223. številka.
Trst, v soboto 29. septembra 1900.
Tečaj XXV
,,Edinost
[shaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer.
NaroČnhiH zna£»i :
Za celo leto........24 kron
za pol leta.........
r.a Četrt leta......... 6 -
za en mesec........ 2 broni
Naročnico je plačevati nar-rej. Na na-ročbe bre* priložene naročnine ne uprava ne ozira.	____
Po tobakamah v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 stotink (3 nvć.t: izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon gt*. H70.
e*din os t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moć:
Oblast
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom
Poslana. osmrtnice in javne zahvale ilo
mači oeiasi itd. se računajo po pogodb
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu., Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upriiTiiiŠtvo. Naročnino in otlase-je plačevati loco Trat.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravništvo, In sprejemanje iuserato* v ulici Molin piccoio štv. 3, II. nadstr.
Iitlajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
LaBtnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna kousorcija lista „Edinost" v Trstu
Vitez Javvorski.
Mož, ki je z jedno samooblastno besedo
—	v splošno presenečenje politiškega sveta
razbil prejšnjo večino, parlamentarno tvorbo, kateri je načeloval on sara in o kateri je trdil on sam o mnogih prilikah, tla je neizogibno potrebna, ker je le v nje taboru Avstrija — ta mož je stopil te dni pred svoje volilce-veleposestnike v Zloczovti, da jim pove svoje mnenje in svojo sodbo o sedanjem po-litiškem položaju v Avstriji. Ta mož je vitez Ja\vorski, načelnik poljskega kola in bivši vodja bivše desnice. Že zbok teli njegovih lastnosti in z ozirom na gori označeni čin njegov nas mora zanimati v veliki meri, kako sodi mož o ]>oložaju. No, naše zanimanje mora postajati še veče, ko čujemo govorice — katerim se ne oporeka —, da je mož v tesnih zvezah z jako odličnimi in visokimi činitelji v državi.
Vitez Javvorski je torej govoril v Zlo-czovu o sedanjem politiškem položaju, ali bolje rečeno: o kaosu, ki je na vstal v Avstriji
—	ne brez njegove krivde.
Mož je posegel precej daleč nazaj, .'lo dobe ministerstva Hohen\vartovega, da poda nekoliko zgodovine parlamentarnega in poli tiškega življenja našega od tedanje dobe do današnjih dni. Prav aktuvelnega značaja pa postaja njegov govor tam, kjer govori, kako je grof Taafte v letu 1870 — ko je postalo prepričanje splošno, da z nemško - liberalno-centralističnim zistemom Auersperg - Herbsto-vega kova ni več možno dalje, ako se noče, da država pride v najresnejo nevarnost — privel Cehe do tega, da so zopet vstopili v državni zbor. S tem si je ta državnik — to pa so naše besede — pridobil brezdvomuo pravico tlo hvaležnosti od strani države, ker je tako ustvaril temeljni pogoj za resnično parlamentarno življenje. Kajti parlament v Avstriji, v katerem ni zastopan tak narod, kakoršen je češki, jednostavno ni—avstrijski parlament, ampak le instrument za ustrezanje gospodstvaželjnosti izvestnih klik, ki pod pretvezo parlamentarnih oblik hočejo bogateti sebe in srkati življenske soke države.
Ja\vorski je izvajal, kako so se Čehi z vstopom v državni .zbor povzdignili kultu-relno in materijalno in položil je dolžni tri-but svetj resnici, ako je pridodal, da je bilo
to prav in pravično, ker kraljestvo Češko da je biser krone Habsburgov. Zameriti pa moramo nekoliko vitezu Javvorskemu, da je povdarjal le, koliko so Čehi pridobili s svojim vstopom v državni zbor in da ni toliko objektiven, da bi bil pripoznal, koliko sta pridobila s tem avstrijski parlamentarizem in država sama.
Poslovivši se od dolge dobe Taafte-ovega vladanja se je govornik dotaknil nesrečne koalicijske dobe Windisch - Graetzove. Obžalovati pa moramo, da vitez Jaworski ni omenil o tej priliki, kako sta on in grof Holien-wart takrat storila velik politiški greh, ko sta se zvezala z najhujimi nasprotniki na nemški levici v ta uamen, da sta strmoglavila Taa-ffe-a, ko je ta, tu in tam res nekoliko burši-kozni, v resnici pa ven dar-le dalekogledni državnik hotel izvršiti najlepše, naj veče delo se svojo volilno reformo, ki bi bila postavila naš parlament na širšo ljudsko podlago. Da nista Ja\vorski in Hohenvvart storila tega greha, bi naš parlament stal danes bržkone na vse drugačnih nogah in ne bi prišlo do te akutne krize in do možnosti, da se iz parlamentarne krize izcimi nevarna državna kriza ; da nista grof Hohen\vart in vitez Ja-\vorski storila tega greha, da nista po zvezi z nemškimi levičarji strmoglavila grofa Taatte-a in njegove dobro in državniško mišljene volilne reforme, bi gospodu Javvorskemu bržkone ne trebalo, da se ešofira kakor reševa-telj avstrijskega parlamentarizma pred — češko obstrukcijo.
Ali vitez Ja\vorski je v svojem govoru podal še zgo\orneji dokaz, da mu nedostaje potrebne objektivnosti — bodisi vsled pomanjkljivosti v njem samem, bodisi pod uplivom drugih činiteljev !
Govor«? o jezikovnih naredbah grofa Ba-denija in o posledicah istim v avstrijskem parlamentu meni Javvorski na kratko, na rahlo, milostno in prizanesljivo, da je mej nemškimi strankami na v7 stol »najhujši odpor«, ki je »konečno dovel do pada Badenija«. Ja-\vorski se torej ne spominja, kaj se je godilo zadnje dni in — noči ministrovanja grofa Badenija, ne spominja se divjaških prizorov, ki jih je uprizarjala nemška levica; ne spominja se, da je bila nemška obstrukcija prava parlamentarna revolucija, prvi krvavi mah-Ijaj na korenike avstrijskega parlamentarizma.
Vsega tega se vitez Ja\vorski noče spominjati : na vsa nemška zločinstva na načelu parlamentarizma in na avtoriteti države — v parlamentu in tudi izven parlamenta. — Zato pa je vitez Ja\vorski tem ostreji v obsojanju češke obstrukcije, o kateri pravi točno, da je provzročila pravo anarhijo v parlamentu! Tu se šele spominja vitez Javvorski, daje ob-nemoglost parlamenta vsled obstrukcije na veliko moralno in materijalno škodo monarhije in da je Avstrija zašla v poniževalen položaj.
Daje vitez Javvorski objektiven, logičen in da ni morda tudi manje pristopen izvestnim uplivom, bi moral najprej obsoditi nemško obstrukcijo, ker je bila huja in ker je bila — začetnica nasilne obstrukcije. Da je gospod Javvorski objektiven, bi moral priznati, da so Nemci prvi povzdignili nasilno obstrukcijo do legitimne parlamentarne institucije, tla so oni prvi porušili parlamentarno načelo, ker so porušili načelo vladanja po veČini in ker so zahtevali, da se večina mora pokor«ti nasilju manjšine!! Pripozoati bi moral torej, da je bila češka obstrukcija le posledica nemške obstrukcije in povdarjati bi moral še posebno fakt, ki bi moral biti po našem menenju odločilen v sodbi o češki in nemški obstrukciji, fakt namreč, da je bila nemška obstrukcija izbruh grdih instinktov, nasilja in gospodstvaželjnosti, a češka obstrukcija le oddušek globoko užaljenega naroda češkega.
Gospod Javvorski se je tudi nekako pohvalil, kakor da je bila njegova zasluga, da se je ustvarila in vzdrževala prejšnja večina. To je bilo zopet očitanje Čehom, ker da se je po njih krivdi porušila ta večina. Ali, da je gospod Javvorski objektiven, bi moral tudi priznati, da večina, ki ne vrši svojih dolžnosti do svojih sestavnih delov in jim ne nudi potrebnega varstva, zgublja vsako vrednost za posamične dele in da ni zameriti le-tem, ako zgubljajo interes na nje obstanku.
Vitez Javvorski je izjavil, da Poljaki obsojajo vsako obstrukcijo in da bodo proti vsakemu protikonstitucijonelnemu načrtu. Oni da si pridržujejo slobodno roko in da hočejo vsikdar delati za blagor dežele in države. Prevedeno na slovenski po priprostem razumu, se nam glasi to nekako. Jaz pojdem | z vsako vlado !
Tako smo se dotaknili glavnih točk v
govoru gospoda Javvorskega. Naši čitatelji vidijo, da se je gospotl Javvorski pošteuo trudil, da bi opral svojo dosedanjo in — bodoča politiko, o kateri ne bi mogli reči, da je v posebnem soglasju z njegovim zatrdilom, da Poljaki so bili, so in ostanejo pravi prijatelji naroda češkega. Mi hočemo — sebi v veliko tolažbo — verjeti, da je temu res tako in si hočemo misliti, da iz gospoda viteza Javvor-skega kakor voditelja kola in nekdanje večine, ni vsikdar govoril — Poljak.
Konečna in skupna naša sodba o govoru g. Javvorskega je ta, da se ni vspel nad višino navadnih govornikov. Tu ne najdete nobene nove misli, nobenega pozitivnega predloga, nobenega nasveta, kako bi bilo možno [ rešiti zamotani avstrijski problem in priti I zopet do normalnih odnošajev. Gospod Ja-! vvorski je le apretiral dogodke v opravičev.a-| nje — Javvorsknga iz minolosti in Javvorskega. ! — v bodočnosti.
V Trstu, dne 2*. sept. 1900.
Cesar v Grorici. Naš cesar je danes zjutraj dospel v Gorico, da se udeleži 400-letnice združenja Goriške z monarhijo. Goriški Slovenci klanjali se bodo Njegovemu Veličanstvu v dolžni udanosti in zvestobi, akoravno se tudi takrat zistem ni izneveril svoji nesrečni tradiciji. Dokler imamo visokega gosta v svoji hiši, nam seveda prepoveduje globoko spoštovanje, da bi se oglašali z rekriminacijami. Naši zastopniki pa se bodo morali oglasiti z odločnim protestom, ako bi hotel kdo po slav-nostih izraze udanosti in zvestobe izrabljati za zistem. ki nas ubija.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 21». sept. 1900.
Nova stranka na Češkem. «Politik* javlja, da člen gospodarske zbornice, grof Harrach, namerja ustanoviti novo stranko domoljubov vseh jezikov. Doseči hoče ž njo * Preustrojite v ustave na podlagi obstoječih zakonov ; jednakoveljavnost v cerkvi, šoli in
PODLISTEK
Umetniška razstava v Ljubljani.
(Poslanica rodoljubni Slovenki v Trstu.)
Velespoštovana gospa !
Na Vaše preljubeznjivo včeranje ustno povabilo, tla Vam priskočim na pomoč v prirejanju »izleta na I. slovensko umetniško razstavo v Ljubljano«, pošiljam Vam tu »Sezna ju razstavljenih umetnin, kateremu dodajem nekoliko črtic izza kulis navedene razstave, da Vam služijo v nekakšen »kažipot«.
Predlanskim smo, kakor Vam znano, zasnovali v Ljubljani »Slovensko umetniško ti r u š t v o«, katerega pravila je deželno predsedstvo kranjsko potrti ilo z odlokom od dne 4. julija 1899. To društvo si je, kakor govorč pravila, nadčlo smoter: pospeševanje slovenske umetnosti sploh, prirejanje slikarskih, kiparskih in drugih razstav, podpiranje mladih talentov, varovanje umetniških pravic svojih členov, gojenje družabnosti, prirejanje zabav in posamičnih predavanj itd.
Porod našega društva je bil dokaj težaven. Koliko pa nas je stalo truda poznejše vzgajanje in negovanje tega slabotnega, rna-lokrvnega duševnega novorojenčka, zlasti, odkar so s:a ostavili njeerovi prvotni spočet-
niki, tega ne bom pripovedni Vam, predraga gospa, ki imate dovolj izkustev v vzgajanju svojih telesnih otrok !
Po večkratni preselitvi iz gostilne v gostilno, privedli smo ljubljenega svojega rejenčka naposled v veliko dvorano ponosnega »Mestnega doma« ljubljanskega, kjer se zdaj j postavlja na gladkem parketu z brdko svojo izvoljenko: I. slovensko umetniško razstavo, s katero se smelo ponašamo i mi njegovi dušni roditelji !
Kakor razvidi te iz priloženega »Seznama«, ! odzvalo se je našemu pozivu na I. skupno umetniško razstavo lepo število : 31 slovenskih mladih umetnikov ia umetnic. Med temi je 15 slikarjev, 4 slikarice, 9 kiparjev, 2 risarja in 1 arhitekt. Njihovih imen Vam tukaj ne navedem, ker jih imate v poslanem imeniku z njihovimi taeasniini bivališči. Med temi je marsikateri umetnik, katerega doslej niste slišali niti imenovati, kamo-li, da bi bili vedeli, kje da živi in kaj da proizvaja !
Omenjeni umetniki in umetnice so poslali na I. slovensko umetniško razstavo 169 svojih umotvorov, t. j. kolikor jih je izbrala izvoljena »jurv«. Med temi so zastopane razne vrste umetniškega proizvajanja: pero-risbe, stavbniški načrti in osnutki, risbe s svinčnikom in tušom, slikarske skice, »akti« in študije po živih modelih in umetnih uzorci h ter portreti, žanrske in pokrajinske slike,
t —^————^———■^^^^^^^^
I
t. j. prizori iz ljudskega življenja in motivi z različnih krajev, v raznovrstni razsvetljavi ; potem slikani posnetki cvetlic in sadja ; dalje takozvana »tihožitja« t. j. slikovito zbrana posoda, hišna oprava ali pestrobojne preproge itd. Nadalje so tu takoimenovani pokrajinski | obrazi o različnem duševnem razpoloženju slikarjevem (»Stimmungsbilder«). kakor tudi simbolične prikazni v prirodi in življenju človeškem. Precejšnje število nabožnih del, kiparskih in slikarskih, je tudi videti v naši razstavi, t. j. posamični kipi in • cerkvene slike od jednostavne svetniške ali Marijine podobe do mnogobrojne skupine na veliki oltarni sliki, katero je naročil knezoškof ljubljanski za neko cerkev svojega rojstvenega kraja !
Vse te sličice in slike so proizvedene z raznovrstnimi umetniškimi sredstvi : z akva-relnimi, pastelnimi in oljnatimi barvami ter na različne načine: v misliškem polumraku, v takozvanem »clair-obscure«, kakor tudi plein-air, o polni dnevni svetlobi, v čemer se odlikujejo zlasti mlajši naši slikarji iz Monakovske šole.
S kratka : na I. slovenski umetniški razstavi se pojavljajo različne struje moderne umetniške produkcije: individuvalizem, impresionizem in to v smelejši tehniki, kakor i v živahnejši koloristiki! Tu in tam trka že tudi na naša vrata secesijonistiška svobodo-
ljubnost in dekadentska brezbrižnost za nekdanja tradieijonalna umetniška pravila . . .
Tudi naši kiparji, kar jih je zastopanih na tej razstavi s profani mi deli, so se otresli zastarelih konvencionalnih šablon ter se zaceli v novejši dobi gibati svobodnejše ! Zatekli so se v naročje večne matere prirode, katera jim ponuja tolikanj mnogovrstnih modelov in motivov, zlasti v nedosežnem stvarni ko vem mojsterskem umotvoru : v človeškem telesu ! Ta božanstveni uz<>rec proučuje, kakor je videti, n. pr. nadobudni naš kipar Alojzij Repič kaj marljivo, o čemer pričata na ljubljanski razstavi njegovi dve skupini »Borilcev« (št. 83 in l()tl).
Kakor vidite, velecenjena gospa ! Prva slovenska umetniška razstava je za poskušnjo dovolj obsežna i n z a n i-miva; vsekakor pa je vred n a, da priredite nameravani »izlet v L j u b 1 j a n o«,, za kar Vam bo hvaležno ne samo mladoletno naše »umetniško društvo«, odnosno vrli naši razstavljaloi, temveč i vsi povabljeni izletniki iz zavedne in rodoljubne okolice tržaške !
Toda — preljuba moja gospa in vsega, spoštovanja vredna rodoljubkinja, ki ste si naložili težko breme odgovornosti za izlet na ljubljansko razstavo : nekaj bi Vas rad prosil, pa ne vem, kako bi povedal to! Nemara, poj de z nekakšno primero :
na sodmji ; direktne volitve; preustrojitev deželnih volilnih redov; čuvanje narodnih manjšin; prenos dinastičnega čuvstva narodov na domovino; (?) ohranitev nemškega jezika kakor svetovnega jezika v vojski; centralna vlada (? ? ?), uvedenje drugega deželnega jezika kakor obvezen predmet v vse srednje šole; izboljšanje stanja delavcev. Vse to naj bi se uredilo potom kompromisa mej poslanci vseh narodov, kateri bi kakor domoljubje sestavljali večino v zbornici ter iz svoje srede določevali člene ministerstva.
Ta progrem zdi se nam vendar-le preobširen ter tudi neizvedljiv. Nekatere točke pa so naravnost nejasne, temne. Kaj neki pomenja izraz: Svetovni jezik v vojski?
Angležko «slobodoljubje*. Angleži so se bojevali v Transvaalu baje za čisto in golo človekoljubje in po zahtevi slobodo-ljubja. — Saj so v svojih zahtevah in v ultimatumu navajali le človekoljubje in ničesar drugega in so povdarjali, da so prisiljeni v vojno v imenu civilizacije. — Sedaj pa, ko so blizu, da dosežejo svoj cilj iu tla vduše starodavne domačine, na njih lastni grudi, ; tiste, ki so v svoji gostoljubnosti dajali za- j vetja neštevilnim tujcem, sedaj izganjajo te' tujce! —- V imenu jednakosti in človeko-j ljubja so začeli vojno, — sedaj pa teptajo v blato to človekoljubje in načelo jednakosti. Neštevilne množice, izgnane iz Transvaala, i tekajo, oropane vsega, — križem sveta.
No, v nekako zadoščenje je človeku, ko vidi, da ves svet obsoja to angležko trinožtvo, in da je celo angležkih listov, ki očitajo svojcem to — barbarstvo.
Zemljiški davek na Turškem. Sultanu se je odposlala pritožba proti delovanju ad hoc izvoljene komisije, ki zvišuje zemljiški davek.
Dotičniki prosijo takojšnjo odpomoč od Sultana. Podpisalo je pritožbo mnogo Nemcev, Lahov, Grkov, Angležev in Amerikance v. Jednako pritožbo so odposlali ministru zunanjih stvari in vel. vezirju.
K dogodkom v Kitaju. Saj smo vedeli, da so Američani preveč « praktični*, da bi se spuščali v vojne operacije, ne da bi jim kazalo dobička. V Tienčinu, se Amerikanci, kakor pravijo oni sami, niti niso vdeleževali plenjenja, vendar so nabrali toliko dragocenosti, da leži sedaj na carinskem uradu v S. Francisko 154 napolnjenih zabojev, katere so amerikanski častniki odposlali svojcem v domovino. Kadar bo carina plačana, — prejmejo naslovljenci ta dragoceni Tienčinski plen. Kak vspeh bodo imeli še-le Amerikanci, kadar bodo plenili v resnici, t. j. javno?! — Jasno je torej, da je umikanje Amerikancev iz Kitajske — pomenljivo in modro premišljeno.
Tržaške vesti.
Volitve v V. kuriji. Dne 29. t. m. se začne zglaševanje za volitve pete kurije. Vsi oni, ki nad šest mesecev prebivajo v tržaški občini in ki so prekoračili 24. leto svoje dobe, naj se zglasijo (izvzemši one, ki imajo volilno
Ko sem minolo nedeljo zagledal v naši razstavi uzorno Vašo prijateljico Milko, ki se je na povratku iz Pariza ustavila v Ljubljani, pošepetal sem jej na uho :
Gos pod i čina ! Vi, ki ste se v Parizu, na presijajni svetovni razstavi preobjedli tistega pikantnega »umetniškega kavijarja« in raznovrstnih drugih »navdušlji vili naslad«, zadovoljite se tukaj z našimi — slovenskimi »ž ar a n c i« !...
O
Vidite, gospa! To sem Vam hotel povedati : ne pričakujte na skromni naši raz-staviei Rog ve kakšnih umetniško-kulinaričnih čudes in »razburljivih pikantnostijNe, ne, gospa ! Preubožen, kmetski narodič smo, da bi Vam mogli postreči s takšnimi gospod-skimi užitki !
To sem Vam moral ovaditi, da se Vam ne bo morda očitalo, da ste koga zapeljali na rodoljubni izlet v I. slovensko umetniško razstavo !
Sicer pa je tudi naša slovenska >ma-tuškac, bela L j ubijana, vreden in predanimi v predmet vsestranskega občudovanja, zdaj v svoji praznični obleki, po veselem vstajenju iz potresnih razvalin, pod načelništvom neumorno delavnega njenega župana, Ivana Hribarja!
Na svidenje torej na I. slovenski umetniški razstavi!
V Ljubljani, na dan Sv. Venceslava 1900 Vatroslav Holz.
pravico že na mestnih volitvah) na sledečih krajih :
A.)	Za mesto: v mestni telovadnici via della Valle; v mestni šoli ulica Nuova; v mestni šoli v starem mestu ; v mestni soli v ulici Giotto, v mestnem otroškem vrtu v ulici Manzoni in v mestni šoli pri sv. Jakobu.
Vsakemu prebivalcu mesta je na izbero, kje se hoče zglasiti.
B.)	Za okolico samo v sledečih krajih: v otroškem vrtu ulica Istria (na istrski cesti) in to za prebivalce iz Carbole. iz obeh sv. Mariji Magdalen (spodnje in zgornje) ter iz Skednja. — Za prebivalce Rocola v šoli pri Revoltelli. — Za Kolonjo, Vrdelo in Skorkljo v šoli pri sv. Ivanu. — Za Barkovlje, Greto in Rojan v mestnem otroškem vrtu v Rojanu. — Za Bane, Bazovico, Kontovelj, sv. Križ, Gropado, Opčine, Trebče. Padriče in Prosek v hiši »kapovile« na Opčinah.
Čas za zglaševanje traja od jutri 29. t. I m., do 6. dne oktobra.
Gospodarji, ki imajo v svoji službi de-j l lavce, ki so pri njih nad 6 mesecev in ki so prekoračili 24. leto, so obvezani, da te de- ; lavce v gori omenjenem roku prijavijo tu- i kajšnjemu magistratu. Razume se, da avstrij- i ske delavce, ker tujci nimajo volilne pravice. O omenjenih delavcih naj se prinese zapisano ime in priimek, ime očeta in matere, starost, rojstni kraj, kam pripada, kje i stanuje in od kedaj je na delu.
Tem delavcem ne treba, da bi sami šli j zglasit se.
DemoralizatoriČen upliv umazanih i novin. Pišejo nam : V Trstu imamo umazanih listov, ki izrabljajo vsaki malenkostni, ali tudi škandalozni dogodek v to, da demo-: ralizirajo ljudstvo. Koliko samomorov je že sledilo umazani pisavi italijanskih novin, In" vedel povedati vsakdo, ki redno čita vse take cunje, med katere spada v prvi vrsti . »II Pieeolo«. Ko gre temu zgolj spekulacij-skemu podjetju za — dobro kupčijo, nima nikakih pomislekov, ali je to moralno ali nemoralno, ko treba opisovati vsakovrstnih, škandalov, ki bi morali, vsaj v njih podrobnostih, ostati tajni pred svetom in zlasti pred mladino.
l>a govorim resnico, moram priznati z žalostjo, da je tudi med našim ljudstvom že nekaj takih, ki bi radi videli, da bi se tudi »Edinost« valjala v takem blatu, v kakoršnem se valjajo gori omenjena »ljudska« glasila ! In ker »Edinost« noče — in čast jej, da noče — od todi razna očitanja !
Koliko več bi se čitalo »Edinost«, ko bi tudi ona opisovala razne intimnosti in pikantnosti: zakaj se je ta ali ona ženska vrgla v vodo, kje je kupila strupa, v kakem po-loženju je bilo njeno truplo, ko so jo našli mrtvo itd. itd. Kaj se menijo novinarski spekulautje za to, da pomenja to brezsrčno izkoriščanje nesreče celih družin ? Kaj njim mari, kako mučno in hudo je to za dotične družine, ako jim nepoklicani nesramneži prestopajo prag rodbinskega življenja in tirajo v javnost stvari, k tere bi oni, ki jih je zadela nesreča, radi držali tajne, in da jim potem te stvari mre varijo v javnosti ? ! Kaka nesramnost, kako brezobzirnost, kaka brezčutnost je v takih — novinarjih ! A kaj naj rečemo še le potem, ako je na vsej stvari le en del resničen, drugi del, in hujši in ne čast-n e j i, pa izmišljeu od orijentalske fantazije novinarskih rokovnjačev ! ! In »Edinost« naj bi tudi brodila po takem blatu, tudi ona naj bi na nesreči družin snovala svoje spekulacije ? Nikdar ! Nikoli ! Slovenski novini je dolžnost, da povzdiga moralo med našim ljudstvom. Od te dolžnosti je ne smejo odvrniti nobeni | obziri, ni politiški, ni strankarski, ni speku-lacijski in tudi ne drezanja od strani onih, ki bi hoteli imeti vsaki dan porcijo — kavijara !	Prijatelj morale.
Rodoljubom rojanskiui ! Nekaj dnij je temu, ko sem se oglasil v »Edinosti«. Mej tem sem se do dobrega poučil o namenih nove bratovščine. Na drugo stran pa sem se prepričal, kako silno vre mej narodom, ker se mu list za listom jemljejo njega stare pravice v cerkvi. Ne, ta stvar se mora ; poravnati, ne pojde drugače ! Žrtvujte se torej, blagi možje, odborniki! No plašite se nasprotovanj ter pridobite nam mir s tem, da | se odpravije krivice. Poskrbite nam zopet i naše bogoslužje iu vrnite župniji nje pravi iu ,! sedaj le prebarvani slovenski značaj ? Mi Vam zaupamo ter se zanašamo na to, da bo vaš trud vspešen. Kar zahtevate vi, zahte-- vate za nas in v našem imenu ! In zato smo z Vami !	Z u p l j a n.
V Ljubljano na umetniško razstavo ! I »Delalsko podporno društvo« je najelo po-
seben" vlak, ki se odpelje iz I rsta v nedeljo dne 7. oktobra ob 5. in pol uri zjutraj.
Cena tja in nazaj je 7 kron. Toliko v pojasnilo tistim, ki so se zbali previsoke cene. Ker pa ima društvo radi posebnega vlaka veliko odgovornost in bi imelo tudi denarno zgubo, če bi ne bilo nad 200 izletnikov, zato prosimo, naj se udeleži izleta vsakdo, komur je le količkaj mogoče. Kdor želi ostati v Ljubljani več nego en dan, vzame naj navadni list. Tja se pelje s posebnim vlakom, potem ostane tam. Će kdo želi biti tam prej, se tudi lahko odpelje z navadnim listom prejšnji dan, a vrne se sposebnim vlakom.
Posebni vlak se ustavi na vseh {»ostajali. Nudijo se nam torej vse ugodnosti, bodisi glede cene, bodisi glede časa.
Kako prisrčno nas vsprejmejo dragi bratje v Ljubljani, ni treba niti omenjati, in da bo ves dan za nas Slovence pravo narodno slavje, to se umeje ob sebi. Saj je na programu ; 1.") Obisk razstave ; 2.) izlet v bližnjo okolico ; 3-.} gledališka predstava; 4.) po gledišču še skupni sestanek v pozdrav v '»Narodnem domu«. Ali ne Ih> to res eden najlepših naših dnij ?
Do sedtij so se oglasila sledeča društva : »Slava« pri sv. Mar. Magd., »Zvezdas sv. Ivan, »Bralno društvo« sv. Ivan, »Bralno društvo« Lonjerr »Podporno društvo« Trst, »Podporno in bralno društvo« Trst, »Slovenska čitalnica« Trsrtr »Sokol« Trst, »Kolo« Trst, odposlanstvo iz Marezig. Pogrešamo še maisikatero društvo v Trstu in okolici, a upamo, da vsa odpož-ljejo vse svoje zastopnike. Pa vsaj vemo že staro navado, da pride na postajo tako veliko š-tevilo, da bomo vsi presenečeni. Do svidenja torej T. oktobra o vsa k e m vremenu !
Cesar se je peljal danes mimo proseške postaje ob 7. uri 50 m. Na postaji so pričakovali vlak: gosp. vitez Nabergoj, župniki s Preseka, Kontovelja in Zgonika, šolski nadzornik g. Nekermann, okraj, komisar, šolska mladina s Prošeka-Kontovelja, Devinščine, Zgonika in Pliskovice s p. n. učiteljstvom na čelu. Otroci iz Devinščine in Zgonika so ! imeli narodne zastavice in s Proseka-Konto-velja pa črno-rumene in belo-rudeče.
Zbranega je bilo dokaj tudi drugega občinstva, proseške gospe so bile v lepem številu. Cesarja so pozdravili z «živio»-kliei. Vlak je šel vendar prehitro mimo.
Žalostna znamenj,*. Pišejo nam : Daleč smo prišli ! Duhovniki ovajajo naše versko vnete može! Duhovniki reformatorji se ne sramujejo tirati pred sodišče stare, za vero vnete može, člene raznih verskih družeb, da, celo, svoje sobrate -- denunciraj o ? ! Ni-li to narobe svet?! Kam pridemo po tej poti? Te dni imamo v Trstu dva taka slučaja, ki pa, kakor vse kaže, ne ostaneta zadnja ! Kakor pajek, tako so nam cerkvene oblasti prepledle z izvestnimi ljudmi vse mesto in deloma spodnjo okolico. Ali bodo ie videli sad takih — zmot! Kedo dela propagando proti naši sv. veri, kedo uničuje versko prepričanje v najbolj unetili vernikih, kedo?!
Ona v smrt. on v — zapor. Dne 26.
julija t. 1. sta se dogovorila dva mlada zaljubljenca, da se usmrtita skupno. In kakor da bi bilo to kaka igrača, sta tudi izvršila ta sklep ! Ona, Nigris- Irene, je umrla takoj. On, Kaiser Rudolf, je pa ozdravel. Predvčeraj-njim je mora' Kaiser odgovarjati pred deželnim sodiščem, in je vdobil 8 mesecev strogega zapora. Laške novine so seveda slikale ta samomor oziroma poskus samomora v luči hero'zma in romantizma, na način, ki skoro vabi mladino na take čine. Evo zopet dve žrtvi take umazane pisarije!
Pozor L Pttzor! V minolem tednu vabili smo vse učence in sploh ukaželjne mladeniče, naj se prijavijo v »Tržaškem bralnem [in podpornem društvu« (ulica Stadion št. 19), kjer želimo ustanoviti pripravnico za trgovske šole. Okoli 17. t. m. bilo je krika iu ! vika, da slovenskih dečkov niso hoteli spre-ijeti v š<4e ne v Rojanu, ne v nemške šole itd. Hoteli smo se usmiliti teh ukaželjnih mladenieev. Hoteli smo orati v nas Slovencih ledina: ustanovati slovensko trgovsko šolo, iz katere bi prihajali spretni iu sposobni mladeniči za trgovino in trgovske urade. Pa, no, generale imamo, a vojakov ni ! Slovenski stariši ! ali mislite, da res vaši sinovi ne smejo druzega postati, kar ste vi — težaki, rokodelci ?	F. R.
Kil ko se ljubijo ! Včeraj je bila razprava proti nekemu Silaniju, ker je oklofivial magistralnega uradnika Cesare Rossi-ja.
Stvar je bila taka-le:
List sSecolo« je ustanovljen po lažide-
mokratih proti (?) progressu. Za vzdrževanje tega lista so je obvezalo več »patrijotov«, da ga bodo podpirali z denarnimi prispevki.
Na neki nabiralni poli je bil, zraven drugih, tudi podpis Cesare Kossi. Iztirjeva-lec gori omenjenega lista je šel na magistrat, kjer je zahteval, naj Rossi plača, kar je obljubil s podpisom. Rossi je pa odgovoril, da on ne plača, ker da podpis ni njegov — kar je on, Rossi, že povedal v uredništvu »Secola«, ko so mu poslali pismeni opomin.
Silani se ni dal prepričati kar tako, ampak je začel žaliti uradnika v njega službi. (To so zamolčali na razpravi !) in mu je tudi pripeljal par gorkih po grbi !
Silani (bolje: Nasilni?) je vdobil za svoje junaštvo 50 kron <^lol>e, kar pa se mu j je zdelo preveč, zato je vložil pritožbo za zni-! žanje kazni.
Tudi v »Secolovi« Danski mora biti <5T>jilobe !
Najdeno, in shranjeno pri «gnvernu» na lesnem trgu : Ena novčarka z denarjem, par naočnikov,Jen zastavljal ni list, eno-šoJsko spričevalo in ena ženska pelerina.
Varuj se svojcev! Ta pregovor razmišlja sedaj Ozvald Z., vodja neke odvetniške pisarne. Povod v to razmišljevanje mu j je dal sledeči slučaj :
Pred nekoliko meseci mu je zboiela žena tako, da je morala v bolnišnico. 7L je vzel 1 v hišo neko sorodnico, ki je pa te i-ln: kar ! zginila iz stanovanja. Ko je Z. pregledal svoje hišne stvari, je opazil, da mu je do-i brotnica odnesla več obleke in perila v vrednosti nad 80- kron.
i
Ura.- kf preveč* teče. Včeraj je 5el g.
1 Robert C. v stranišče na južnem kolodvoru j . ...
i ter tam pozabil zlato uro in verižico v vrednosti (>40 kron. — Ko se ie povrnil, ni bilo i , . ... več ure. Ker se ni dalo pojasniti, kako je
ura zginila, sodijo nekateri, da je sama utekla.
Zraven- kislega vina. tudi voaievk.
Oni Romano Tedeschi, o katerem smo pisali, da ga je finančni organ zalotil, ko je nosil sodček vina, je z vinom vred ukral tudi voziček tvrdke (Lliisa & Nanni, vreden 140 K. No, mož dobi še večo nagrado na — sodišču ! Voziček ima ces. kr. redarstvo v varstvu.
Razprava Stembersror coiitra ffro-vatin je odložena. Zakaj — to povemo pri-[ hodnjič.
Umrljivost v Trstu. Od i6. do vštevši 22. septembra je umrlo 45 moških in -Hi žen-; skih, skupaj 81 oseb, proti 71 v isti dobi j alnskega leta, in sicer 20 starih do 1 leta, | 12 do 5 let, do 20 let, 5 do HO let, 4 .b i 40 let, 20 do <■>*> let, do let in t nad 80 let. Povprečna umrljivost tega tedna znaša 25.0 od tisoč. Smrt je provzročila suši.«™ v 12, bolezni v sopilih v 0, enteritis v 0v legar v 0 slučaju, škrlatica v O in krup- v l j slučaju.
Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer j ob 7. uri zjutraj 21.1, ob 2. uri pop«4iidne 25.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7*>3.7 — Danes plima ob 0.24 predp. in ob 11.12 pop.; oseka ob 5.12 predpoludne ia <5l> fJ.oo popoln d ne.
i
Domski za niožko podrimuro sv. Cirila in, Metoda v Trstu. Gg. Ružička in soproga mesto venca g. II. Mallv-u. iz Spodnje Idrije 20 K, K rže Martin trgov, v Trstu I 2 K, Klun Ivan zidarski mojster 2 K, na-rndna kandidatinja nabrala med počitnicami j 4 K. — Srčna hvala.
'Ženska podružnica, družba sv. ( irila ill Hetoda v Trstil priredi, kakor je bilo že javljeno, dne 14. oktobra veselico v otroškem vrtu v Rocolu. Na isti veselici je obljubilo sodelovati pevsko društvo >Kolo«, a pri j igri Svetoivanski diletantje. liazven te^a sta J še na programu tamj>uranje in deklamacija. Natančni program priobčimo pravočasno. Ker je čisti dohodek namenjen v zdrževanje pre-potrebnega vrtca v Rocolu, ni nam treba dostavlja:: druži h besed !
Plesni odsek pevskega društva »Adrija« v IJarkovljah vabi mi p lesni ve n č e k, ki ga priredi ^utri,. v nedeljo dne 30. sept-t. 1. v odprti dvorani »Narodnega domu«. Začetek plesa ob 4. uri pop. iu traja do 10. ure zvečer,, po plesu koncert do 11. ure. Ustopnina za možke l krona, za ženske 4<> stot. Na plesu iu koncertu bo svirala izvrstna SV a g ne rje v a godba. — Ker je čisti dobiček namenjen v podporo vojaškim novincem-Atlrijašeml nadeja se podpisani obilne udeležbe.	Plesni odsek.
\a zabavnom Tet-em »Tržaškega Sokola« so preplavali vstopnino naslednji gg. : dr. Gregorin 2 K, dr. Brejc 40 vin., dr. Rvbaf 2 K, Stepancie Gracjan 2 Iv, Macak Ivan 40 vin., Vitez Karol 4 K 40, Bartelj Srečko 1 K, N. N. 40 vin., Knevs Ivan 2 K. Skupaj 14 K 60 vin.
Vsem darovalcem prisrčna hvala ! Darovi pevskemu društvu »Kolo«. O priliki za«..nje veselice, ki je bila minolo nedeljo, so darovali: gosp. Babič 4 K, »Zveza tržaške slovenske mladine« 2 K 80 stot. in sicer so darovali : Germek 40, Ziderna I 40, Petelin 40, Meden 4t>, Žiberna II 40, Baša 40 in Znidaršič 40 stot. — Gg. Škedel Ivan, Nardin Anton, Turk in Pertot iz Barkovelj po 1 krono, Purkart X. 1 K in 20 stot., Ve-turini 60 stot., Bone Fran, D. X. in Volarič Ernest po 40 stot., Hrvati n Miha in X. X\ po 20 stotink.
podpisani izreka prisrčno zahvalo vsem darovalcem, udeležencem, kakor tudi vsem onim, ki so ka j pripomogli na zadnji naši veselici.
ODBOR
pevskega društva »Kolo«.
Vesti iz ostale Primorske.
X -In tri p o p o 1 u d n e na veselico' v B o r š t. Ta veselica bo prva, ki jo pri- i redi to mlado Bralno-pevsko društvo »Slo- | venec«. S to veselico začne tudi novo društveno življenje. Veselice se udeleži več bližnjih bratskih pevskih društev. Po gostilnah j v Korštu se bo točila izborna nova »bržanka«. ! Izletnikom iz Trsta naznanjamo, da odide prvi vlak iz Trsta ob 2. uri in 30 min. in drugi ob 4'50 pop. ; nazaj iz Boršta prvi ob 9.01 in drugi ob 10.38. Veselica se začne ob 5. uri pop. Mi ue moremo k temu dostaviti druzega, nego da kličemo: Xa svidenje jutri
v Borštu v velikem številu !
-
Štajerske vesti.
—	Urednik «S1 o v. Gospodarja*
je stal predvčeranjem zopet prea okrožnim sodiščem. Tožili so ga, tla je predstavljal v mariborskem narodnem domu «Revčka An-drejčka«, ne tla bi bil prosil dovoljenja od lastnika igre. Razpravo so odložili, ker je urednik trdil, da ni mogel znati, kdo bi bil lastnik igre, ki pa se je neštevilnokrat predstavljala na različnih odrih, ne da bi se koga prosilo dovoljenja.
—	Slo m še ko ve slavnosti prirejajo skoraj v vsaki veči župniji. Xarod se poučuje na teh slavnostih ter se počenja zavedati svoje veljave. «Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš», je rekel Slomšek. In Slovenci, ki se morajo že v ljudskih šolah učiti | po dva, na Primorskem celo tri jezike, naj bi veljali manje nego Nemci ali Lahi ? Narod je začel razmišljati o tem. Posledica pa bo, ako Bog dade, da bo trdneje in trdneje zahteval svoje pravo.
—	Namestnik 0 1 a r v trdi, da neče Štajerske spoznavati iz aktov, ampak iz oseb-j nih og-ledov in potovanj. A glej : minoli teden je bil v Ptuju in potem v vinorodnih Halozah, pa ni govoril vse dni niti z jednim kmetom ali sploh Slovencem, ampak le s ptujskimi »gospodi*, ki so ga vodili na svoje | pristave! !
Taki so cosebni ogledi* gospoda grofa j Clarvja. (Nekaterniki menijo, tla smo tudi v ; Trstu že imeli takih «ogledov» od strani gospodov ministrov, ki pa teh gospodov niso čisto nič motili v njih — nepoznanju razmer! Od kje pa bi častitljivi stari avstrijski zistem srebal življenske srke, ako bi državniki — poznali razmere ! !)
, — V S 1 a t i n i pri Rogatcu bo tudi Slomšekova slavnost in sicer dne 30. t. m. Sodć po pripravah in obilici govornikov bo slavnost velikanska.
—	Najpotrebnejo cesto začno vendar-le delati v Solčavi od Luč do Solčave. Do Luč je bila napravljena cesta šele minolo desetletje, pa je že izpodjedena od vodovja. Ako se tlela, naj bi se gledalo na dobro izvršitev. — Jako potrebna bi bila tudi prehoda na Koroško in Kranjsko, katerih še danes, koncem 19. stoletja, nimajo.
—	Orgij a rs k a šola v Celju jako dobro napreduje. Ičencev iz drugih škofij niti niso mogli vsprejeti.
Vesti iz Koroške.
Slovenska zastava. Xa visokem »Lovcu« ob sv. Višarijah je vihrala na močnem drogu slovenska zastava. Zlobne, nahuj-
skane- roke so- drog. podrle; zastavo . onesnažile- Danes pa že vihra nova, še lejKŠa zastava naša vrh Lovca.
Slovenski dom.. Posojilnica v Šini-helti je žc dogotovila svojo hišo — v strah pliberškim in drugim odpadnikom.
Vesti iz Kranjske-
* Trgovsko - društvo snujejo v Ljubljani. Ime mu bo «Merkur®, kakor podobnemu podjetju, ki že obstaji v Celju.
(O tem podjetju smo prejeli obširneji dopis, katerega priobčimo v ponedeljek.)
Brzojavna poročila.
Cesar v Ooriei.
GORICA 29. (K. B.) Že v rani uri se je velika množica pomikala proti kolodvoru, ki si je ogledovala 2 klm. dolgo Via Trium-phalis. Prebivalstvo z dežele prihaja v velikih množicah. Ob 8. uri so zaprli kolodvor inje bil ustop dovoljen le oficijelnim osebam. Vojaštvo je napravilo špalir ob slavnostni cesti, za špalirjem stoje zastopstva z dežele, društva, šolska mladiua in. veterani. Častniki, uradniki in občinska zastopstva iz Gorice, Gradiške, Sežane in Tolmina stoje na glavni cesti; dame na estradi so v slavnostnih toaletah. Za red skrbe reditelji iz meščanstva. Red je uzoren.
GORICA 29. (K. B,) Na kolodvoru se zbirajo dostojanstveniki, načelniki oblasti, deželni odbor z deželnim glavarjem vitezem Pajerjem in odborniki dr. Verzegnassi, dr. Abram, dr. Tuma in dr. Marani; . župan Ve-uutti s podžupanoma dr. Fratnikom in Bom-bigom ter razni drugi dostojanstveniki in zastopniki političnih oblastij.
GORICA 29. (K. B.) V trenotku, ko j se je pripeljal vlak, je godba svirala cesarsfcoj pesem. Cesar, izstopivši iz vlaka, je pozdravil vojaško. Med drugim, spremstvom cesarjevim je tudi min. preds. Korber. Prvi je pozdravil cesarja dež. glavar vitez Paver, na kar se mu je cesar zahvalil milostno. Potem j je spregovoril župan dr. Venutti: «Posvečeno! Veličanstvo ! S prekipečim srcem spolnujem | prečastečo me nalogo, ko v imenti: prebival • ! stva te zveste Gorice pokladam. Vašemu Veličanstvu najudaneji in najiskreneji pozdrav. S tem pozdravom spajam izraz najtopleje hvaležnosti za to, da ste blagovolili Vaše Veli- j čanstvo skazati nam milost,, da je naše mesto deležno Najvišjega obiska^ Neizbrisno so v spominu tega zvestega prebivalstva, letnice 1857, 1862, 1875 in 1882., ki, združene z najdražjimi spomini in najslavnejšimi sporočili, prehajajo od očeta na sina. Tem. se gotovo pridruži današnji osrečujoči in vroče za-željeni dan, ko nam bo dana ob- navzočnosti j Vašega VeliČ. obnoviti sveto- vez, ki nas žc! 400 - let druži z Najvišjo- sla.vno. hišo. Blagovolite Vaše Velič. vsprejeti iz srca- tega zvestega prebivalstva izvirajoče pojave ratlosti in globoke udanosti. Blagovolite tudi to- mesto, ki je ponosno in ju*esrečno> da uaiore med. svojimi zidovi ohraniti Vaše Velič. in ki od milega in slavnega vladanja Vašega Velič. pričakuje rast in prosvit, osrečiti z milostnim, pogledom in mu podeliti Najvišje varstvo!:*
Cesar je odgovoril italijanski : »Odkrito me je razveselilo, da sem mogel o tem pomembnem povodu po daljšem času priti v to lepo glavno mesto, od čegar prebivalstva sem vedno dobival mnoge dokaze zveste ljubezni in udanosti. Prepričan sem, da tudi to pot najdem ista lojalna Čutstva, v katerih se je mesto Goriško vsikdar čutilo jedno z vso deželo, in se hočem torej rad pomuditi med Vami in se veseliti na kulturelnih napredkih tega mesta, kateremu ostane vsikdar naklonjena moja vladarska skrb.
GORICA 29. (K. B.) Cesar se je vozil v mesto med navdušenim vsklikanjem množice. Vsi zvonovi mesta so zvonili. V prvem vozu se je vozil župan dr. Venutti, v drugem min. predsednik Korber in namestnik tržaški grof Goess, v tretjem cesar z generalnim adjutantom grofom Paarom. Cesar se je najprijazneje zahvaljeval na ovacijah. Pred estrado v ulici Giardino se je voz ustavil, cesar je izstopil in pozdravila ga je grofinja Coronini v imenu goriških dam; hčerka župana Venuttija je poklonila cesarju krasen Šopek cvetlic. Na to je cesar nadaljeval vožnjo med »Evviva«- in *Zivio«-klici občinstva. Pred cerkvijo sv. Ignacija so pričakovali cesarja v polukrogu uradniki, zastopniki občine in častniki. Kardinal Missia, obdan od vse duhovščine, je na portalu z škro-pilnikom pričakoval monarha.
Ko je vojaštvo, ki je sestavljalo špalir, odkorakalo na glavni trg, je udrla tja tudi vsa množica, ki je poprej stala za špalirjem. Po obredih v cerkvi si je cesar ogledal vojaštvo na glavnem trgu, ki je potem defiliralo pred njim; na to je odšel cesar na svojo rezidenco. Vzlic ogromni množici ni nikake nezgode.
GORICA 29. (K. B.) Višek slavnosti je bilo poklanjanje dež. zbora. Vsprejem deputacije se je vršil na terasi. Tudi kardinal Missia je bil navzoč. Udanostni govor je držal deželni glavar Pajer, v katerem je izražal radost, da je cesar po 70. le ti h življenja še tako krepak. Zaključek 15.stoletja znači preporod naše dežele po priklopljenju k avstrijskim dednim deželam in s ponosom gledamo sedaj, ob zaključjti 19.stoletja, na 400-letno minolost z očarnjočim pogledom na orjaški napredek pod žezlom hiše Habsbur-gov. Njeg. Veličanstvu da se je zahvaliti, da je Avstrija postala svobodna in cvetoča država, spoštovana v tekmovanju kulturnih narodov. Dež. glavar se je zahvalil cesarju, da je blagovolil s svojo navzočnostjo poveličevati to slavnost in je vimenu deželnega zastopa v znak hvaležnosti poklonil cesarju zlato spominsko medaljo.
Ko je deželni glavar zaključil svoj govor, so zaorili »evviva« in »živio«-klici, katerim se je pridružila tudi ogromna množica na ! trgu, vojaška godba je zasvirala cesarsko pesem, zvonovi so začeli zvoniti in topi na gradu so začeli grometi.
To poklanjanje je bilo mogočno in vz- . višeno in je napravilo na monarha globok u tis.
V svoji zahvali je rekel cesar v nemškem jeziku, tla je obljuba zvestobe v tem trenotku v novo potrjenje čutstev, ki spajajo deželo z Njegovo hišo. Cesar se nadeja, da se ta zvestoba ohrani za najpozneje roc.ove in tla ostane vez, ki neločljivo spaja narod in vladarja. V tej nadi vsprejemlje spominski dar. Njegova vladarska ljubezen in skrb ostaneta vsikdar ohranjeni prebivalstvu dežele Goriško-Gradiščanske.
In zopet so zaorili »živio«-klici na terasi in na trgu.
GORICA 29. (K. B.) Ob 2. uri pop. je cesar začel vsprejemati dostojanstvenike, korporacije, vojaštvo, predstojnike samostanov itd. Prvi in sam za-se je bil vsprejet kardinal Missia. Tudi župan tržaški dr. Sandrinelli in dež. odbor istrski sta bila
i
vsprejeta. Nadalje je bil tudi sprejet predsednik višjemu sodišču vitez Kindinger in sploh zastopniki raznih oblasti z vsega Primorskega.
Čelii za splošno volilno pravo.
PRAGA 28. (K. B.) Izvršilni odbor češke ljudske stranke je sklenil danes na shodu, da se pridružuje stranka zahtevi po splošni jednaki volilni pravici ter je predlagal, naj se somišljeniki povsod tam, kjer ne bi imeli upanja, da zmagajo s svojimi kandidati, združijo s socijalnimi demokrati.
Ustaja na Kitajskem. DUNAJ 28. (K. B.) »Wiener Abend-post« je izvedela, da vojna ladija »Leopard« ' odide dne 1. oktobra na Vztok. Ladija *Do-nau«, ki plove sedaj po Magelenski ožini, dospe februvarja ali marca v Nagazak".
DUNAJ 28. (K. B.) Poveljstvo avstr. brodovja za Vztok javlja, da so osem pomorščakov, ranjenih pri Pejtangu, ukrcali za odpotovanje v domovino. Šest ranjencev, mej temi Kanterja, ki je v nevarnosti, so izročili ruski bolnišnici v Tongku. Častnika Maier in Stark sta došla iz Pekinga. V Tongku so pustili pos dčico 10 mož pod poveljstvom kadeta Prohaske. Freg. kapitan Skala in leg. svetnik Rosthorn sta se ukrcala. Poročnik Priča je izvršil razstrelbo v reki nastavljenih min ter se vrnil.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 28. Roberts je včeraj poročal iz Pretorije, da so Angleži zopet zaseli Heilbronn, Lindlev in Reit. Oddelek Burov, ki je oblegal postajo Primars so odbili.
Kuga pojema.
GLASGOW 28. (P.) Izpustili so iz bolnišnice 13 ozdravljenih oseb, 22 jih še zdravijo, dve osebi še opazujejo.
Ruska earska rodbina v Krimu. PETROGRAD 28. (P.) Car in carica ter vse carske hčere so odpotovali iz Spale proti Krimu.
Ogenj v Hamburgu. HAMBURG 27. (P.) V neki ulici na obrežju divja ogenj od dvanajste ure sem. Pogorelo je nekaj žitnic in drvarnic. Veter piše proti mestu. Vse predmestje, ki stoji na hribu, so morali izprazniti.	1
Trgovina in promet
Poročilo ravnateljstva „Tnrovske-obrtne resristrovane zadruge v Gorici" z neomejenim jamstvom, za opravilni mesec julij 1900.
1.	Število zadružnikov dne 1. avgusta 1900.	1 Naraslo tekom meseca za 10 Padlo tekom meseca za 15 število zadružnikov dne 1. septembra
znašalo je	1570
2.	število deležev dne 1. avgusta
Priraslo deležev tekom meseca	30
Odpadlo	^ „	<>
Število deležev tlne 1. septembra znašalo je ."11 tU'. Svota vplačanih tleležev do 1. avgusta
kron.. 3074^2.70
„	„	tekom meseca 122f>6.tJ6
,. izplačanih .. .. „ ..	561.—
Svota vplačanih deležev 1. septembra kron 319739.3K Svota podpisanih deležev po ,'MK) K. dne 1. septembra	„ 949S««>.—
4. Predujmovje bilo izplačanih 1. avgusta .. 71922G.S4 Priraslo	tekom meseca	„ 19289-4i>
Odplačalo se je	.. 14108.75
Stanje predujmov dne 1. septembra kron 724407.f>2
jo. Dopolnilni zaklad znašal je 1. avgusta ^ 72731.
Tekom meseca doplačalo se je	.. it405.(i3
! Stanje dopolnilnega zaklada dne
1. septembra	kron 7*il.'I7.29
♦i. Do konca meseca prosilo je 1711
prositeljev za predujme v znesku .. 135»>521.15 Dovolilo se je v znesku	„ 1007512.48
i
Izplačalo „ „	995308.—
7	Hranilne vloge znašale so 1. avgusta „ 251 »».'52.99 Vložilo seje tekoin meseca	1817G.71 Izplačalo „ „ 30372.73 Stanje hranilnih vlog tlne 1. septembra K. 2^*13^.97 v — knjižicah povprek po — kron
— vin.
8	Gotovine v blagajnici 1. avgusta kron 561)7.45 Svota prejemkov tekom meseca .. 90949.97 Svota izdatkov tekom meseca	.. 939*»2.34
Saldo v blagajnici dne 1. septembra kron 3255.08
-
9	Denarnega prometa blagajnice
v mesecu avgustu	kron 184312.31
Hranilne vloge se obrestujejo po 41 .0/o Lastna glavnica v vpisanih deležih K. 319740.36 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah K. 239436.97 Razmerje : 23:
Predujmi vračajo se v enem ali več tedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru. Seja ravnateljstva je vsak petek ob <5. uri zvečer.
Pri nikaki rodbini ne bi smeli pogrešati najboljših dveh ljudskih domačih zdravil, namreč: tir. Rosa-jev balzam za želodec in p raž ko domaČe mazilo. Isti se dobivati v tukajšnjih lekarnah. — Glej oglas.
i
MOTTO: „Še mi ga nekaj pihnemo, Ki vahtamo krompir !"
Odhajaje v vojake kličem vsem tovarišem in znancem krepek
Jfa zdar!
Josip prunlf.
V Trstu, dne •{'). septembra l()00.
POZOR:	POZOR!
Domača obrt.
Velika zaloga raznovrstnega pohištva. Iz odlikovanih tovarni Solkana in Gori ee
Antona Černig-oj-a
sa nahaja v Trstu, Via d i Piazza vec-Chia (Rosario) Št 1. na desni strani cerkve sv. Petra.
Gene brez konkurence.
OBUVALA! J
PEPI KRAŠEVEC )
pri cerlni St. Petra (Piaiia Rosario pod ljmisKo šolo) *
priporoča svojo	^
bogato zalogo raznovrstnega obu-	P
vala za gospode, gospe in otroke	ft
Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu,	fc
Odpošiljatev je poštnine prosta.	^
Prevzema vsako delo na debelo in drobno	V
ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in	fc
točnostjo po konkurenčnih cenah.	?
Za mnogobrojne naročbe se priporoča	B
Josip Stanti* I
čevlj. mojster	■
Velika zaloga
soliflneo plUStva in tapcaril
OOOOOOO od OOOOOOO
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg San (Horaniii hšt. 5. (hiša Dlana). Absolutno konkurenčna cane. Moje pohištvo doaeae srečo.
Tržaška posojilnica ia hranilnica
iegistrovana zadruga i omejenim proštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, ee tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 40/o. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5Vs7o> ua menjico po 6% na zastave po 5 \'37o-
Uradne ure so : od 9—12 dopoludne in od 3_4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—1'2 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—i popoludne.
Rnjav, pristen, navaden
angleški sladkor
dobiva se edino v moji zalogi ter ga prodajam po zelo ugodnih cenah. Priporočam se
Anton Godni g,
Proda se
štaeuna z mešanim blagom v jako lepem kraju ob železnici blizo Trsta, pod jako ugodnimi pogoji.
Več pove upravnistvo tega lista via Molino piccolo st. o, II. nadstrop.
trgovec. Via Nuova. 'jfT Paziti na ponarejanja.
4000* TOf
\/ATinal# nov' na dvelj	pripraven za
VUZIl/UK, mesarje ali peke, se proda po ceni.
Ulica Caserma št. 12. (dvorišče).
Hiša na prodaj.
V Sežani se proda hiša št. 180, na lepem prostoru, ob cesti, pripravna za vsako obrt. V hiši se nahaja kavarna nad oO let. Natančne pogoje se izve pri
g. Andreju Misle] v Sežani.
Poštno branilnični račun 816.004.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiši.
--
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, ee tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/0, ne da bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po h1^0^.
Urad nje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stenje Iran. vlog: leta 1899. otrigo K. 1,400.001). Poštuo-hran, račen štr. 837.315.
Thov.-oMm reiistrovana zate
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr.
si
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
m
■»♦j h lekarne B. Fragner-ja v Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domaČe zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S
varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. iu !r. hmm zalajatelja jri črnem orlu'
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve uiiee.
Vsakdanje poštno razpošiljanje.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiaui, E. Leitenburs, P. Prendlni, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer.	| j

Obrestuje hran i 1 ne vloge, staloe, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne ]>o 4 l2°lo 111 vloge na Conto - corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga eama.
Daje posojila na poroštvo alt zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah iu praznikih od 9—12. dopoludne.
Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku
piše odličen trgovec, gospod I. Prelog iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žnideršie in Talenčič v II. Bistrici. Original tega lista z d je 21. januvarja t. 1. vsakemu na ogled.
Proti malokrvnosti
Ždeznato vino
lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Xj. Svetosti papeža,
Ima v sebi 90 krat več železa
kakor druga po reklami ne-zaslužuo sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi. kakor vsako ceno namizno vino.
Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni pri oslab lih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra.

ari Grefoitz JfeJfen
Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
predmetov za stavbarstvo
traverze. zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
tnhiiijsfco, namizno in Hišno opravo, železne metle m pred opjem vame blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.

*
x x x x
K K
x u
X
Novoporočenci pozor!
Velika j zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali! stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam 1 in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako- i vrstnih naročil v vso to stroko spadajoeih del- ' Anton ltreSenk. Gorica, Gosposke uiiee štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tndi na obroke.
Namizna jabolka
in hruške
vsake vrste prodaja v zabojih ali pa po eele vagone
Jakob Belec,
/ironiji Otok, posta Radovljica
IVAN SCHINDLER
Dunaj, HI. Erdbergstrasse Stev. 12.
razpošilja gratis in franko kataloire v slo-vensko-lirvatskein jeziku z već kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov zji stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne iu gospodarske namene.
Cene nižje Mor drugod.
Za reelno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnike mi Ist-e.
IVAN SCHINDLER
kralj.
privilegiran lastnik
Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12.
JAKOB KLEMENC zaloga manufakturnega blaga
v Trstu, ulica sv. Antona St. 1.
priporoča Častitim svojim odjemalcem svojo prodajalnico, preskrbljeno z vsemi manufuk-turnimi predmeti, združeno s krojačnieo za gospode.
Sotolsta obleka
kompl.
Havelok neprćioEljiv
od 10 do 16 sld.
Velik izbor
suKnega in tomDažn. blaga za možKe obleKe. srajc iz ziđe, volne. lawn-teunis, platna itd., zapestnic, ovratnikov, perila za možice, ovratnic v vseli barvah in formau, nogo vic, rut, jopic vseb vrst, posgbno za tonriste in Kolesarje, modnib predmetov, roKovic iz nitij in Rože ter dežni-Kov in solčniKov.
VELIK IZBOR
narodnih in avslrijskili zastav, transparentov
in trakov za vence v različnih barvah, po najnižjih cenah.
: Xa zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotični mi cenami, poštnine prosto
F I L I J A L K A
c. li uri?, avstr. Kreditnega
za trgovino in obrt v Trstu
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 2«/*% 30-dnevni odkaz 2•/„•/.
„3 0	3-meseČni	214°/0
30- „ „ d u . 6- n . 2V,0/«,
□a pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno-20- avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 20/o na vsako svoto. V napoleonih brez obresii.
Nakaznice
na Dunaj, Prago, PeŠto, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, Arad. Bielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec. Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troŠkov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejširni pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske'v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati aH Breberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
One naše jrosp. kupce ki pošiljajo po Mano z vozom, prosimo
naj opozorijo voznike
<la sino se preselili v 2HF" ulico iCommerciale štv. 3	(v bli-
žini dobro poznane k a v a r 11 e ; F a !> r i s.)
J. PIPAN & C.o
Zaloga kave, riža ia olja.
Dober glasovir
(z „repom") in
dober šivalni stroj,
prvi za 45 gld., drugi za 15 gld.,
sta na prodaj. Nadalje se poizve v
upravnistvu tega lista.
Fran \Y il helmov
Mmt\ laj
<k1
Frana Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
(Spodnja Avstrija).
Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. velj.