne žrtve, s katerimi se je morala Ilirija boriti tudi v minuli sezoni in h kraju izrazil nado. da bo klub svojih sedem sekcij klub specializaciji. ki se danes zmerom bolj uveljavlja tudi v športu, z dobro voljo še dalje vodil do novih, še lepših uspehov.
Tajnik Ivan Baltesar je v svojem poročilu v glavnem ponovil dogodke iz lanske kronike v posameznih sekcijah. S 1. januarjem t. 1. je Ilirija odpovedala pogodbo za igrišče, ki ga ie z velikimi stroški vzdrževala za Kolinsko tovarno. Klub šteje 886 članov (med njimi 102 ustanovna) in je število od lani nekoliko naraslo. Iz blagajniškega poročila g. Rudolfa Mediča je b'lo razvidno, da se je Ilirija v sezoni 1939 otresla visoke postavke med dolgovi — za okroglih 38.000 din.
Nato so sledila poročila načelnikov posameznih sekcij. Za teniško je poročal dr. Ivan Murko, ki se ni mogel pohvaliti z velikimi športnimi uspehi, zato pa je z veseljem ugotovil porast aktivnega članstva. O smučarski je podrobne statistične podatke predložil g Gestrin: smučarjev tekmovalcev je v pretekli sezoni sekcija na svojih prireditvah postavila 381. na tujih pa le 94 Sabljaško sekcijo (poročila tajnika Ferda Hanžiča) ki je bila dovolj agilna in uspešna, čaka letos organizacija sabljaške-ga državnega prvenstva, ki bo v maju v Ljubljani. Zelo bogat je bil obračun lahko-
atletske sekcije, ki ga je prečital g. SafoS-nik: klubovi atleti so startali več ali manj številni, toda zmerom z lepimi uspehi, skoraj na vseh domačih in tujih prireditvah in znatno prispevali tudi k mednarodnim uspehom naše državne reprezentance Načelnik drsalne sekcije Evgen Betetto je moral uvodoma potožiti o slabi drsalni sezoni lanske zime, toda kljub temu so ilirijanski drsalci v kratkih razpoložljivih terminih dosegli vse državne prvenstvene naslove, obenem pa sta njena člana kot par z uspehom nastopila prvič tudi na evropskem in svetovnem prvenstvu. V drsalni zvezi je pred kratkim izbruhnila kriza, ker hoče Zagreb izvaiati hegemonijo nad Ljubljano, edinim središčem vsega drsalnega športa pri nas. O uspehih in prvem startu na svetovnem prvenstvu v Švici hokejske sekcije je poročal g. VodlSek. Tudi ta sekcija ima trenotno zaradi latentne krize v drsalnem savezu mnogo težav.
Edino poročilo, ki se je razlikovalo od ostalih po vsebini in tudi zaradi neugodne bilance, je bilo poročilo plavalne sekcije, glede katerega se je razvila precej živahna razprava. V sekciji je že od leta 1938 majhna kriza, ki, kakor se zdi. še zmerom ni popolnoma odpravljena. Njen tajnik Ko-govšek je v daljših izvajanjih obrazložil stališče članstva, ki želi več samostojnosti in manj vpliva centralne uprave na njeno delovanje. Sekcija ima krasne pogoje za razvoj — to je že pokazala — in je zato nujno potrebno da se razmere v njej čimprej spravijo v red.
Po sprejeti razrešnici je bil izvoljen na-sledni novi odbor:
predsednik: dr. Stanislav Lapajne, podpredsednik ing. Stanko Bioudek in Evgen Betetto, tajnika Ernest Nagy in Ivan Baltesar, blagajnika Rudolf Medic in Viktor Logar, gospodar Stane Miklavčič. arhivar Ivo Komar, ter odborniki: dr. Vrhunec, Končan. Vodišek, Kveder, Hanž č. M. Milanovi*, Dollnar, Petrič, ini. Kamer, dr. Skaberne, ter načelniki lekcij: Rudolf Cvetko (sabljaške), ing Rudolf Koudelka (smučarske), Evgen Betetto (drsalne), Viktor Vodišek (hokejske), Marjan Dpbovšek
OahkoatletsfcB). dr. Ivo Ifmfet (IbiiIBu) ki
Božo Kramaršič (plavalne).
Novi predsednik dr. Lapajne ae J« nato v kratkih besedah zahvalil za izkazano zaupanje in izjavil, da se z veseljem spet loti vodstva SK Ilirije ▼ teh važnih časih, ko se snuje nova ureditev našega športa. Baš zdaj je najstarejšemu slovenskemu klubu potrebno vodstvo, ki ie zaupa današnjemu športu in sedanji športni generaciji. Ker je Ilirija najvidnejši reprezen-tant slovenskega športa, mora v tem pogledu biti vsem ostalim klubom za vzor. Njena skoraj 301etna tradicija Je tako močna, da bo uspešno prebrodila vse sedanje zapreke ter izvedla, regeneracijo športnega življenja v vseh svojih vrstah, obenem pa tudi storila svojo dolžnost kot članica velike jugoslovenske športne družina.
tekme ▼ slalomu v SkofH Loki t bredbi
SmK i.j"hij<MM*
Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo, dne 21. t m. propagandni slalom v Skofji Loki. Tekmuje se v štirih skupinah, in sicer verificirani tekmovalci, starostni razred, dame in mladina. Start bo ob 14. Tekmuje se po pravilnikih JZSS. Zmagovalci v posameznih skupinah prejmejo diplome. Prijave od 13. do 13^0 vodstvu tekmovanja. Prijavnlne nL
Smučarski klub Ljubljana. Drevi ob 19. sestanek vseh tekmovalcev v damski sobi kavarne Emone.
SK Jadran. Drevi ob 20. sestanek Članstva v klubski sobi gostilne Soklič, Trnovo. Sestanka naj se udeležijo tudi vsi smučarji.
Dobili smo nov sneg
Napovedujejo nov val mraza s severa
LJubljana, 17. januarja Sredi noči je po malem začel naletavati sneg in danes je v zdržema snežilo ves dan, tako da je v mestu in okolici na prejšnjo podlago padto kakšnih 10 cm snega. Med zimo in mrazom se nam neprestano ponuja južno vreme, a vse kaže, da izlepa še ne bo preobrata. Včeraj smo zapisali, da je bilo največ mraza ob 7. zjutraj, ko je toplomer na letališču pri Devici Mariji v Polju pokazal 13.8 stopinj pod ničlo, a najtop-leje je bilo ob 15. uri, ko je termometer pokazal —1.6. V teku današnjega dne se je minimum temperature sicer dvignil na —5J, zato pa je maksimum padel na —4. Na vsa ugibanja, ki jih neprestano slišimo s vseh strani, je eno samo jasno: da smo sredi zime in ne vemo, kaj nam prinese jutršnji dan. Mraza in snega vedno več, kurjave v kleti vsak dan manj, to je vodilni motiv letošnje zimske pesmi.
Volkovi blizu vasi
Karlovac, 17. januarja. Mraz ln sneg, ki sta leto« mnogo manj prijazno kakor prejšnja leta obiskala naše kraje, sta kriva, da kmetje po okoliških vaseh zmerom pogosteje naletijo na tolpe volkov, ki jih je zima prisilila, da iščejo hrane v neposredni bližini človeških sellšč. Več tolp volkov so doslej opazili v okolici
Rudarski shod v Zagorju
Zagorje, 15- Januarja
V nedeljo dopoldne je bil v zagorskem kinu shod. ki ga je sklicala Zveza rudarjev. Njen tajnik g. Arh Je poročal o pogajanjih za minimalne mezde pri generalnem ravnateljstvu TPD v Ljubljani. Udeležba na shodu je bila majhna, kar je pokazalo, da imajo rudarji premalo zanimanja za svoje strokovne organizacije.
Poročevalec je obširno pojasnjeval, kako je potekala razprava mod zastopniki delavstva, družbe in rudarskega glavarstva. Da niso prišli navzkriž s točko 26. kolektivne pogodbe, so zastopniki delavstva končno sprejeli povišek. ki ga je bila TPD stavila s pripombo, da je to njena zadnja ponudba.
G. Arh je tudi utemeljil, zakaj so takoj podpisali ponudeno povišico, kai je potem v revirjih naletelo na kritiko m celo povzročilo stavko. Poudarjal je, da tako, kakor pri teh pogajanjih, ravnajo strokovni zastopniki na tujem in tudi pri nas in so zastopniki rudarjev že večkrat podpisovali take dogovore, ne da bi šli prej vprašat za razpoloženje po revirjih G. Arh je dejal: Prepričan sem, da tudi tedaj, če bi bili ml v Ljubljani dosegli 50 odstotkov povi-ška, gotove osebe ne bi bile zadovoljne. To se je pokazalo v Trbovljah in Hrastniku, kjer so naenkrat prevzeli glavno besedo večni nezadovoljneii in zlasti tudi ženske. Delavstvo bo doseglo trajno izboljšanje šele takrat, ko bo dobro organizirano, predvsem pa, ko bo pokazalo potrebno disciplino, kakršno moramo zahtevati od sodobnega rudarja. Zadnji žalostni dogodki v Trbovljah in Hrastniku pa so pokazali, da je pri nas še mnogo takih, med katerimi lahko razni prebrisanci v kalnem ribarijr na škodo vsega rudarskega delavstva.
Na reprezentančnem plesu juristov
Ljubljana. 17 lanuarja
Mladi naraščaj jezične dohtarije si je izbral torek za reprezentančni juridični ples. Mnogi so zmajevali z glavo ln napovedovali, da bodo tokrat juristi slabo odrezali. Obisk pa je dokazal, da današnji mladi pravniki ne stoje v dobrih zvezah samo z matrono Justicijo ovezane glave, marveč tudi s svojeglavno Fortuno. Kmalu po 21. uri so bili vsi gornji prostori »Zvezde« polni, blagajna na stopnicah pa tudi prilično te?ka.
Svečani del je otvoril predsednik društva juristov s kratkim pozdravnim nagovorom, v katerem je očrtal pomen 201etnice slovenske univerze za mlado pokolenje slovenskih pravnikov. Nato je zapela operna pevka gospa Ksenija Vidalijeva arijo iz opere »Manon« in žela prisrčno priznanje. Za njo se je oglasil operni pevec Lupša in zapel arijo iz »Onjegina«. Tudi njegov nastop je nagradila zbrana družba z navdušenim odobravanjem. Prava senzacija pa je bil nastop gospodične eand iur. Vlaste Sernečeve, ki ie zaplesala »Black Pool Walk step«. Tako vsaj mi ga je krstil profesor Jenko, ki se v takih rečeh spozna. Gospodična Vlasta si je mahoma pridobila simpatije vse dvorane. In simpatije so tem bolj rastle, čim bolj je juristka Vlasta drobila po parketu s svojimi nožicami Starejši rod osivelih juristov je bil enodušnega mnenja, da bo gospodična Vlasta senzacionalna pridobitev za slovensko juristarijo. če se bo tako dobro znašla med paragrafi, kakor se je v plesni umetnosti.
Ples sam je otvoril zastopnik pokrovitelja plesa, ministra pravde, predsednik ljubljanske apelacije g. dr. Golia z gospo Ku-Sejevo s kraljevskim kolom. Nato se je pričel ples v veliki in mali dvorani med igranjem orkestra »Swing Rythm«. ki postaja nai najboljli plesni orkester. Svoje Igranje je poživil s prepevanjem raznih vložkov. Med plesalkami se je lahko opazovalčevo oko napaslo na celi vrsti res tir
Rečice ln po draganlških gozdovih. Kmetje is Rečioe so naprosili karlovške lovce, naj priredijo pogon, ln v kratkem času so po raznih krajih karlovškega okraja pobili deset volkov. Pred tremi dnevi se Je čreda volkov prltepla v Neretič in prav v času, ko je bil končan pouk, oprezovala okrog šolskega poslopja. Na srečo Je bil učitelj o pravem času opozorjen na nevarnost. Vzel Je puško in nekajkrat sprožil v tolpo, da je enega izmed volkov ustrelil, ostali pa so se razbe&ali
Spet vlak v zametih
Sarajevo, 17. januarja.
Včeraj je nad Sargan-planino vladal silen vihar. Snežni zameti so na mnogih krajih zasuli železniško progo, da Je potniški vlak, ki bi moral popoldne priti v Sarajevo, obtičal v snegu. Na pomoč so mu poslali več lokomotiv ln garnitur ln delavci so morali z velikimi napori štiri ure kopati, da so vlak oteli lz mrzlega objema. V ponedeljek Je v Bosni začela temperatura rasti, včeraj pa Je iznova začelo snežiti. Najbolj mrzla kraja v Bosni sta Brod in Tuzla, ki sta imela včeraj ob 7. uri —13 stopinj, medtem ko Je imel Mostar 6 stopinj nad ničlo. V Dubrovniku so včeraj zabeležili 10, v Hercegnovem pa 12 stopinj nad ničlo.
nih toalet, ki delajo čast ljubljanskim
modnim salonom.
Ples je posetila vrsta pravniških starešin, ki so v krogu mladega rodu vzbujali spomine na Studentovska leta Med drugimi smo opazili: ljubljanskega podžupana dr. Ravniharja, predsednika okrožnega'sodišča i g. dr. Petra Keršiča. predsednika Advokatske komore dr. Zirovnika. zastopnika dru-j Stva »Pravnik« dr. Žužka, zastopnika banske uprave dr Orla, notarja Mrevljeta. zastoppika akademskega senata prorektor-ja dr. Kidriča in profesorja dr. Kušeja Med vojaškimi odličniki smo opazili g. bri-gadnega generala Glišiča.
Ves plesni spored Je vodil prof. Jenko z znano spretnostjo. Kljub navalu plesalcev se mu je posrečilo brez posebnih nesreč razvozlati vozel, ki ga je zavozlal po starodavni. še vedno lepi četvorki. iz katere so pari zaplesali po rajalnem pohodu kolo seljančico.
Ples Je trajal pozno v jutro ter se končal na splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Objektiven gledalec pa mora samo želeti, da bi posvečali mladi kavalirji še malo več pozornosti sedečim mladim damam po klopeh ob zidovih, ker ni ničesar bolj mučnega, kakor gledati rajde mladih kava lir j ev podpirati stebre in opaž po dvorani, medtem ko sede dame. ki so jih povabili na svojo prireditev in se dolgočasijo in včasih tudi prav upravičeno jezč. Poleg tega bi morali nekateri mlajši gospodje tudi vedeti, da se v dvorani le pre-često vse preveč čujejo razne opazke, ki jih delajo med seboj sicer morda v najboljši nameri in s povsem dobro voljo. Ti dve pripombi pa ne veljata izključno za sinočnjo prireditev, marveč v večji ali manj i meri za vse ljubljanske prireditve.
Dolenjske Gače
vabijo smučarje
Tudi po Dolenjskem Je pritisnil oster mraz. Po daljši megleni ami se je za božične praznike nebo zjasnilo, tako da je bilo nebo za božič prav lepo in ne premrzlo. Tanka snežena plast v naravi Je poživila božično idilo. A takoj po praznikih se je nebo spet pooblačilo in pričelo Je snežiti Tudi sneg je kmalu ponehal in nastopil je občuten mraz, ki je od dneva do dneva huje pritiskal. Voda v potokih je zmrznila in napravil se je led. ki si ga dolenjski gostilničarji in mesarji žele, da napolnijo z njim ledenice za prihodnje poletje.
Dolenjski vinogradniki pa si žele Se več snega, da bi bil dober sanenec, kar bi Jim olajšalo dovoz gnoja in kolja v vinograde. Dolenjski vinogradi imajo največ tako lego, da se potrebni gnoj in kolje najlaže zvozi v vinograde pozimi pri dobrem sa-nencu.
Za smuko imajo dolenjski hribi dovolj
snega-pršiča in zimsko veselje je v polnem razmahu. Lepo smučarsko življenje se razvija zlasti v kočevskih Gačah nad Cr-mošnjicami kjer prireja novomeška sokol-ska župa redno vsako leto svoje smučarske tečaje. Dasi so kočevske Gače zelo primerno sankališče, so še prav malo znane. Vendar pa je od leta do leta tu več smučarjev, ki prihajajo sem tako z dolenjske kakor s hrvatske strani. Gače imajo za smučanje zelo pripraven naraven teren in bodo. kakor vse kaže, postale splošno znane, zlasti ker tu leži dober pršič še v času, ko drugod že nikjer ni več snega.
Smučarji, Id žele gojiti Šport na dolenjskih Gačah. naj gredo do Crmošnjic z železniške postaje Uršnih sel ali pa iz Se-miča. Od Crmošnjic v Gače Je nepredolga pot, ki je smučarjem v lepo razvedrilo v prekrasni dolenjski zimski naravi.
Politična visoka Sola v Rimu
Pred kratkim je bila v Rimu otvorjena politična visoka šola, ki je namenjena izobrazbi elite Italijanske fašistične stranke. Študij na tej šoli traja tri leta in vsak kandidat se mora Ob sprejemu podvreči strogi preizkušnji.
Iz Julijske krajine
Val mraza in nezgod
Tri dni v preteklem tednu sta mraz ia burja zavladala po vsej deželi in ji prizadejala mnogo gorja in nesreč. V sredo zjutraj je zatulila burja okrog vogalov po mestih in vaseh, kakor menda že celih 10 let ne. In potem je trajalo tako vreme vse do sobote. Temperatura je padla v Trstu do 10, po Krasu še delj in na Goriškem celo preko 20 stopenj pod ničlo. Burja je v četrtek dosegla kar brzino 135 km na uro. Nenehoma so bili na delu tržaški goriški pa tudi puljski reševalci gasilci, oddelki Rdečega križa, v tržaški luki celo vlačilci in pristaniški pomorščaki. Na vso srečo pa nezgode in mraz v teh dneh niso zahtevali več kakor dve človeški žrtvi
Ze v sredo je v tržaškem pristanišču trgalo ladje od pomolov. Reševalci so morali v kakšnih 20 primerih na pomoč ljudem, ki jih je burja treščila ob tla, da so dobili večje ali manjše poškodbe. Gasilci so morali prav tako v celi vrsti primerov manjših požarov naglo na pomoč, ker bi bilo sicer zlahka prišlo do kake večje nesreče Serije takih nezgod so se ponavljale še naslednja dva dni. Na deželi pa je bilo ta čas še huje. V Gorici je burja odnesla velik del strehe s kurilnice na svetogorski postaji Tudi v Trstu je razkrila neko hišo. V Kojskem, bližnjem Smartnem, v Dole-njah, v Storjah in Sv. Križu pri Ajdovščini, Sempasu, Vipolžah. Crničah, Vipavi in St Vidu nad njo je burja podirala koče, odnašala strehe s hiš in povzročila še marsikatero drugo škodo. V Ajdovščini je odkrila karabinjersko vojašnico in poslopje pokrajinskega zavoda za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš V Boijuncu pri Trstu je odkrila šolo in tudi v bližnji Dolini neko hišo. Po Soški dolini je podrla celo vrsto drevja in brzojavnih drogov. Na železniški progi med Ilirsko Bistrico in Premom pa je dvignila s tira celo nekaj vagonov večernega potniškega vlaka, ki je vozil z Reke proti Postojni Naslednjega dne je zaradi nje med Tržičem in Nabrežino iztirilo 9 vagonov nekega tovornega vlaka. S tržaškega lesnega trga je burja odnesla v morje nešteto desk, tako da je povzročila okrog 30 podjetnikom kar za 10.000 lir škode.
Izmed požarov, ki so nastali tiste dni, je bil menda najhujši v Renčah, kjer je izbruhnil na posestvu Riharda Batkoviča, ki mu je povzročil za 12.000 lir škode. V Dolu pri Grgaru je zaradi mraza zmrznil na pragu Črnetove hiše 321etni France Veli-šček iz Gorice, ki je očitno nameraval najti zavetje pri Crnetovih, a je tik pred hišo omagai
Za Italijo jo dobite pri tvrdki G. Parovel, Trst 9, Via F. Deuza 3.
Drobne novice
Novo dečje zavetišče »Italie K eden te« nameravajo v kratkem »tvoriti na Vojščici v temeniški občini. Občina se je obvezala da bo preskrbela potrebne prostore ter prispevala za luč in kurjavo.
Pomanjkanje kuriva. V Trstu, kjer običajno kurijo z ogljem ali koksom, je nastalo, kakor poročajo listi v poslednjih tednih pomanjkanje kuriva. Znatno so se zamnjašale dobave koksa. Pač pa je še dovolj drugega premoga in listi priporočajo ljudem, naj uporabljajo mešanico kuriv, ki naj bi se že bila dobro obnesla
Živilske karte. Povsod po deželi so oblasti pričele deliti med prebivalstvo karte za živila, ki jih je vlada že pred meseci sklenila uvesti Zato je bilo v preteklem novembru v Trstu in drugod po vseh občinah tudi posebno štetje prebivalstva. Opozarjajo se vsi oni, ki ne bi o pravem času prejeli njim pripadajočih kart, da jih sami reklamirajo in dvignejo pri pristojnih občinskih oblasteh. Karte se glase na upravičence in jih ni mogoče prenesti na druge. Kakor znano, se bo zaenkrat prejemala na te karte le kava, a pozneje bodo na ta način eventualno racionirana še drtH ga živila.
Nove stanovanjske hiše v tržaški pokrajini Pred dnevi so v Trstu na posebnem zborovanju obravnavali vprašanje ljudskih stanovanjskih hiš. Poblem je zelo pereč, ker Je nastalo znatno pomanjkanje manjših stanovanj. Sklenjeno je bilo, da bo še letos zgrajenih večje število hiš s skupno 604 stanovanji in sicer v Trstu, Ronkih in Tržiču. Pozneje nameravajo zgraditi v teh krajih nadaljnje skupine hiš s 660 stanovanji. K stroškom bodo prispevale tudi prizadete občine in nekatera večja industrijska podjetja O gradnji stanovanjskih hiš v vzhodnih delih pokrajine na zborovanju niso razpravljali. Kakor poročajo is Labina, bodo te dni pričeli v tamkajšnjem premogovnem revirju graditi novo naselje. Stroški zanj bodo znašali 20 milijonov lir.
Zenitbena posojila v reški pokrajini Lani so pokrajinske upravne oblasti dovolile 196 prosilcem ženitbena posojila v skupnem znesku 253.000 lir. V prvih treh letih, odkar so se za pospeševanje porok pričela izdajati taka posojila, je narastlo njihovo število v tej pokrajini na 273 s skupnim zneskom 575.000 lir.
Zmrznil je na cesti Pred dnevi so našli na Greti nad Trstom sredi ceste zmrznjenega 481etnega Andreja Ferlugo z bližnjega Trstenika. Reševalci, ki so bili pozvani na pomoč, mu niso mogli več pomagati Sredi noči je moral iz doslej še nepojasnjenih vzrokov na poti domov pasti. Kakor kaže, si sam ni mogel pomagati in je obležal na cesti do smrti
Požar v Ledinah. V obmejnih Ledinah nad Idrijo Je požar na posestvu Franceta Brenceta povzročil veliko škodo. Openj je na pol uničil stanovanjsko hišo, pa tudi mnogo pridelkov, poljsko orodje in v hlevu Je poginilo nekaj ovac. Vaščani so požar po velikih naporih šele v nekaj urah omejili. Škodo so ocenili na 20.000 lir.
Pri fašistični organizaciji v Črnem vrh« Je bil imenovan za političnega tajnika dr. Dominik Sarno. Njegov prednik Ugo Di Cillia je bil odstavljen.
Postani ln ostani član
Vodnikove dražbe!
HALI OGLASI
OGLASOM
CENE MALIM
Po 50 par ca besedo, Din 3.— davka sa vsa* oglas lo enkratno pn ■tojblno Din 3.— sa šifro ali dajanj« naslovov plavajo oni, td Iščejo Služb. Najmanj Al cnenek ca enkratno objavo oglajta l)ln 12.—. Dopisi In tenltve se earaAunajo po Din 2.— sa vsako besedo. Din 3.— davka Ba vsak oglas In enkratno prlstojbtno Din 6.— za Šifro ali dajanje
naslovov Najnm.fi j Ai cnesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.__
Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din L— ca besedo. Din 3,— davka Ba vsak oglas ln enkratno pristojbino Din ft,— sa Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši cnesek ca enkratno objavo oglasa Din 17._.
Služba dobi
Frizerka
popolnoma izvežbana, dobi mesto. Nastop takoj, nai-kasneie 50. I. Plača naj-nun; di?	st.fi v
hili Naslov ▼ vseh poso-valnicah Jutra.
12t.7 1
Biro »Central«
Koliirčeva 10, 1. Beograd, telelon 26.2?S >te več kuha.'«:. sobaric, deklet, otro-Scih bon, raznega osebja za Beograd, notranjost Plače dobre. Nastop vsakodnevno.
1218 1
Šiviljo
i je izvežbana v pri krojcvanjn perila, sprejmem Ponudbe na ogl od. Jutra pod »Izvežbana«.
1153-1
Službe išče
Frizerka
prvovrstna moč, išče službo v dobrem salonu, stalno mesto za mesec februar. — Naslov v vseh poslovilni cio Jutra.
.. rs 2
Gospodična
izobražena, z malo maturo in trgovskim tečaiem, želi primerne zaposlitve. Ceni. ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Zanesljiva in agilnaa.
1219-2
Brivski vajenec
feli premeniti službo irven Ljubljane, radi premenitve rraka. Ima 2 in pol leta lične dobe z dobrim zna njem. Ponudbe oa oglasni odd. Jutra pod šifro »Do bel delavec«.
1216-2 I
Frizerka
išče mesto za takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovliah pod »Moški in ženska stroka«.
1209-2
Vajenci (ke)
Brivskega vajenca
spreime takoj Trtnik Mira, Ambrožev trg 9.
1220-44
Brivskega vajenca
spreimem. Prednost ima oni, kateri ima že nekaj učne dobe. Salon Jurman, Tyrševa 69.
1228-44
Kupim
Zagine odpadke
jelove in smrekove, suhe kupujemo vsako količino. Pogoi ie, da so Drez skor-ie. Ponudbe na Zagrebačku dioničku tvornicu papira, Zagreb 2.	1128-7
U* f>
1L
Lux sesalni aparat
za prah (Staubsauger) sko raj nov in električni hladilnik (Frigidaire) dobro ohranjen prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1231-6
Parkete, deske
in bukova drva
Radio
Vse vrste
radioaparatov
od najcenejših do najbolj iih, ugodno dobite pri tvrd ki »Tehnik* Banjai, Ljubljana. Miklošičeva 20.
1233-9
Frak in smoking
poceni naprodaj Pojasnila. Tvrševa c 36, pri hišniku.
1221-13
Pohištvo
Mizarji, pozor!
Kupim takoj moderno tem-
ugodno proda Ivan šiška. »o spalno opravo za dve tovarn, parketov. Metelko- osebl Ponudbe » °Slasm
va 4. telelon 22-44.
2449-6
Radi selitve
naprodaj res dobro ohra mena icdilnica, soba za gospoda (Herrenzimmer), — spalnica z dvema posteha ma omara z ogledali in medenino, razno malo pohištvo itd. Ravnatelj Henrik Jan. papirnica Vevče, p. D M v Polju. Telefon 2092 - 2093.
725-6
iNSE HIRAJ V „ JUTRU"!
SMUČI
kompletne s palicami za otroke din 150.—, za odrasle od din 195.—
BANJAI — Ljubljana,
MIKLOŠIČEVA CESTA 20.
Internacionalni naklad ni zavod ISČE v vseh mestih Dravske banovine dobro uvedene
ZASTOPNIKE
odnosno potnike za obisk strank (industrija, trgovina itd.). Možnost Visokega zaslužka — ETERNITAS, Zagreb, Trg Kralja Tomislava broj 17
PLANINSKI DOM NA USKOVNICI
se odda takoj v najem
za več let, prednost imajo osebe s svojo koncesijo ali pa si jo morajo dobiti; dobra letoviška postojanka za leto in zimo. — Za podrobnosti obrnite se na ZUPANC ^ pošta Srednja vas v Bohinju št. 76.
Lesni strokovnjak
za organizacijo nakupa in prodaje lesa v kakem velikem zadružnem podjetju s sedežem v Beogradu se I&CE. — Ponudbe z opisom dosedanjega življenja in dela ter prostim prepisom dokumentov nasloviti na: »SEDMO SILO«, Beograd — poštni pred. 728 pod »Stručnjakc.
1
| G. Th. Rotman
SAMBO IN PETER POTUJETA
-— vs
45
Kajti mahoma se je začul vzkrik, poln groze, in doktor se je z glasnim vreščanjem vdrl v zemljo. Zavratni, potuhnjeni ljudje so bili izkopali globoko luknjo ter jo pokrili z vejami listjem in peskom. »Pomagajte! Rešite me!« se je zamolklo oglašalo iz globine.
odd Jutra pod šifro »Prostost«.	129-12
Malo rabljene
trgovske opreme
ledilmce. spalnice, nove spe rane spalnice in razno dru go pohištvo po želo ugodni ceni naprodaj ORleda »e pn t* Ivan Mathian. Liub liana, Tyrfeva 12, dvorišče 17-11 12
Gra&lna
2 gospodarskim poslopjem, parkom, 8 johov, 15 minut od kolodvora, 290.000 din. Smolčnik, trgovina 1940, Slovenjgradec.
1210-20
Sobo odda
Prijazno sobo
s posebnim vhodom, 3 minute od glavne pošte, oddam dvema solidnima osebama. nairaje stalnim gg. uradnikom. Po želji tudi z zajtrkom in perilom. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.	1235-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam 1. februarja. Ogledati v Knaflievi ul. 13. II.
1224-23
In formacije
Kdor bo govoril
neresnične stvari o gospodični Brecelinik Majdi se bo z njim sodniisko postopalo.	1213-31
Kabinet
s sepanranim vhodom oddam takoj. Ogledati: Knaf-ljeva ul. 13. II.
1225-23
Dopisi
50 letna
popolnoma samostojna, želi prijatelia. Dopise na ogl. odd Jutra pod »Na deželi«.
1227 24
Damo
brez predsodkov, ljubečo in kolegialno. kliče mlad gospod iz dobr^ hiše, v sporu s familiio brezdomec. Obstoji li duša, katera hoče nadalje pomoči tudi materialno? Možnost ženitve. Diskrecija. Neanonimne po nudbe s sliko, ki se vrne na ogl. odd. Jutra pod šifro »Liubezen, sloga, blago stanje«.
1232-24
Ženitve
Državni uradnik
ločen po ženini krivdi, — žel' znanja v svrho ženitve. Resne ponudbe s sliko na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Mir v hiši« 1134-25
Rdzn&
oio acD ■ cd a cd g
PREMOG
KOKS — DRVA □udi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59 PostreZba nrezhlhna.
oicdiobobo
Moderne kauee
in fotelje nudi solidno ln po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg 13
Stroji
Železno stružnico
x vodilnim vretenom (Leit-spindel) lahko, do 1.5 m stružne dolčine po možnosti z votlo osio kupi B. Kolb. Viimarje, St. Vid.
1215-29
S
ragocenosti
ENO-ltf VE?9 A R VNE
JUGOGRAFIKA
Od Vas
Je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično C 1 a 1111 ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-9
Pralnica • Sverlolikjtnics
Linolej
za kuhinjo — najcenejše v zalogi pri SEVER, LJUBLJANA. Marijin trg 2.
Strokovno polaganje ilnoleja
Vlogo Obrtne banke
prodamo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Din 47.000«.
1226-16
Zaveden trgovec
in obrtnik pot/ebuie 160.000 din posoiila na posestvo, vredno 400.000 din in vkniižbo na prvo mesto, odplačilo polletno. Ceni. ponudbe na ogl odd. lutra pod »Pošten 16«.
1147-16
Hiša
enostanovanjska, * lepim vrtom, zelo ugodno napro daj. Poizve se v nedelio popoldne pri Dobovštk, Franc, Stožice 74 pri Lj.
1234 20
Za vsakega nekaj!
Več parcel za weekend hiše gozd, blizu Ljubljane, 6 do 12 din ; več krasnih vil, Go renisko; krasen hotel, v Kraniski gori, 20 sob, centralna. oprema za 100 oseb, ves inventar: posestvo, Jev-nica 27 ha, 7VOOO; parcele v Dev. M. v Polju 18 do 23 din, parcela Mirje, tramvaj, 150, parcela Zg. Šiška, din 30.000; posestvo Mokronog 5 ha, vinograd, 60.000 Realitetna pisarna, Ljubljana, Gosposvetska 3. I. nadstropje.
1217-20
Umrla nam je naša predobra žena, mama in sestra, gospa
Angela Rener roj. Pučnik
SOPROGA ZVAN1CNIKA Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne izpied hiše žalosti.
LJubljana, (»raz, VVlen, dne 17. januarja 1940. Žalujoči: ALEKSANDER, soprog; PAVEL, MILICA, otroka; MAKS, brat; ALOJZIJA, sestra.
f
Naznanjamo tužno vest, da Je naš vodilni ravnatelj, gospod
Tatscher Nikolaj
družabnik tovarne čevljev »Alfa"
i I O. L
dne 16. januarja 1940 nenadoma preminul.
Njegovo neumorno delo za podjetje, kakor njegova neskončna skrb za osobje mu zasigurata trajen spomin.
Slov. Konjice, dne 16. Januarja 1940.
Nastavljene! in delavci Industrije čevljev „AlSa" d. z o. z.
SLOV. KONJICE.
f
Vsem prijateljem ln znancem naznanjamo tem potom tužno vest, da nam je v Hreljinu 11. t. m. po kratki bolezni preminul v 82. letu svojega dela ln naporov bogatega življenja gospod
Prane Polič
p fig predobri soprog oziroma oče, tast in ded.
Nenadomestljivega pokojnika ohranimo v častnem spominu.
Prosimo za tiho sožalje.
Hreljin, Ljubljana, Beograd, Trst.
Obiteljl: POLIC, MUHA, LEPUSA

TOVARNA ČEVLJEV „ALFAU d. z o. z. v Slov. Konjicah
naznanja tužno vest, da Je njen družabnik ln vodilni ravnatelj gospod
TATSCHER NIKOLAJ
dne 16. januarja 1940 vsled srčne kapi nenadoma premlnuL
Pogreb bo 18. Januarja 1940 ob 10. uri dopoldne Izpred hiše žalosti v Slov. Konjicah.
Prerano preminuli Je neumorno delal za razvoj ln razcvit podjetja.
Vsi, ki so ga poznali, ga bodo radi njegove splošne znane dobrotlji-vosti in poštenosti ohranili za vedno v častnem spominu.
SLOV. KONJICE, dne 16. Januarja 1940.
Vsakovrstno zlato kupuje po najv.šjih
cenah CERNE juvelir.
Liubhana Wolfova
SOKOL
Sokolsko društvo LJubljana 11. ima svoj redni občni zbor v nedeljo 21. t. m. ob 9. uri dopoldne v svojem domu v Trnovem. Sestanek članstva za sestavo kandidatne liste bo v sredo 17. t. m. v telovadnici na realki. (—)
Jubilejna skupščina Sokola Ljubljana — Zgornja Šiška. Uprava Sokola Ljubljana — Zg giška poziva vse svoje članstvo, da se poinoštevilno udeleži društvene glavne skupščine, ki bo v nedeljo 21. t. m. s prl-četkom ob 10. dop. Ker z njo otvarjamo niz jubUejnih društven' .h prireditev v proslavo društvene desetletnice bo dftcupščina imela svečan značaj in vabi društvena uprava nanjo tudi zastopnike ostalih ljubljanskih in okolških sokolskih društev.
Občni zbor sokolskega društva Ljublja-na-Moste je bil v nedeljo v kinodvorani. Zbor je vodil brat Vekoslav Baloh, ki je orisal glavne poteze društva in nazdravil našemu sokolskemu starosti Nj. Vel. kralju Petru II. Iz obširnih poročil posnemamo, da ima društvo 340 pripadnikov obojega spola. Število članstva se je v preteklem letu dvignilo za 20°/o. Dohodkov je bilo din 123.536 in ravno toliko izdatkov. Dolg se je v preteklem letu znižal za 29.973 din Cisto premoženje društva je 172.784 din kar je gotovo nepričakovano velik uspeh, saj je bilo društvo še pred štirimi leti pasivno Vse društvene prireditve so dobro uspele, tako v moralnem kakor gmotnem pogledu. Društvo se je udeležilo tudi pri reditev. vseh sosednih pa tudi oddaljenej ših, z močnimi deputacijami. 18 maja je razvilo društvo dečji prapor, tako imajo sedaj vsi oddelki članski, naraščajski in dečji svoj prapor. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor po večini stari člani Namesto odstopivšega staroste je bil izvoljen br. Andrej Šturm, ki se Je v nastopnem govoru iskreno zahvalil odstopivšemu starosti za uspešno delo. Isto tako se Je zahvalil tudi br Martinu Permetu za vestno in požrtvovalno delo v odboru ter ga prikazal vsem kot vzor sokolskega delavca S pozivom na vse brate za skupno in složno delovanje v korist naroda in iugoslovenskega sokolstva ie zaključil zborovanje.
Sokolsko društvo v Zagorju javlja, da bo tudi ietos veselo planinsko rajanje med planinci in smučarji ln sicer v nedeljo 21. t m. zvečer v Sokolskem domu. Pridite mnogoštevilno vsi in ne bo vam žal!
SoKo! Dolnji Logatec. V nedeljo so bile društvene smučarske tekme našega društva, pri katerih Je tekmovalo 30 pripadnikov. Snežne razmere so bile ugodne in so bile tekme na Kodu za Sokolsklm domom, dočim Je držala proga za člane in naraščaj proti Blekovi vasi, preko Koša na Pleternlk po severnem pobočju Koša preko Nakla za Sokolski dom. Cilji in starti vseh oddelkov so bili za Sokolsk m domom Tekmi Je prisostvovalo veliko število tekmovalcev, ki so s navdušenjem opazovali poseimo tekme najmlajših. Doseženi so bili sledeča časi: ženska deca: 1. Korenčan Mira 4.39. 2. CibeJ Vlasta in Blažon Tanja s časom 4.40 S. Verčlnski Leon ara 5.03. Moška deca, nižji oddelek: 1. Senica Viko 8.45, 2. Tollazzl Dušan 9.10, 3 Punčuh Dno. Moška deca višji oddelek: 1. Govekar Franc 13.00, 2. Bol-tin Bojan 13.33 3. Petrcvčič Tone 13.56. Moški naraščaj: 1. Grom Lado 39.20, 2. Mrak Dušan 40.13, 3. Vilar Zvono 40.55. Člani: Vilar Drago 41.15 2. Pakiž Ivan 47.14, 3. Molk Franc 47.15. V nedeljo bodo tekme obmejnega okrožja v Lx>gatcu po razpisu okrožnega načelnika v izvedbi Sokolskega društva Dolnji Logatec. Pri-četek ob 14. Prjave v Sokolskem domu ali pismeno ali do poi ure pred tekmovanjem. žrebanje bo v Sokolskem domu ob 13.30. Pošljite pravočasno prijave! Snežne razmere so odlične, na staro podlago 20 cm pada. nov pršič. V nedeljo na svidenje na belih obmejnih poljanah!
Sokolsko društvo v Tržiču Je ponovilo v nedeljo 14. t. m Standekarjevo dramo »Prevara«, katera Je bila že pri prvi vprl-zoritvi deležna popolnega uspeha Rež ja je bila v rokah br Anderleta, ki Je igral tudi vlogo »Lemeža«, katero Je odlično podal Kot »Lonka« je gostovala sestra Nil-ka Grilova iz Stražišča kateri vsa pohvala za njen odlični nastop, ter Je žela zasluženo priznanje Br Lajbaher se nam Je kot »Tone« predstavil prav dobro, ter Je tako z ostalimi Igralci pripomogel, da je igra doživela popoln uspeh Našim igralcem vsa pohvala, želimo samo, da nadaljujejo tudi v naprej s tako vnemo kakor do sedaj želeli bd samo. da bi naše občinstvo bolje razumelo trud Igralcev ter Jim v priznanje vsaj pri prireditvah napolnilo dvorano. Na občnem zboru 15. t. m. smo izvolili novo upravo s požrtvovalnim br. Globočnikom Francem na čelu, ki ima poleg sebe v odboru res delavce ki nam jamčijo d abo teklo delo v društvu začrtano pot naprej. Plesne vaje, ki se vrše vsako nedeljo popoldne, so prav dobro obiskane, ter se plesalci z vso vnemo pripravljajo na zaključni venček.
Naše gledališče
DRAMA
četrtek, 18.: Profesor Klepec. Red B. Petek, 19. ob 15.: Kozarec vode. Dijaška
predstava. Cene od 14 din navzdol. Sobota, 20.: Hudičev učenec. Globoko znižane cene od 16 din navzdoL Sprememba repertoarja; Abonente reda četrtek, A ln B opozarjamo na spremembo predstav odnosno reda abonmajev, Id Je bila za nocoj potrebna
obolelosti g. Detetta ln ge. VldaH-Jeve, v operi in drami, in sicer: abonenU reda Četrtek imajo danes v četrtek predstavo v drami in ne v oper;, kakor >e bilo prvotno objavljeno, v operi bo ta večer za abonente reda A predstava »Nižave«, za abonente reda B pa je predstava Kozakove komedije »Profesoi Klepec« preložena na prihodnji teden. Sprememba repertoarja v operi je povzročila za ta večer tudi spremembo reda abonmaja v drami, in prosi uprava vse abonente redov četrtek, A ln B, da to spremembo blagohotno vpo-števajo.
Dijaška predstava. Jutri, v petek 19. t. m. popoldne, bo v drami d jaška predstava.. Igrali bodo francosko komedijo »Kozarec vode«, delo Scribea v katerem Je orisal razmere na angleškem dvoru za časa vlade kraljice Ane. Nekoliko satirično gledanje na ženske, ki imajo vlado in moč v rokah, ustvarja nadvse duhovite dialog« in zabavne situacije. Cene globoko zn.ža-ne od 14 din navzdol.
OPERA
Četrtek, 18.: Nižava. Red A. Petek, 19.: zaprto.
Sobota, 20.: Nižava. Izven. Znižane cene od 30 d n navzdol.
D revi se bo ponovila za red A d'Albertova »Nižava«, ki je v glasbenem kakor vsebinskem o žiru zelo uspelo delo. Kom-ponirano Je v slogu čistega italijanskega verizma, zelo melodiozno, polno čustveniM vzponov ;n barvitosti, dejanje samo pa je dramatično zelo razgibano. Na5o vprizo-ritev sta pripravila režiser Emil Freiih in dirigent dr. švara.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Sobota, 20.: Ujež. (Udruženje jugoslov.
emancipiranih žen). Nedelja, 21.: Ujež. (Udruženje Jugoslov. emancipiranih žen).
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek. 18.: zaprto.
Petek, 19.: zaprto.
Sobota, 20.: Via mala. Znižane cene.
RAD
0
Četrtek, 18. januarja.
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12. Rapsodije (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi in koncert salonskega kvarteta. — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19 Napovedi, poročila. — 19.20: NacionaL ura: Sokolsko predavanje. — 19.40: Objave — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Koncert pevskega društva »Sava«. — 20.45 Simfonična glasba s plošč. — 22 Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Beograd 18 30: Orkester. — 20: Ura humorja — 21 Narodne pesmi. — 21.50 Plošče — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.25 Lahka glasba. — 20.10: Orkestralni koncert — 20.40: Zvočna igra. — 22.20: Lahka godba s plošč. — Sofija 18 45: Mali orkester — 20 Petje. — 20.30 Klavirske skladbe — 21.30 Lahka godba in ples. — Dunaj 16 Veliki orkester. — 20 15: Lahka glasba. — 21.30 Komorne skladbe. _ 23 Nočni koncert. — Berlin 20.15 Operetni večer — 23: Lahka glasba. — 24.10: Nočna oddaja. — Rim 17.15 Plesi — 20.30: Plošče po željah. — 21: Operni prenos.
Slvll^ia na le "Mi
D. M. V POLJU. V neeteljo zvečer bo pri nas Izredno pomembna kulturna prireditev. »Desetega brata« nam bo igrala na odru sokolskega doma elita sokolske igralske družine. Režiser brat Ivanuša pripravlja z vnemo ob vsej požrtvovalnosti igralcev to tolikanj popularno ljudsko Igro že skozi tedne, zato ne dvomimo, da bo predstava dokaj blizu resničnosti in stvarnosti ki sta predpogoj, da občinstvo dojame snov, v katero se potem docela vživi, tako da vid: v prizorih potekati zanimivosti življenja ljudi, ki v njih nastopajo. Zanimanje za predstavo je vsesplošno. Dvorana bo spet enkrat mnogo premajhna. Predstvava se bo začela točno ob pol 21. Prodaja vstopnic pa je pri hišniku v sokolskem domu. Kdor le more, naj si vstopn.co kupi v naprej. (—)
Iz Ptuja
j— Komemoracija. v nedeljo 14. t. m. se Je na tukajšnjem pokopali§čoi vršila žalna svečanost po pokojnem poljskem zdravniku dr. Duboskem, ki je na poti skozi Jugoslavijo v Ptuju nenadno premini, zadet od kapi. Ob tej pri!'ki je bil na njegovem grobu odkrit lep spomenik, ki je bil nabavljen s pomočjo prispevkov narodno čutečega občinstva.
J— Vsi mladeniči, rojeni 1920, ki stanujejo na področju mesta Ptuja, naj se javijo na magistratu v sobi vojaškega urada najkasneje do 30. t. m. Ako se mladenič ne more sam javiti, naj ga javijo starši ali delodajalec. V istem roku morajo starši javiti mladeniče. ro,)ene 1920, ki ne stanujejo v Ptuju, pa so sem pristojni. Nadalje se pozivajo mladenič:, rojeni 1922, stanujoči v Ptuju, ne glede na nfho-vo pristojnost, da se do 30 t. m. prijavijo na vojaškem uradu zavoljo vpisa v seznam vojaških obvezancev.
Sokoli.' Posedajte in pod vi' rajte Sokolski kino v iiški!
Potrtim srcem javljamo, da Je naš dolgoletni uslužbenec, gospod
ANTON SKUTL
UGLASEVALEC KLAVIRJEV danes premlnuL
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 19. t. m. ob 14. popoldne Izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Prva kranjska tovarna klavirjev R. VVARBINEK
Tirejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Šunko Viraau — Za Narodno uakarno d. d. kol uskarnarja Fran Jeran. — Za inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.