pirss3"" uto txil. itev. 100. V LluMlonl, v pefeii 3. mola 1929. Ceno Din 1* Izhaja vsak dan popoldne, izvzemll nedelje !n praznike. — Inserati do 30 petit k Din 2.—, do 100 vrst Din 250 večii inseraH ™sti* Vr^a n;„ a d »•li. utrt* « Trt*rAeiaw«H 1,1,1 rr , inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dosovoru. Inscratnl davek posebej. »Slovenski Narod* _________________________vtli« letno v Jagoslaviii 144- Dm, za inozemstvo 300.- Din. - KokopisJ se oe vračalo. - NaSe telefcske itcia. so: 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Ponovni krvavi spopadi v Berlinu Komunisti nadaljujejo z demonstracijami in napadi na policijo - Noč-na bitka v okraju „Neukoln" - Prepoved izhajanja glavnega komuni-stičnega glasila „Rote Fahneu - Odločen nastop berlinske policije proti sovjetskim emisarjem — Berlin, X maja. Včerajšnji dan je potckei navzlic pozivom glasila komu-nističtic stranke »Rote Fahne« še do-kaj mirno. Po mestu so se zbirale več-|e hi t na niše Krupe pripadnikov komunističke bojne organizacije »Rdeča fronta«, ki so Doskušali motiti promet m uprizariati delne demonstracije. Spričo odločnejca in energičnega na-sropa berlinske policije, ki je takoj raz-ganjala vsako večjo Krupo ljudi, $e je posrećilo že v kali zadušiti vsak njihov poskus. Položaj Pa se je poslabšal proti večeru, ko so priredile različne komunistične organizacije po mestnih delih protestna zborovanja proti na-stopu berlinske policije na dan 1. maja, ker so se komunistični zborovalci formirali po zaključku protestnih zborov v povorke in hotelj pričeti pohod proti notranjim delom inesta. Policija je nastopila proti tem posktisom ter pri-čela razganjati komuniste. Pri tem te pri£(o do velikih nemirov posebno v herlinskem okraiu Neukoln. Tu so bili komunisti sprva v premoći ter je morala poticiia poslati na lice mesta od-ctelek policijskih oklopnih avtomobilov, ki so priče I i strel.iatj s strojnicami na demonstrH*ajk>če komuniste. Ti so od-gov anali s streljanjem iz revolverjev, metanjem petard, kamenja in ponovni-mi poskupi zaraditi barikade. V teh bojih so bile do polnoči ubite tri ose-be in okoli 20 težko ranjenih, dačim so lazie ranjene takoj odpeljali na varno elani komunistične »Rdeče poni oči«. Zaradi hujskajočega pisanja in pozi-vov na oborožen vpad je berlinski policijski predsednik prepovedal izhajanje komitnističnega glasila »Rote Fahne« za tri tedne in izdal nov proglas na Berlinčane, da naj očuvalo red ter onemogočijo komunistom nadaljevati z nemiri, ki so bili inscenirani na ukaz Kominterne. Poseben proglas je izdala tuđi zveza socialističnih strokovnih organiz-acij. v katerem poziva le-ta organizirano ?ocijalistično delavstvo, da nai se ne da zava«ati k nastopom proti policiji in državi po neodgovornih komunističnih hujskačih ter da naj čuva z vsemi razpoložljivimi sredstvi red in mir, ka kor je storilo že s tolikim ris pehom za časa pred 10 leti se vr-šečega Špartakovega upora. Zaradi parole komu ni stičnega glavnega štaba, da mora berlinsko delavstvo v protest proti nastopu policije in pruske deželne vlade vstopiti takoj v generalni štrajk, naglaša ta proglas, da bi bila vsaka taka stavka samo v korist komunističnim prevratnim elementom in v iieizmerno škodo Nemčije in nemškega proletari-ata še posebej. — Berlin, 3. maja. Na včerajšnji seji berlinskega mestnega sveia .^o predlagali komunistični občinski svetniki sprejeni resolueiie proti nastopu berlinske policije o priliki spopađov med komunisti in policijo. Občinski svet je z vsemi proti kpinunističnim glasovom odklonil kamunistični predio^", ru kar so pričeli komunisti razsajati in razara ja ti tako da je bi I župan prisiljen zaključeti predčasno sejo občin. sveta. — Berlin, 3. maja. »Berliner Tage-blatt« poroča, da bo berlinska policijska direkcija glede na snočne ponovne komunistične demonstracije pregledala sezname vseh v Berlinu živečih Rtisov ter vse one sovjetske podanike, ki se ne bodo mogli izkazati s pravilnimi dokumenti s primerno zaposlenost.io takoj izgnala. Dosedanje poizvedbe so ugotovile, da je pri zadnjih demonstracijah berlinskih komunistov sodelovalo tuđi mnogo komunističnih agitatoriev iz Rusije, ki so bili prispeli v Berlin oči vidno, da vodijo širokozasno> an poizkus komunistične vstab. Neprestani atentati v Tunisu Stnoci je bil zopet izvršen atentat na italijansko tiskamo Storilci ostali neznani — Človeških žrtev ni bilo — Pariz. 3. maja. V Tunisu so v zadnjem času atentati na italijanske predstavnike in italijanška podjetja skomj na dnevnem redu. Najmanj vsak teden enkrat ie bil v zadnjem času iz-vrše«i atentat, hodisi na konzulat, na poslaništvo ali kako industrijsko pod-jetje. K sreći pa so vsi ti atentati ostali brez hujših posledic in v večini slu-čajev nišo zahtevali človeških žrtev. Tuđi sinoči je bil zopet izvršen atentat. Tokrat so si neznani storilci izbrali tiskarno m uredništvo italijan-skega lista »Unione« .ki izhaja v Tunis« in je prežet fašističnega duha. Protifa-SistiOrti krogi so že večkrat demonstri- rali proti pisavi tega Usta, vendar pa brez uspeha. Večeraj zvečer okrog 9. je v veži tiskarne eksplodirat peklen-ski stroj. Eksplozija ie bila tako silna, da so popokale v okolici \Se sipe, v tiskarni sami pa se je poruši] zid. K sreči v času eksplozije ni bilo nikogar v tiskarni niti v sosedni redakciji, tako da eksploziva ni zahtevala človeških žrtev. Pač pa vzbujalo neprestani atentati med prebivalstvom veliko razburjenje. Zanimivo je. da so vsi atentati tako dobro organizirani* da doslei še v nobenem primeni nišo iz-sledili storilcev. Veliki viharji v Združenih državah Viha^ porušil jetnišnico — Tornado poškodo\al šolsko slopje — Sterilne žrtve med šolarfi — NorfoUt, 3. mala. Tekom včerajšnje-Za dne je divjal v NorfoUni strahovit tor-n^do, ki je med drturim poru§il h'udsko solo, v kateri se ie ta čas nahaialo 200 otrok. Poslwp?e sc je popoinoma zru^ilo in je pri tem j>okopalo pod razvalinami 20 otrok. — Columbus Ohio. 3. maja. Snočni vihar je porušil del zidovja tukaj-šnlc ietnišnice. Z:dovje je pokopalo pod seboi štiri kaznjeu-ce, šest jili je težko ranilo, 12 kaznicnccv pa je pobegnilo. Banditska tolpa v Vršcu — Beograd, 3. maja. Iz Vršca poročajo, da bo policija v kratkem polovila elane velike razbojničke tolpe, ki je žč delj časa v tamošnji okolici ogrožala imovino in Člo-veško varnost ter ima tuđi na vesti veliko >tcvilo razbojstev in zločinov. Avtomc^ilska nesreća v Mitroviti - Mitro vica, .?. ina ja. Danes se je v sredini mesta pnpetila težka avtomobilska nesreća. Avtomobil, ki ga je vodil šofer Vlada Mihajlović, je podrl mornarja Mihajla Ba-jlća in mu prizadejal težke poskodbe. Policija je po završeni preishavi aretirala s0-ferja Mihajlovićii, ker ic opustil predpisane vozne signale. Starinske najdbe v Crni Hori — Podgorica, 3. rnaia. V sciu Oukli je naletel uek seljak pri obdelovanju polja na stare rimske srobove. O najdbi so bila ob-veščena oblastva. ki so odredila, da bo posebna komisija pregledala izkopnine. Po rnnenju strokovnjakov gre za staro rimsko naselbino iz VTH. stoletjt. Reparacijska konferenca — Pariz, X maja. Predsednik nem-ške državne banke in nemške delegacije za reparacijsko konferenco dr. Schacht se je povrnil v Pariz in stopil takoj v razgovore s predsednikom re-paracijske komisije Owen Voun^om. Pri teh razgovorih je obvestil Ie tega o predlogih netnške vlade za nadalje-vanje reparacijske konference. Zaradi tega sta bila k razgovorom pritegnjena pozneje tuđi angleški delegat Stamp in franeoski Quesny. Po zaključku teh razgovorov se je udeležil dr. Schacht sestankov pododbora izvedencev. Sloviti franeoski bizantplog v Južni Srbiji -- Beograd. 3. maja. f/ Ihikarešte je do-potoval prof. Sorbonne in sloviti bizantoloK Charles Diele. Prof. Diele bo v naši državi pr^učeval bizantološke spomenike. Danes je odpotoval v Južno Srbijo. Sprejem novih gojencev v artiljerijsko podoficirsko solo -- Beograd, 3. maja. Ministrstvo ^■ojske bo Jetos bprejelo ?00 novih gojeiicev v artiljerijsko po^oficirsko Solo v Ćupriji. Izročitev čsl odlikovanja občin-skemu svetniku Jos'r!i Turku Lji.^ .•/?:?. 4. maja. Kdkor znano, ić pceziđer.t češkosloia* *ke republike Masarvk L:ni odlikoval ob; činskega svetnika v Ljubljani Josipa Turka 7 visokim redom češkoslo\ uske republike. Odlikovanje bo izroCii p. Turku jutri, \ soboto ob 11. dopoldne v mestni dvorani češkoslo\*aški konzul \r Ljubljani. Vsi prijatelji in tuđi ostalo prebivahtvo, ki ceni zasluge odlikGvanca za Ljubi Jano in naš gasilski pokret, je vablieno, da se udeleži ie slainosti. Smrt grofa Stolberga pojašnjena —- Stolberg. 3. maja. Državno pravdnh Štvo v Ilirschbergu je odredilo iakojsen iz* pust aretiranega grofa Kristijana Stolberg 2 Janovic. ki je bil osumljen umora svojega cčeta. V odloku o ustavit\~i preiskave zaradi suma umora ugotavlja državno pravd' ništvo, da je potek preiskave dokazul, da je bil stari grof Stolberg ustreljen po nepre= vidnosti in da je bil zagovor mlađega Stol; berga resničen. Pred veliko amnestijo v Rumuniji — Bukarešta, 3. maja. Mada ic :zgoto-vila nacrt zakona 0 amnestiji, ki bo to pot prav obsežna. Od amnestije so izključeni Ic vojni ubežniki, ki so tekom svet. vojne prešli k sovražniku ter Ofsto navadni zločinci, Huda toca v Kragujevcu --- Kraguievac, 3. maja. Vćeraj popol. se je med dežjem vsula nenavadno debela toča. ki je povzročila v mestu in okolici ogromno ikodo. Toča je dosegla debelost orehov in je uničila vse nasade po vrtovih, razbila mnogo Š\p in polomila zelo veliko opeke na strehah. Tuđi v Milanovcu in okolici je napravila toča mnojjo škode. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2^.87. Berlin 13.48, Brirseli 7.898, Budimpešta 9.9146. Cu-rih 1094.4—1097.4 (1095.9), Buriai 7.974 Uo 8.ipu šuuiću, ki ie lan>kej;a a>^u>tj ubil \ /agrebu beograjskega nevinar.ia \ lađo RistOMĆa. Sjdiščc ie x /adnivm hipu i»d!o/ilt> razglas obsodbe na 3. maj in dane< oh II. te bila M>dba rj/u!;»^enj \ d\u-rani sodne^a stola na Zrinievcu. Predsednik sodnesa dx»ra HačiJ ie prečiutl obtožencu Josipu Suniću naiprei <»ni del >cdbe. ki ^e tt^e ka/ni, in nato se obširno utemeljitev sodbe. V razpravni dvorani ic >ladata med Citanieiu \etika tišina. Ra/>i#d!ia opisuje podrobno zločin in poskodbe, ki so iih dobili umnrieni no\inar RKto\L\ težko ranjeni policijski a^ent Plant zar in Matišić. I in»»r n<>\inaria R»vm> i-ća je kvalificiran kot zavraten umor \ sitii>lu s?Š Ml. in M^. ka/. /Jk., po-škodba agenta Plant /aria pa kot te/ka telesna p >škodl)a. Sodtsće je vp>-znalo Sunića krivim in ua obsodilo na IS let te/ke ieče. Iz policijske kronike Ljubliaua, ■'.. maj i. l>avi je liila na policiji tfla ko|»icu j 11-jav. Prijavljene >o bile >tevtln<» tatvine in \I0n1i, ovadenih p^uje bilo tuđi veo raz^ra-jačev, ki so v noći oii torka na ^redo :n od črede na čotrtek ter snoči preveo nb-no uajali du51\a svojemu veselju l^r [»rever hrupno proslavljali 1. maj. Aretiran H' bil .^icer samo eden. vei dru*:i, !;i jih j»" lulo najmanj okoli 1-j, »o bili pa ovadeni. Are tirun je biJ prijatelj Lovro, ki je ^tar zna-nec ljubljanske policije. Mož >* nanire«1 u mesta i-^'nan. kljub teinu ima pa v"«!tio skomine po Ljubljani in v-ak hip ua /ali-tijo v mestu. Lovro je velik Lit-ptoman. »e raje se pa peca z ^oljufijiinii \>eh vrst. Policija ga ima v evidenci že .">4krat. Tnlikj-krat je bil že namreč kainovan in /aprt V kratkem bo tore) nro«s!avi] >\(j tlu. jubilej. Noč od *reile na četrttk i-* bila >nloti precej hrupna. Pred Zvezdo .-♦' je st-^pla družba ponoonjakov. Hed r-ta napravila >e-le stražnika, ki >ta razurajaie pomirila In zapieala. V drugem nad>tropju kazinski*^;« fMi^lopja je hotel okoli 1. zjutraj |>ribližjio -5 letni mladenio f >o*» i I i t i služkinjo Marijo A., ki se je mudila tani. Začel jo je >ilotna poljubljati in ker se mu je upirala, >» j-jx)drl na tla. Marija je klicala na |X)inoč. pohotnež \kx jo je zagrabil in tištal /a u>ta, jrrozeč jiT da jo ustreli. LMaril j^ je tuđi veckrat po ustih. Končuo je uvide!, »ia ničesar in* doseže, kajti dekle e*e ga je otepalo z vsemi Jtirhni in j^ nepre.-tano klicalo na poinoč. Zato je jK>bra! šila in kopita in pobepruil. Napa«lalec je poli-iji dobro znan in bo za tvoje junaštvo primarno kaznovan. Tatovi *io zdaj ie. 11 dni prav agilni. 2e pretekle dni smo poročali o števihiih ta-tvinah, pa tuđi davi jih je bilo na poli-iji prijavljenih precej. N'ajveč jih je bilo izvršenih po stanovanjih. Tako je bitnici Jt-rezi Bogataj nekdo odne?el U stanovanja dve odeji, vredni 240 Din. — Pc>tstniri M::-i iji Zobelnik li Dolnic je neznan tat na Krekovem trjju l v-viu uUra.l.'l pret'rift it« za ftosteljo. Preorinjaln je bil«. m»Jr«»!>.-|« Kri/a-to. vredna 3i *rt".le na retrteU *e je -|;la« zil na >ol-ki vr>t učiteljica na Kenije\ i re-sti neznan u/rnovio. \ lonul je v panj. Uef pa ni naiel nieilu. j*1 iia vrtu pokrudet t*r odnesel lo tlraunrt'iiih <-vetk. «e|;aj na i'i razne drutze *a»like. Skupna iko«l.i zna--a 1-Vj Din. — Dr/.en tal *e je *plu/JI 'Ml. t. im. proti vetVi u v l^>|>aliiico nadzornika 'i«>l]o«Jaretvene;ja urada Valentina Fortira \ lloltaplljevi uli( i in inu odin*el par »k »in no\ih lakastih tevljev. viedmh 4*Ki Din. par LTaIoš in ver drugih pr°imetMv. Fortič ima ok(.li s>Nt Uin Jkn.le. — Amuhji \ ibralik, >trujt*\THljitii ženi. -ti u ujUi «■*->tt. je o.lne'.el ine*.af>kt ['oiiiiHiiik Albert I. viv predmefov in •_*<><> Dm L'otovin**. V k.uarni Marije lzlakar>n>« hm (.VloviUi <•♦*-«*ti je bilu soilarju .Jiirju Jeriku v *>redo rv«*-cer ukradena rrna /iin-ka -uknja / barzu-na>tim ovratnikom. \ rv ina s<»i» |)iu. — Stii^-jevodji \a«etu hurinku, -ta.iujoi-eiuu pa Oloviki 1'eiiti. je ti*'tvdo i/ t»jev^ ha rak« na Kette-Murnov i r»'-.ti •> lne!*e| bakren kote!, v redali 4S<> Din iu vei* drugih pre«lnie-to\, — Iz \ eže porenj^kejna kii!otJ|>eljanf> kolit »«troje\iHj-ji ,l(»že!u .Jamnikarju. Kt»lu je bih* /iia.iikt IpaL' . \ redno 1.V).i Din. Izenačenje terminologije Bei»sr. nia.i.i. Miiii-^tcr /a imo->\ eto ll«iža MakMinov ir |e init*no\ai /a «■!»- Tia komisije, k: ■ ■ >' . ■ ''jruwiti- >- hrvatski pravt ;".* ..: ..: ' »!og:jo. . ; j« fesorij ^agre^kc tmiverze dr. Ivo £ln ćl. Zarota proti diktaturi na Špan-skem lo«4»«, 1. aia'a >■ Po ^c>feh, ki %o j>r:»m-l# -.-■p\..' s špansko-franj-" s\c meje. m) priS!e .c p.r«iinje. I> - . • '» "- r>a na 'tkj*:j .' ''.urasli' ' .. '•'. dru^* :->-j \ Burje • . Tretj - jx.;:w ;,a Nov priliv franeoskega kapitala v našo državo — Beograd, 3. maja. Vlada je danes izroćila novinarjem na-slednji komunike: 2. maja je bila podpisana pogodba med našo državo, ki sta jo predstavljala minister iinanc dr. Švrljuga in minister javnih del inž. Savković, in franeosko gradbeno tvrdko Battignol, ki jo je zastopal njen ravnatelj Georges Berau, o izsušitvi ogrom nih inondacijskih zemljišč ob Dunavu. Zadevna dela se bodo pricela že tekom maja in bodo trajala tri leta. Nadzorstvo nad deli in gradnjami bo izvajalo ministrstvo javnih del. Francoska tvrdka bo s svojimi iinančnimi sredstvi financirala dela, ki bodo po dosedanjem proračunu znašala 261 milijonov Din. Tvrdka omogoči naši državi posojilo do 300 mil. Din. Posojilo bo izplačano v obrokih. Obrestna mera z vsemi s troski vred znaša 6.75 odstotka. Posojilo bo vračljivo v 30 letih, s pollet-nimi anuitetnimi obrok i, ki bodo znašali okrog 30 mil. Din na leto. Zaradi pravočasnega izplačevanja posameznih anuitet je bila z Državno hipotekarno banko oodpisana še posebna pogodba in bo Državna hipotekama banka v imenu države skr-bela za pravocasno anuitetno službo, v Od nove pogodbe si obeta vlada velike koristi tako za državo, za gospodarstvo kakortudi za prebivalstvo, ki prebiva na ozemljti ob Dunavu, kjer se, kakor znano dogajajo skor? vsako leto velike poolave. Država bo pridobila z izsušitvijo teh komoleksov nad 30.000 katastrskih juter najboljše zemlje. Vrednost izsušene zemlje se ceni na 280 mil. Din. Vrhu tega pridobe tuđi zasebntki nova zemlfišča, za kar pa bodo morali olačevati orimerno odškodnino uvodoma navedni franeoski tvrtci. Država sama utetfne oo odpisu vseh izdatkov pri tem poslu zaslužiti nad 100 miL Din, Stran ž »SCOVENSKr NARO D«t đne X maja 19i9. ^tev KO Mestna poslopja in zeraljisca Iz referata načelnika linančnega odseka £. Irana Tarčarja na proračunski seji občinskega sreta V Ljubljani se vedno primanj-kuje stanovanj Mesfcna obćina ni pospeševala gradbene akcije v Ljufbljani le na ta način, da ie sama zaradila stanovanjskih hiŠ za h6.177.169 Din, ampak je podprla tuđi privatno jjradbeno akcijo, v koiikor je 1c motfa. 1. Prevzela ie garancijo za svadbena po-sojila sledeeim zadrugaru: a) ijradbenemu drušrvu učiteUstva na srednji tchniOnf soli Din 800.000,—; b) stavim i zadruffi »Stan in dom< 4 mili j one 410.Oi n> dinari ev; c) stavtmi zadruzi drž. namešćencev »Doin-c 2,000.000 Din: d) stavbni zadruzi mestnih namcščenccv 3.1*10.000 Din; - c) stavbni zadruzi »Hera: 2.000.000 Din; f) ter posameznim interesentom po pravilniku o kreditih za zsradbo maMh stanov. hiš 5.000.000 Din: skupa i 17,210.000 Din. 2. Za vse nove zzradbe ie dovolila mestna občina znatne davčne otajšave pri gostašcini in kanalski pristoiblni. Privatno inicijativo za zgradbo stanova ri'jskih hiŠ bo morala mestna občina §e nadalje podpirari, ka i ti ni mislit! na to, da bi lahko mestna občina z lastoilmi sredstvi popolnoina resila stanovanisko vprašanie v L.ruibilfjani. Pri mestnem stanovanjskem uradu Je bilo do 9. marca vloženih 15SS prošenj za stanovanja. Od teh prosilcev ie deložiran-cev S3 (5.23 odsO, onih, ki staniuejo v nehigijenskih sianovanjih 358 (16.23 odst.), onih, ki so brez stanovanj 110 (6.94 odst.), onih ki stanuieio v barakah 104 (6.55 od-stotkov). v kleteh. skladišćih in de'avni-cah 177 (11.15 odstotkov), v podeželsk;h stanovanjih 108 (6.8 odst.), v podnajemu 141 (R.97 odst.), v predragih stanovaniih 162 (10.2 odst.) iii onih, ki so o.s?roženi z od'po-vedjo 445 (2S.02). Pripomniti ie, da je v Ljubljani še veliko družili reflefetantov za stanovartja, ki nišo vložili prosnie na ^iest-ni stanovanjski urad, ker vedo. da se proš-niam vsled preobilice prošnjakov, ne bo motfio irstreči. Statistika o srradnii lwš, oziroma stano-vani izfcazu.'e v Ljubljani tele številfcc: Le:a 19<>o se ie zaradilo 20 hiš s 97 sta«. novarrJi, 1. 1907 33 hiš s 136 stanovanji, leta 1-908 24 hiš s 90 stanovanji. I. 1909 23 his s 70 stanovatiii, 1. 1910 20 hiš s 174 stanovanji. 1. 1911 27 hiš s 138 stanovanji, leta 1912 15 hiš s 74 stanovanji, !. 1913 11 hiš s 19 stanovanji. 1. 1914 20 Iii5 s 49 stanovanji, 1. 1915 3 hiše z 12 stanovanii, I. 1916 1 hiša z 2 stanovaniema, 1. 1917 0 hiš", leta 1918 0 liiS, !. 1919 2 hiši z 2 stanovanji, I. 192;> 16 hiš s 27 stanovanii. 1. 1921 35 hiS z f>6 stanovanji, I. 1922 90 hiš z 168 stano-vumji, 1. 1923 32 hi5 z 90 stanovanji. 1. 1924 15 hiš z 51 stanovanji. 1. 1925 40 hiš z 84 stanova nM, I. 1926 92 hiš z 207 stanovanji, !. 1927 105 hiš z 310 stanovanii in I. 1928 ]f>2 hiš z 453 stanovanii. Pred vojno in v vojni dobi je bilo torej ztfraienih 847 stanovanj. v povoini dobi pa 145S stanovanj. vštcvši 194 adaptiranih, skupaj 1652 stanovanj. Povprecno se je /gradilo do letu 1914 po 94 stan-ovanj na le-to, od leta 1920 pa 14tf. NavrTic živahni staVb-ni akciji zadn.iih let, še vedno zelo priinanjkuie stanovanj. Srednja potreba *tauovarv&ki'h hiš v predvoini dobi je znašala 30 hiš na leto, v povo.mi dobi pa 50 hiš. Po statistiki odpade na eno nišo v Ljubljani povprecno 4.4 stranke. V dobi od leta 19()6 do 1918 bi se moralo zgrad-iti 1716 stanovanj (13 let X 30 hiŠ X 4.4 stranke). Zaradilo se je pa le 847 stanovanj, torej ic bil 2e v predvoini dobi v Ljubljani primanjkijaj S69 stanovanl. V dobi od leta 1919 do 192S bi se moralo zaraditi 2200 stanovanj (10 X 50 hiš X 4.4 stranke). Zaradilo se je pa le lr>52 stanova«:, to- rej je naravni primanjkLjaj v povojni dobi 548 stanovanj. Celok-upen pritnanjMaj sia-novanj v Ljubljani bi znaSal po gornjem ra-čimu še vedno 869 in 545 stanovati, to ie H17 stanovanj, števflo ki se približno krije tu«di s številom prošenj, viožerah pri mestnem stanovanjtskem uradu. Trditcv nekate-rih krogov, da je v Lhibliam* dovoij »tano-vanj na raz»pola«:o. ni utemeljena. Mestna cfc>ćiiu bo .Tiorala še naprej posvečati sta* novanjski akciji največjo pažnjo. Zakup mestnih zemfjišc Mestna občina oddaja zemljišča v zakup in sicer: 1. Lastnim pođi et i em: Mestna pristava ima v zakupu ?1 velikih parcel v skupni iz-meri 492.320 m! in piaćuje za to 14.7o9.60 Din ietno. t. j. 0.03 dinaria za kvadratni meter. Mestni pogrebni zavod ima v zakupa 6 parče! v skupni izmeri 120.892 m2 in pla-Čuje 2a to 6.044.60 Din lefrno. to ie 0.05 Din za "kvadratni meter. Mestna ubožnica ima v /akuDL; 6 par<* cei v skupni iztncri 36.330 m2 in Dlačtije z\ to 1.816.54.) FHn Ietno, to je 0.05 Din za m2. Uprava ccntralnega šolskega vrta ima v zakupu 2 parceli v skupni izmeri 24.713 m2 in plaču ie za to 1.235.65 Din Ietno. t. i. 0J»5 dinariev za kvadrat, meter. Mestni gradbeni urad (uprava čest) ima v zakupu 2 parceli v izmeri 33.817 m2 in plačuje za to 1.690.85 Din Ietno. r. j. 0.05 dinanja za kvadrat, meter. Potcmtakem imajo mestna oodjetja 70.S tisoč 12 kvadrat, metrov mestne zemlje v zakupu in plačujelo skupno 25.557.20 D:n zaTcupnine. t. j. približno 3 in do! pare za kvadrat, rneter. Mestna pristava in mestni pogrebni zavod imata v zakupu samo trav-nikc. Mestna ubožnica pa ima 2 travnika !n 4 njive, wpravavni parki ali nasadi, oziroina na spada k posameznim mestnim poslopicm, je oddan v zakup privatnim stran-kam in sicer Je odano 131 strankam 306.615 m2 sveta za zakupnino Din 21.309 Ietno. t. j. po-vprečno za 0.07 D^n za m2. Vcs ta svet ie oddan večinoma v malih "kosih revnim strankam v s^-rho obdelave kot vrt. 3. Košnje na mestnih štradonih: Kosnja na vsth mestnih štradoirh in ob potih na Ijubljanskem barju in Tmovskem predmestju se odda vsako telo na javni dražbi ip je v lanskem letu donesla 10.035 dinar;cv. Iz gornjih podatkov sledi, da donašaio mestna zcmljišća in košnia na Stradonih skupno 56.901.?o Din. kateri znesck se bo pa v leki ]929 za nekaj procenfov povišal. Pole)? tega je prejela mestfia občina na naiemnin? za favni svet foddaja prostorov na tren in po r'ubljanskili ulicah hi trij;ii) zncsek 73.15123 Din. Skupni doliodk! nd-daje mestnejra in javneffa sveta v letu 1(>28 so znašah' tnrej tMn 130.052.43. 4. Zemljišče ob Dunajski cesti: Pretečeno leto je mestna obćina kupila kompleks sveta (njiva) od KeršiČa. Zcmliišče ie p-lačala po izredno nizki cc-ni tHn 12.50 za m2. Ta svet je po svoji lesi in kakovosti zelo primeren za stavbišče. Zemljišče je lansko leto imcl šc v zakupu tukajšnji artiljeriji; polk in sa je fzfcori-sća! kot njivo. Ako bi mestna obćina teca zcmljisča sama ne nameravala zazidati, bi bilo pripo-roćati, da ga parcelira in posamezne parcele proda v gradfoene namene. Do event. parcelacije odnosno prodaje pa nad bi se ga dalo v zakup kakor ostala prosta zemlji šč a. Pred najvećjim šahovskim turnirjem v Evropi V Wiesbadnu match Aljchin — Bogoljubov, v Karlovih Varih najvećji povojni turnir šahovskih mojstrov — Udcleži se ga baje 23 tek'movakev Letos poleti se bosta vršila v Evropi .iva velika šahovska turnirja, dve najvai-iipj.ii medna rodni šahovski prireditvi. kar >nio jih imeli \»\ vojni. Većinu večjih tur-!?irjev sp j*» zaač lažje placajo in dolar je se vedno bol j privlačen kot evropska valuta. Za'lnji vt r-ji 2mh(»v>ki turnir v Evropi je bil 1. !Wrj v Moskvi, kjer je, kakor znano, od-ne**»l znia^i Rus Boiroljubov narl Capablan-to in «lr. l,a»ker>HQi. Vsi ostali ve^ji turnir-ji so s* vršili v Ameriki in tuđi boj za naslov ?vetovne£rft prvaka med CapAblan>'o in Aljehinom se je o«iigral v Južni Ameriki. Letos priđe Kvropa zopet na svoj račun. Vršila fe boeta kar dva turnirja in sicer boj TJfk avetovno prvenstvo med Aljehinom in Hoeoljubnvim ter turnir svetovnih inoj-■strov in iahovskih kn[»acitet. Aljehina je iz-zval njegov ožji rojtik Ro^oljubov. Matrh se bo od U? ral v Wie*badnu. dotim §e o«tali mojutri sre^ajo na turnirju v Karlovih \'a-rih. Turrrir se \>o vrsil kom-eui avgusta ali 7«\Pe\kom septembra. Da bo to rw najve^ja šahovska povojna prireditev, dokazuje Me-\ilo udeleiencev. L'deleži se ga baje 22 ali _*3 mojstrov iz raznih krajev Evrop« in Amerike. Dozdaj so bili povabljeni svetov-ni prvak *lr. Alek«»ander Aljehin (Pariz), bivSa uvetovna prvaka dr. Emanuel I^isker (Berlin) in Jo«e Raoul Cap«blanoa (Kavana), kandidati sa svetovno prveii€tvo E. Bo-iroljubov (Triber?). *ir. Milan Vidmar (Ljubljana), Aron Ni«meoviS (Kopenhagen), «Ir. Max Kuue (HnAg) in dunajski moj«ter Rudolf Spielmann, Akibfl Kubinstein (Amsterdam)* dr. Xartiikower (Farii), RiUrd Reti (Amsterdam). Cieza Marw/y (Budimpešta), Fridriech S9mi9i'ii (Berlin). Frank Marshall (\ew>'ork), Em-t (lninfel. Yate«! (London) kakor tuđi več druifih evropskih prva kov. V?»ak tekmova-lec odigra z nasprotnikom samo eno partijo. Nagrada, ki jo je razpisalo vodstvo pri-reditve, je visoka. Prva nagrada znaša 2O.OM) Kc, na^rajenih pa bo najmanj polovica tekmovalrev. Oni, ki ne bodo deležni nagrad, prejmejo bonorarje za vsako dob-Ijeno partijo. IMeleženci dobe povrnjene v^e potne gtroSke, prehrana in vs«e drugo gre na raCun prirediteljev. Turnir *»e bo najbrž vržil v pro«torih hotela >Iperial", orpaniiiral pa bo prire-o pf> Ktevilu in kvaliteti moj*trov, gotovo največji v Evropi ali pa sploh v ztjodovini šaha, že sedaj veliko zanimanje. Mnogo «# tuđi že razmotriva vpraJ>anje, komu «■« utepne «re^\o« jo neodlo/Ijivo moralično dol/nost, skrbeti za njeno nadaljcvanje v lastnj režiji. Naj« ^orevnejši optimist ne more ovrečj resnić* nosti vzklika: »Blagor nerojenim!« — \"eli* ka ironija na naslov te vrste »esaicev je ilejstvo. da povečini skrbi bolj za maksimi« /acijo splošnega veselja in blagostanja, kar šc mi ddncs zdi edini vredni cilj našega »to« stranskega« življenja. Tako pa se velika ve* čina eloveštva v splošnem trenira rajši s »tostranskim« peklom za »onostranski«. in to z največjim užitkom ter zlorablja ćelo tako vzviSeno institucijo sv. zakona za ta neumorni traininji ... — VcČno pomanjka* rje potrebnega drobi/a je večkrat prepre« Čilo. da jaz, — v teoriji fanatični oboževa* lec ženskosti, najvnetejši zagovornik sv. za* kona in z dol^joletnc disciplinirano ve/bu po mojih mislih dušno temeljito pripravljen za ta vzvišeni ^.tan nisem skušal teorije raz* vijati v lastni praksi in režiji. Kljuh dej= stvu, da so mi ganljivo dobri prijatelji vča* sih s slamico, vćasih s kolom zaupno nami* Rovali, naj ostanem rajši kar pri prekrasni teoriji. Kljub deistvu, -da mi je baš tista ženska (pametna, da malo takih!), ki me je r-ajbolj razkurila, sku>ala prežarečo temperaturo ohladiti, z najplemenitejšim nasve* tom: »Pusti, dra^i, te misli! Saj je tako tep* še! — No, in kako bi bil dancs zadovoljen s svojo v hipih trenutne erotične hlaznosti nameravano zakonsko prakso, to je odprt problem, ki ga ni mogoče razrešiti. Izrav* rujoca Pravičnost pa ini je naklonila dolijo« letne zelo neprijetne živčne indispo/icije, ki mi izdatno nadomeščajo ksantipo! Za<>* dilo se mi je tako najhr/ zato. ker sem se čutil prcsrcčncfija in nisem hotel bogovom /Ttvrvati n:ijdra/jeea — svoje »prostosti«. Tako sem orijateljitva. Zaupatt ti morata vse. pred poroko že. tembolj pa po f>oroki. — Edino \7. takega duševnega prijtteljstvo nastane lahko »rečen zakon, v katerem uživata po* tem mož in žena v vsaki najmanjši stvari Uim T. at Go«pod urednik! blagovolite ustreči mo^ ji želji in priobC-ite ta članČič. ki irvira iz pomembne debate krožka mladeničev, ki se je vršila preteklo nedeljo v veleli družbi pri dobrem vinu — torej iskren<*t. Starost: 25—2S let. Vsak zaveden ml:i« deni2 pfriteneaa značaja rflzmitja. kako bi pri>el do domaćega ognji^Ca da bi dobilo življenje vrtji smoter. Moški samec krep-kega zdravia in normalne duševnosti, ki se nikoli ne ženi, je kakor eleganten avto brer motor ja. Nam mo^kim marnim *e tA\. dt ie necast* r>o. egoistično in nesmiselno >ivotarenie. ker p»č ni teiko izdr/ati in hraniti same* ii« >ebe, posebno »c x ozirom nm trditev, da moški vlada s\et. da je \ išje »toječe bit* je. kakor ženska. Čemu se torej ne oženimo? Današnji standart pUč je najbolj usod> no pičel baš v razrednih letih* ko ai naibolj resno zamišlja moški doseći mjviiji cilj — stopiti v zakon. Zato se vprašujt: ali bora mogel dati svoji družici ono udobnost, ki jo mora nuditi vsak korekten zakonski mož? kako je z mojo stalnostjo? kako m koliko otrok bom mogel prc/i\ ljati in o^kr. beti jim izobrazbo, da dose/ejo svoj to<:i« jalni položaj, ne da bi mo^li po/neje očitati svoje nesrećno rojstvo? Većina mo*kih v starosti 26 let, torei doba najbolj uodna ra. ženitev; če izvzamemo o*ie i/ višjih katc-2<>* rij, ima danes plaćo ud Din lftOO do Jkromn«>%t v zakonu pa le povzroča kla\rno ra/pi>lo/e = nje, — torej vsekakor to ni priietno /akt»n» sko življenje. ker ne želim *am «*cbi \ečneua prem*** Kovanja, zatajevanja in svetmike skrr»mno» sti radi materijelnih težkoć, ne morem i/ £olcga človekoljubja zahte\ati Še to od dru« ile žrtve. t. j. neine ženske, kateri mora biti mo*ki dobrotnik, ^aščitnik in galantni družabnik, kakor bitju, ki ie vredno \ sc^i ^poštovanja, ne pa kot trdijo bojažljivi an* tifeministi s svojimi puhlimi teorijami. Mi*li tren mlađeničev. Javnosti Podpivano drustso >i ;e ob svoii uMatn»-\itvi med drugim stavilo za nameit \ počit-nicah po možnosti preskrbeti svojini članom prakso po tvornicah \ ninenju, da je to nai-boljša pot do praktične izobra/be naših čla* nov ter inženjerjev in do ekonomske osvo-boditve od inozemstva. Prva izhajajoča točka za to svobodo i^ vprašanje industrija, \ocenio doka^o\ati. \ Čigavih rokah je žalibog na-^a industrija, to tii naš narnen. temveč konstatiramo lahko samo to, da so vrata naSih tovarn na*im inženjerjem zaprta. Ve samo to. ampak smatra.io nas ćelo za tujce. med tem k<» na-meščajo tuie specijaliste, inženjer ie s *e*t-inesećuinii kurzi! Naši inženieni s faktiltet-no izobra/bo so v>led tega primorani ostati brez službe. Pa ne samo. da jih ne zapo-slujejo, saj ne dovolijo niti prakse bodNi irtženjerjem, kaj sele studentom. Nekaj v dokaz: [>a doseže društvo /gornji nanien, je od-pa*flia!o Ietno Uni do 130 prosenj za počit-niško prakso na naše tovarne. a dobilo enesa do tri pozitivne odgovore. Nekateri le-teh odgovorov ruštvo sJušateliev inženjerstva kemiie v I Jubllanl. Potrjujemo prejem Vašeca c. dopisa % dne 29. marca t. 1. ter Vas obveščamo, da žal Vaši želji ne moremo ugoditi in to Iz razloga, ker nobenenm tujcu ne moremo do-voliti prakticirati v naši tovarni. Z odličnim spoštovanjem Jucočcšk.1, Jufoslovensko - češka tek*tllna Industrija d. d. Kranj. Sodi na i pa javnost sama! Letošnjt nabori \ otmiočiu komande ljublian»ke*a >oi-tiega okruga vrše se ietošnji nabori kakor sled:: \" Ljubljani za nabornike steskega poglavarstva L'irfjljane izvzem5i one. ki pri-deio na Vrhniko: na dan 15., 16.. 17., I*5.. 21.. 22., 23.. 24. in 26. ma;a t. I. V Ljubljani zj nabornike nie«tnc-ga magistrata: dne 25.. 2*^.. 27., 2*. n 29. maja rK V Vovem mesti;: dne 31. maia, 1.. .*.. 4. in 5. junija. V Trebniem: dne 6. junija. V Žužembcrku: dne 7. in 8. iunija. V Koćtvju: dne 10., U., 12. In l.i Hmija, V Sodražic:: dne 14. in 15. iunija. V Velikih Laščah: dne 17. in 1^. iunia. V Ložu: dne 19. in 20. mnii*. \ Cerknici: dne 21. in 22. Hmija. V Loffatcu: dne 24. in 25. jufi'ia. N'a Vrliniki: dne 26. in 27. {unija. V Lukovici: dne 29. junija in 1. >ulija. V Karmiiku: dne 2.. .1.. 4.. 5., 6. in *. iu-!ija. V Kranru: dne 9., Hi., u.. 12.. U. in 15. jul; ja. Na Jcsenicah: dne 16., 17.. 18. in \9. ',\\- i::a. V Radovljic!: dne 3)„ 22. in 2.*. uli «. V ^kofji Loki: dne 24- 25.. 26. in 27. Hj- KDOR OCLAŠUJE, TA NAPREDUJE! ($e£e$nica KOLKĐAR. Daaf«: P#t^k, * maja !'^.^. kaljani Nil «. Kr. Fra\t>fJavni: *i apnla, V#fiki UA»A^>Jr rilltlMTVt. I>r»nm: Th^odor fc Komp. Ria«* lUOra: Fnxiana iena. Kl«« Utl Kl^tni K*ttew< Gla0k«»« Mmuer o|» J0. t C«» onu. l»L2l I>£ l£k4lSF llaae«: Pircoli. l)unaj*ka * -««wt«. Hakar-*i*, 9*. Jšknhu trf (Presveta , Tat" na šenfjakobskem odru V a«»fioto n rede]to m> »cntjakohtki lgraici uprizorili BcrnttriiK^ o trld«iftnsk** ji"o » Pat*. \ »ebina l^re je dokai cno«r«v« ra. Bogati La^erdes. k\ je liv*! na »tojem frftdu. ie ime! v*đno odlične gotte S$ke$* dn« »e orni/i!, da mu ie ;/ predala lrginiU \elikd \sota denarja l'nvattt derektiv. ki iia jt Lauardes rK>vab! na gr«d. d* hi po* jaanil tat\ma ?e ugoto\ ,1, da jt tat Lagar# Jetov %)n Ferdmand. ki ie tit\mi> tudj pri* 7nnl. Potem se pa i/ka/e, da je tatica žena La|2arde»ovcg4 ^oita m prijatelja Riharda \ov*eiu Manje, v karero ic bil Ferdinand 7dl jublien. Zločin ie prevzel na »voje rtmi samo iz ljube/ni do lepe žene, ki ie pri« rnala. da je kradla samo. da hi u^ajala m<>* žu in a^pe4ro tekmlna tc/kih notrani'h ki>ntliktov, ki /jhtc\ ji«* ini 112 rale a %rhko »pretnosfi in p«iholi»vke po^lobit\e. ^cntjaLončani »o bili tem /ahtc\am koi in pred>ta^a je pi* tekU odlično Riharda Yov*ena jt podal M. K(.Hak Otllicen je hil /lasti v 2 demnfu. \tcitjt»vfl /ena je hila Krvina lf'rijic her j#r-». Ze dolfio ic n*m*> vitle I i tako % elementu. V«» kor pri tcj predtta^ i. Tu pot je hila / dus.i in telesom na t»dru. /la»ti % 2. ru proti kim* cu 3. dejanja. I st\anlj je t p tjubtče /ent preprtčc\alno in naravno. Po »^k^jki« j* to njena naiodličnei«« kreacija. K ivoji pri« mani rutini na t>dru je v tc.t * lo^i dala *e *\ou» dtJ^t*. in «e pov/dignila \ isoko nad diletantstvu. Lagardesa je igral Karut n*i« hološko poglohljeno m fino Ke e-na Nabelle je bila (JorjupoMi, ki ie. kakor vedno, odigrala vlogo dubro. Ferdinanda it ijZ-ral PetrovCič. V prum dejanju make ne* narav en s* »vojo maniro, potem pa izredno dober. N" I. dejanju ie bil najbolji Kune kot /ambeult in po/neie kot ConHotn. Kune je inteligenten -n fin iuralec Mo«-fr ie imel kot slu^a ne/natno >logo, toda tuđi v tcj je pukaral / beino mimiko **\ečtr o% t. uri v Pilhanito- r * dvora-r. bo nud:' ^'ej mrwtii:li r>t»ii4 1%-i ti donuič-h *k'ida:eljcv cei o\kim najlifi^-n<- <» h <4''.f;>kh -i^p-dnih f?in'<>v!A* n»r»evov i • Mfca.inčmt k-'.w trpkim r»ftom. Naipevi *c i*raxi fafltov* duše. •jvr«zl treonc al ne-jr«C*ie T'hihcJ!-tt. veseli in minu rimor ojkv»k» t ntnfc—Ki< v*n #). vkr» se W«*a v*4tkm t*%'. irwš tlvtefe udn.« P^'n /Hvn bolnega. vo.iašk" tivVC' w« irtd. Ta ^ h ^Htia* »i>r*! I'ufcic^. ■».. Zd f kli*ie !i»t k voia4*jm. »'ritmu oaMiania*' tnf*1'-sfci avonovn »mrt i*e«ovc nev^e^e. Atm tovt* ■iče u<*eh^ !< ».pri ia*i vinca mif>Tvefi« i-td. V»t l>c-s-m» %. Ba-n-rt-vo« t*t«o let« ie^ir. d* "h h« u* trk r*>^J**ti.. V*to-jm»iC€ v M*Metn !*'.|i'ti. O|H>7ar»MMo m iMMKcrt. Utecvf« *rvt&\ v v^fd!»dna \rmctr*f\n :n ooern:t f>c\Wa f*. Pavl« Lo\i#4«*a. \j k n-ce-rt \mi v* LfcrblHKt« pooebn* hc\c^. **> %m hcKlo »%-a.iai« na ute-ni "*ktad!>«, U:i'fn f< n -jMnif >hfta!i im imAMftcm !>Ubljai»skern koncertu, fia. L»ov4etov« bo :iV4»laTa i>«ifn;. katere ^ đe-\m\Ki »' ia'a na raw;h konvertiti v kmtrikl df-!onia ixt ''h »ma nait^HJirsia t IHeraturt. ka. teco ^ -e am njb;<\:!3. PosamtMie r*tun\ %o v v wkem oznrn !v^er; n-nic've n\i pa rwT«dn« fla«hc. Na'i«*ičn<-< v-fed bavimo. V-vto^^c« so H v prc*PTi'd.i«i M«:id«; ktir#arii!. LNMia«»ka ćramn K>r »ori nocoj *«'1 Mxrn«Jiio Th«K>d«f m £*. v oteč-tjmj i-is€dhN ix> zB'žamh dram*4-4i cvnah. Predstava se vrši i»wet abfliirnaj«. LKn)Hwri S :« svojo komed.fc u %t\ S**ro4 v radnj-h mtsecih že 14kr«t tweko «a- i3l«\-«I n«^' puW:1io. L<»ar, Lt-var. Kralj, Med-\«i*nva ^t R«*ar»tva to iz«va4i c«l« sal-v« *m«ha. To t>> tud' v %obott> 4. t m.. «vo »r# pet«ia4**t:ć preko ©drt. PireUvtjiiva a.n:h uranvvV.h etrtah Ma rij Koc«|: Cr»e «M*k«. L btew za t« 1/A.rno op«rno dt'.o je \*«to ;i r^isic !nef«i:urf, *>-> vo:«K«stj drani *m*U\j* LeMida 4*ulre c-\a. k; je bi! koncem mJouleja hi vočtikcm u* ta stoletja flatm«rkan:iiej4a uojava r«M^« i-teta-tiarc. kar ieh P« i« ^««1' • *vowmt dranwiw: 2 v «»-e ciovek*. C-*r *ad. Ovean :n Crne m*+t. \" :t draiM *o tak« pc »vofl vi«b;fli kakor r'jJi v scetskem i»-zl*d-u ii-redho tet^e n foii\<:* raimcrotru ze-;o im« ia>ric«rt:ev. čepr»v ** »*vi femer >«e-:ovm hteratu-c-, ž;v' cnj« i'cveka «) tajra' Hu-dože«v«nft; '• jinlou«. femtetai režiji umetn.ka S-.a«:*ta-v^keta. C-r rlad 1« hil tipcitari«« r Semčin. doćijn ie Oce^ti pretežak ;n it » sp,o* ni uuri«w;U?. Tu
  • kom-piciraiie ;n pemtn'\o v Pottetv uprltMfivt cei problem. Nj n»irm odru *> d*'a!i na tim mo-S!«fli vtf fakiork. karer rn se nw>nmo t^liv«* r.\i da pridt do w toc«v« t*ta dda in to: ra»vtiare*! fV»l€. reliter Krivtck', »oei»ofr»Ji ^of. Va^-^ti- « <*4a4atelj Kcfc^ s^nv Vn ««1« s>n* 7r1tfl,e ^ ohiudovaTi'e p« za*!u2' tK>*r«c clavne ■n m'itifl* >>ze bafitc»ist z- Robert Prtfm1-t i. FVenvHra Ornrtr mai* ho v torrk «ln« 7. t. m. G. U*+iU \Mčii istući v — 4 šm f. •.. ni. v naši '>j>wri *«i".5o »v«i«l fjatrtivailj *• ;>repriC»*ii wno t* z* bow>r> mofD r\tČtr «a- <:oj»i w>ret v Ciganu bair^u V tt) v-ter )> v politike bivši pomoćnik ministra narod-opga zdrav ja dr. Kalanovit. — Reorganizacija drfcarne statistike, pred dobrim me§«cem je bil pozvan ▼ D«o-crad znani ttrokovnjak za itatistiko dr. 2i* iek, da reorganizira driavno statistike. Dr. £ižek je tvoje delo končal in v tredo »ve-e>r mu je priredilo predsed«tvo vlade po-ilovilni vefer. — Orgaaiiaeija »ViduTdanskili aeroj«v« raspu učena. Iz Sarajeva porođaje, da j# policija v torek raspustila nedavno ustanovljeno organizacijo >Vidovdanskih herojeve. Niene poslovne prostore je zapečatila, imovino pa izroćili Narodni Odbrani. Raspust je motiviran # tem, da je organizacija prekoračila tvoj đelokrog. — Poštna brani tu ic* kralj«-i»e SHS je uvedla mednarodni virmanski in izplačilni promet s Poljfko preko Foitne hranilnicc v \amvi. Za ta nakaxila veljajo i*ti pogoji kot m nakazila v ostale države. Podrobna pojasnila glede niednarodnega up]ači!nega in virmanskrgH promtea daje breiplafno jx>rfruznica Poitne hranilnice v Ljubljani. — Potniski rlakt na progi LjubljUita gl. kulodTor-Kanuiik dne 5. maja t. I. Povodom olvoritve planinskega doma v KamnUki Bi-•trici vuci v nedeljo dne 5. maja (. 1. izje-Bioma Da progi Ljubljana gl. kol.-Kamnik potniski vlak *t. 843$ z odbodom iz Ljubljane* gl. kal. ob 5. uri 37 min. in prihodom t Kamnik ob 7. uri ter v nasprohii »meri pot-niski vlak it. 8439 z 0'I hodom iz Kamoika ob 2i). uri ()7 min. in prihodom v Ljubljano, gl. kol. ob 21. uri 20 min. Zato pa izostane ta dan na progi Ljubljana gor. kol.-Kamnik viak ft. 846S, i odhodora iz Ljubljane gor kol. ob 7. uri in prihodom v Kamnik ob S. »rt 20 min. ter na progi Kamnik-Ljublja-na gl. kol. vlak 5t. S4455 z ođhodom iz Kam-nika ob 18. uri 25 min. in prihodom v Ljubijano gl. kol. ob 19. uri 55 min. — Prepovedani listi. Notranie ministr-stvo k prepovedalo uvažit! in širiti v naši državi madžarski list ■ ^zabadSaKC ki iz-haJa v Newyorku, knjigo »Socijalni leksi-IcorK, ki je izsla v madžarščini v Budimpešti, madžarski list »Amerika! Magyarrok Vasernapia«, ki izhaja v Cleveland::, nem-*ki list ■»■Hcimatbote«, Tri fzh&ia v Cttcagu, franeoski list »Vu«, glasilo naših izsetiencev »Naša Sloga«, ki izhaja v Buenos Airesu, (rtasilo naSili izseliencev »Kanadski glas«, v Berlinu rzfiajajoči »Arbciter Hlustrierte Zeituns,"«' ter komunis'ični brošuri »Dcr drohende Kricg« in »Hhistrierte Geschichtc des BiirjrerVrieges in Russ!anđ<. — Ir državne službe. Sprejeta ie ostav-Va, ki io ie podala na državno *luffl)O ra-donovodkinia podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani Ivana Pole. — Katastrofalni potrti na dalinem vzho-du. Profesor dr. Bclar nam poroča, da so beležitt potresomeri observatorija pod Tr;-sclavom 1. maia ob 16.45 katastrofalan potres v dtljavi. Epicemer potresa je bil nai-brž v Aziji ali v Indiji. Potresomeri so bc-ležili potresne šunke nad 3 ure. Prof. dr. Belar meni, da je radi tega katastrofalnega potresa prićakovati, da nasfaneio v bližnjih diteJi potresni šunki tuđi na oremlju ob Ja-dran^kern mroju. — Smrt najstareišeca Turjačana. 1. maja je u-mrl naistarejSi Ttiriačan in eden na;-ftarejših naročni^kov »SiovenDri«»»l«ftn*(Toc. v «mO7^-ložbi. dr. (lprina Frana (Kamnik) uide koncem masiva maja. Ker je obceg te knjige v«led novih zakonov narattel (160 itr.), st^ne v «ub9kripciji (do 25. maji) 40 Din, • iror in ▼ knjigarnab 50 Din, po poiti 2 Vln vec. D#Io vpošteva zakonodajo do konca mart^a t. 1. ob»^gjijo5 tuđi zakon o vrhovni državni upravi. — Vretn*. Vremenska napoved nam obe-ta pretežno oblačno in nestanovitno vreme. Tud? včcrai je bilo po vsch knjili nasc države boli ali mani oblačno. Deževafo Je v Ljubljani, Mariboru in v Beogradu. Maksimalna temperatura je "nadala \ 5»kopiju 26. v Splitu 22. v Beogradu 21, v Zagrebu in Sarajevu 2iK v Ljubljani 16.8. v Mariboru Itj stopinj. Davi je kazal barometer v Ljub-lirttii 760 mru. temperatura j; znaSala 10 stopinj. Vse ka/e, da do mlaia. ki bo 9. t. m.. lepeaa vremena ni oruakovati. — Pustolovičhie slovenskeca dekfeta. Sp!;t>k:: po'ci'a je te dnt aretirata d-\ e u-JtubHenki. To sta Slovenka Mariia Kopriv-^k r Vrbnika ter nrtca Martia Jokić i* nilrnaciie. Deklinf %ts se /elitii ptistolov-*ć»n, vkrcali na Sulaku na parnik ifl se »kriva!; v Vnbinah mornar?>v. ^ katerim: »ta imeli ljubavno razmerje. Splinfka poli-c:!a 'm Jc >rrKila nri«fo.Mfm oMastim. "" s»»owor (hrth Slov«nc«v v O»iieku. Vcerii! -e v OsiieV'i Ir\ rši!a samomor 2fV letna ^ln/kna Ircn^ Kračcvnik \z Slovenije r*n?!a te veftio kovetno rarfortfene ^ode. \ bohi:co so !o pnpetiali v težkem »tanju, izjavila je d:^ »i ,e hotela kričati beđn^ rivijenie, ker jo ie 7aro:enec Mvabi! v Osttiefc potem io ie pa zapusti!. Samomor je i^ti dan .rvrStil v Osiieku ?>ictni trS0VJ#(i potnik \7 Luibliaiic Fran Ahčan. T^pil je na hiop! v parKu većjo količino lirola Nesreč-nna rrrfademCa ^n odpeijali v težlcem stanju v nomfe*. Med prrvo?o-n v bolnico je r»a umri, Pri njem .i$mo \\ pa ni bilo čiiljivo, ker Ka !c naibrž napisa! poi*m ko je iwl serup. Sel i« v smrt zaradi slabega zasliii^ca in ker ie osial v Osiieku brtx denar-a. Policija ie o samo-moru obvestila AWanovera oceta ter po-slodajalca v L>ut>Iiani. — Rimski grob v Dok U i. iz Pod^once poroćaio, da je neki scliak v DuMli irkopa! na svoji nj^vi dobro obranjen rimski trt*, v katerem so bile vaze in drugi predmeti iz stekla. Na kraju, toier je danasnia Duklja, jc bila rimska naselbina Dolcca ii U, sto-l^ria po Kr. Rimsko naseli no je baj€ porubi! velik potres v lS. stoletju. V Dukl^o so ze odpotovali ijeodovinarji iz Beograda, da prouče izJcopani rimski grob. — Netret« ia ■•Sf*d». V Stepanji vati jt tčeraj popoldot nepreTtden kole«ar po-voz U 41etno Zoro Strukelj, hčerko pleikar-skega mojttra. Dekletce to morali prepeljati 1v bolnico. — Plefikar Martin Sotler, zapo«-l#n pri fvrdki Prittou 4: BricHj, je (ađel ▼?eraj v Selenburgovi ulici x odra in «* precej poskodotal. — D^Iavee Jofiip Salek, zapotlen v kemićni tovarni v Ljubljanu j> vceraj pri delu tako netrećno pađel, da «i j* zlomil levo nogo. — Tesarji Andreja Pa-radižđ ix Litije je oekdo snoci napadni in ga udartl s kolom po glavi. Vsi poSkodo-ranci «o morali v bolnico. Nedelja, 5. ma)a STADION Dunajska cesta veliku Mm kn] in zapreke (Concours hip«pique). Prvcn'rstna prireditev. Godba. Kras«! kontf. Začetek ob 3. uri popoldne. Stojišča 4 in 8 Din. Sedež 20 Din. Kolo jahačev in voračev. — Zagonetna smrt. Pred meseci no našli mrtvega v stanovanju v Hrvatski Neu2fni c državno pravdništvo uved-lo novo preiskavo v te! smeri, da se pojasni zagonetna smrt občinskega be'ežnika. — Težfca aesreča v Zagrebu. Vćerai do-poldne se jc pripetila v Zagrebu na Novem Radeničkem dolu velika nesreča. ki bo naj-hv/. zaiiteval življenje ponesrečenesa de-Isvca. ?7!ctni delavec Drasotin LovrenciČ je splezal na dro?, da bi popravil pokvar-ieno električno napeliavo. Ko \t delavec popravlja! vod, se Je trhli droc nenadoma zrn?til in pokopal pod seboi delavca. Mimo-idoči »o mii prihiteli na pomoč in rešilni voz ga Je odpelja! v bolnico. Zdravniki so usotovili. da ima delavec tcžke poskodbe, kater'rn bo narbrž podlesrel. — Član Ćarujcine tolp« pred sodiš^om. Itz Osijeka poročajo. da se te dni vrši raz-prava proti zadnjemu članu Čarugine raz-boin:5ke tolpe, ki so ?a svoiečasno prijeli v ?*kopl]ii Razbojnik se piše Josip Rebić ir» |*e edini še Ziveči član Čarugine tolpe. Dol* 20 se je skriva!, končno ca ie izdal neki seljak, pri katerem e bil razbouiik za htap-ca in ki mu je zaupnl slu-šalce v biser prekrasne ">vice NVallis in opisal svoje ture na tnnofte sorske vcliki-tiC. visoke nad 4000 m. Predavanje so po-lasnjevale krasne ^kioptičri- slike, ki jib js posnel predavateli šaci na turau. Najzani-roivejši del predavanja je bilo optsovanje izredno težke plezjfn* ture na \eličastneta ?orskega velikana Matternorn ki se po pravici naziva gora gorj. Predavateli je posnrl reza velikana od rarnili ^tran?. cc* blizu in od daleč in nikxx.it :e slike. kakr$- 1 ne se vidiio Ie reJko. Predavanju so bili I prik'.iučeni trije krajsi lilmi \r «icer o 3c-denskem jezeru, o imućan ja v Krkonoših in o pfezsnju v »iroskih p!^n:nab. ObČtnstvo je pnsluSafo predavanje z najveJjim zanimanjem in se zahvali!:* predavatelj i z v«-harnim odobravanjem. Tnrnnvskemu kiubi8 »SkaTa« gre vse priznani«. da je poskrbe' I za to krasno planinsko nredavao'c I —U Za nocoi^att koncert p*vsk**a zkora Glaiben« Matke pod vod*tvon opero«a:3 ravnatelja Mirka Polica vlada v Ljubljani izređtio zanimanje. To pa v retnici zasiuži Irvrsten program koncerta kakor tuđi iz-vajanie, ki j« po s'nocnii rUvai vaji sodei v re.viici izvrstno. Program koncerta ie za-to izredno pomemfcen, fter se tevaiajo i«-kfjučno !e dom*ča iurofttovamica del« za zbor, soli in orkester. Na koncertu sodeki-fefo poJes: Matičaesa rbora solisti Svetozar V nedeHo, dne 5. maja vsi pfanbcl |n plankik« k OTVubljar>e ob 5.J7 jjutraj in od- haja iz KamrrAa ob 20. uri ztečer. Banovac in Pavel Grba ter operni orkester, pomnožen s elani orke^trakiesa društva in loienci kortsenatorija. Vstopnice so do f>. uri v predprodiKi v Matični kn-jifarni. od 7. ure dal;e pa pred vhodom v slavno union-sko dvorano. Opozarjaroo, da se dobi pri blagajni tiskano besedilo pe:ih zborov. Ofc-činstvo pa prosimo, da Priđe pred % uro. ker je laceiek đoloćen točno za 8. uro tvečer. —lj Ja?ia lAkvala. Svojfas smo objaTili apel na oaio jarno«t, naj *e usmili bednih ruskih otrok v barakah pri glarnem kolodvoru in jim priskoči t nujoi »ili na pomoS i obleko, perilom in jestvioami. Porivu »o ie odzvali plemeniti darovalci, ki so pripomogli preskrbet ru«ko deco v^aj % najpo-trebnejSm. Ljubljanski krajevni odbor Ru-skega rđečega križ« ?e jim tem potom iskreno rahvaljuje. —Ij Obtai ib»r liubljaa«k# H*r>« >a blate \m rrediett. '2X t. m. ob 16. se bo vrli! IV. letni obćni zbor ljubijan«ke bon<* ra blago in vrednote v borznih proatorib, Kon-greini trg Št. 9/1. Na dnevnim redu je po-ločilo borznega §veta o poslovnem letu 1928, poročilo tajnižtTa. porobilo ftnančo^ga odbora. odobriteT biltne« io podeliteT raz-r^Snice borznemu »v#tu, volitv« p*tih ?la-uov borznega tveta. 5 flanov finan^nega odbora in 2 članov bormega raiaodiiča. —Ij (iliTia tkn»$«iia Zrcie ia tijfiki prtmet ▼ SleTeaiji. V soboto 11. t. m. ob pol 11 •« bo vršila v prostorih Zbornice za TOL (prttliČje desno) v Ljubljani «la*na «k u pučina Zvw# za tujski promet v Sloveniji r običajnim dnevnim redom. —li Senzacija za LJubJjano bo tvoril na-stop Baker;eve z njenimj erotičnimi p!eM o pr'l;ki jurievanja na gradu. Nihče naj ne 7a-ffiudi te prilike! 3^-n Pristopite k „Vodnikovi družbi" Iz Celja —c Zfwi*a • m«iar«k«m aoiu Zad-va je tako taoiotana, da jo bodo ur^ni go-•podje s teiavo reJili. ^!e*ar*ki lomoeaik Jeroej je na policiji namamL da mu j# med delom t mestni Ulavnifi tzgiml njegov ra<*-»areki ooi. katerejra je n#»1avno kupi) za teike ,kovač#«. Obenetn j«» nož podrobno opisal in pov^dal, da iiua na roC-afj vž^ano frko F. NoŽ so n«»li pri nje^ovem tirvantu Jakobu. Ta pa trdi, da je bil n*% njegov ie om *e j« Rus raajezil in »e je pričel brex vz.roka prepirati i o»taliuii t'o»ti. Ćelo » pretepun je grotil. Poklieani ^!ri*lnik p * ^motj«« Bfkega tvojega tovarila odpelpii Hu*a i\h •trainico, kjer »o *ja radi pijano^ti vUW;iili ? tapor. Tu pa jf sele dospel Ru?o\ *rd do pravega izraza. Ra^bil je v besnosti veliko leseoo posodow ki *luži jptnikom poIUijake-ga lapora v sotove namen^. Tuđi pokrovi t* važne pogode ni pu-til eele^fa. Policija *i ni zoala drusace pomagati, kot <\m je div-j^ga ruskega bratca uklenila, kar f« je i^l** pomirilo. —c V +traz mu je vri^kal. Pninar Mat-tin 5. iz Ljubečne pri CHju se je vrafal v tredo zveter prevej okajVn \7, Celja proti •vojemu domu. Na Glavni renti v (laberju jV» «refal sluibujo^ega polifijfkegfl atralni-ka. kateremu j** na vpn j;ia«i pojasnit, «i^ »so T?i Slovenci ta en d .. .<. Obenem pa je tako divje tulil, kot «la je u^el ix meneiari-Je. Ker *e ni hotel pomiriti in je budil mirne prebivak-e Gsberja i« »ladkefla span]t, ■m je etražnik narxwedal aret^cijo. leisj pa je Martin strainiku glasom pol»nj4k# prijave >kar v obraz &avrieltalc, kar je p»e Bioralo biti telo hu^io. Martinovo identitetu *o ugotovili po nekem kaien^kem plači 1~ neni nalosru. ki »o ca na*li v njefovem le-pu. V kratkem b<* prej«»l vensfc: program vokafno - in^tr-i*rnenta17. Gotovčeva mu«?ka za Gwi-dulićcvo ^[>ubravko< ćelo leta 1°?8. Lajov-čevo delo je bilo fzvajano i>rvić !. 1W.?. B„ranovićeve pesm! so do?ivele uvoje krstno i7.vaianje pred dvema tedtionia v Zacrcbtt. GotovCeva suita se v tei ob!:ki izvaja se-cal prvič. La.tov^ev »Psakn« je široko koncipirana in monumentalno majena komt>ozici:a ?a tenor solo, meSani zbor in veliVi orkester. Je to pesem hrepenen^a iz^iianca po Svobođi in boznj. Zbor predstavila deloma sovraino trumo, ki ffa izr:va: *K:t je tvoJ boj, kT daje pomoć?"*, deloma zlasove ro-lažnikov, ki sa \ zpodbuia.'O »Kat. duša vedno Šc žaluteš. kai rni breupno omedluteš? vr boja zau4>aj pomočnika. še priđe Čas, da povfđifuiei obraz pri;aznega rešnika!« Zborovski stavki so izredno iasno ka-rakterizirani, prvi po o$tri in trdi harmonizaciji, drugi po široki Iiniij in himnićnem karakteru, ki se. stormju;e do zaključne č-etveroslasne fu*e. Glavna melodična lin:-ia de!a pa je rezervirana tenorovemu sohi, ki se ittopnjuje od začeinega boiečega stavka (»Kot jelen hiepi po vodi studen;«) preko med tatfvneza široko *asnovane«a tempa (*Med1t in mre dn?a m: sredi n.iđlos«) do ditiranrbično razfibane •■'« mere ('Kako •pretresa mi duSo prežalno. ko pota spom?-njam v Gospodov hram<). Tak res-ničrto v petčetrtfnsfccm taktu občuteni temi je široko izpeljan. Ni mi znana v na5i literatur; druga kompozicija. Vi hi se dala primeriati * tem stavkom z ozirom na tematično za-nimivost. tehnično sigurnost. ?; katero je izpeftan in konćno tuđi z ozirom na shsbeno vrednost. Obžalovanja vredno e đejstvo, da se nam nudi tako ređko prilika za irvaia-nrie takih đel, ki bi se morala Se in in §e studirati. MoEoče K se naši mladi Ie dal! ođvrniti od onega brtrjAađntzt forsiranja uhra-modernističneja s::la v korist resn:č-no občittene, prave, iskrene muzike. I n st rumen taci ia je interesantna, pesira, pokia, mkdar pa preofcložena. Takermi orkestru se dado izvafeiti vse zrarmanfšega pp pa do silneza ff. \' ceJoti, delo, ki ima svojo notranjo in zunanjo po-tenco in ima potno pravico do sialnega živ-tjtiiia. Krešimir Baranović je pravza.prav Dal-matinec. toda uživel se je v ?atrebiki in 7*gorski milje kot skoro noben domaći mu-z?k. Posebno ?a*no se to ohfuti v njegovih treh pesmili za bariton m ortcester po bese-Gilu Frana Galoviča v ke*avsfcem dijalektu. Ta dijalekt tvori nekak prehed iz slo-venokeca v Hrva**' ierifc ter ie oo povdar-krh \v mnoffih ht*edah istoveten s slovenskim. Te tri pesml orilcaa^^B zatorakeca ;nu-^:ka s karakterterrVaroi, ki so mu tatine: dobroduSnesra, vrfprcsttz^. toda pri te-n s&oboko mislečega, skoro bi reket za^onet* nesa v mrem misekiosti: 2:. PosebnA i:ueresar»:en ie dctal. ko se ozlase >:vonov! (klavir, harfa, roejovi, t>i«*icato v II. vioH-nah in viiolah). kicr korm>otiist komutira •'• in 9/t mero. Druca i>esein »Meja? Ben-kina*" ;e pokia dobrodušne razposajenosti. MeiaJ Benkina t, »pijazom vina« (bokalom v'na) vabi dru-.vtvo «Vu moje kleti je kaj vide ti. morite r menoin :-nate Čas!* Razviie *e vesela -u -Janka«1. prineso ^fcobase, meso, ćurke, kie-Čice. zfcanice*. Benkina spravi >Kola" (vozove) -Ve;demo n:k^;n. da ffn ie đal!< Tn Tvonečno v navdušenju nar»:ja: ^PrimeVn: cn?o. za 'ubav naŠo, nek domovina znam' živi!«* Ali Benkine ni več. »nietove kleti nft»e videti, zrušlli so jo, prazno je tam!«' Pesern konca z sentenco ^>Je, drus:iw nekJc. to se (vse) :i prrde Borno otišli skori i mi ..." Baranović je na to pesem napisal iuraio siasbr.. polno temperamenta in duhov rt ih domislekov. Vidi se. da mu ta način »leži* Partitura je po1na drznih pasa/, nagih pre-hndov: rsrovoi. trombe imaio dominantno v!o-so. Tzredno spretno ie oblikovan konec t začetnim slavnim :cmatorn. Takn izrveni kompozicija Vljiib sentimentalni sentencl teksta v prijaznem in usodnein raz4>olo-žertiu. V rrctji pesmi ^Kum Martin« »e or*ie!^' slični tema kot v drugi, toda boli v Hana!-nem tonu Jesensko rarpo!oženie ie slikano izredno učrnkov:to v 7ačetku nesm*. DrurJba se rbere pri kum Martinu. pije in poie. Te-da* pa zaroie on sam znano zatorsko fB:1-ranović je vporabil tu tuđ! narodno meln-điTo>: •Pilmo braćo vince, voda nai ^toji Nek jo pile žaba, kal vu nju leži! hd. Po učinkcvitem orkestratnen <:avku. k: \porabija motiv te pesmi. nastot^ *r>et prvotno razpoložcnje; kratk; v svo:i e«o*tav-nosti frapanten t-w«! stavek visokih roda! tus privede konećno do pr\eza temata: »Kirni Martin za trijemi bresi I ma I * klet... V raki kum Martin tiho leži, a jesen dojde, vince curi \'esel ie svet! ...« Tri pesmi, ki so napisane z velikim znanjem 2 še večjo občutenostk) in ki so krjub \f4ivu ruskih moistrov. (ali pa morda ravno zato?) toliko na*e. da bi !fh Cfovek !ahko smatra! za narodne. Tuđi J. Gotovac jc rojen Dalmatmec tz Splita), in nfeeovo ime ni več neznano (rbori. veliko kolo za orkester i:d.) Gundu-lićeve vDubravke« se je lovi kot tretji (pred njim sta isti tekst \f1asbila J. i>!. Zajc in A. Dobronić). Gotovcu ie ust>e!o kljnb mo-dernejl! tendenci ohraniti za to pastirsko iCro potrebo! pastoralni karakter v muziki ter z nekakim primitivizmom doseč? uC n-kovite š^imunze. Tuđi pri mem so očitni vpffvi rukice *ruz"ke, čeprav se ne da ia-nikatt izraziti I oka mi kolor rt (Dubrovnik). Po Vratkem uvodu, ki še posebe' podcrtava pastoralni karakter dela, sledi zbor paertirjev, ki pordrav^ajo zvtičo đanico. I Druga točfka pr.tiaia groteskno s\ojevrMno razpoioženje. Na^lesinJe ko!.. (i^a pastira :a pattifci) je izredno duhu. viro instru-reiitirana točka. Sledi eh!u:cn: iiitermezzo »pastorale trlste« z L-pirn *o-li-«m aniželke«a roca. S to točko kanirasti-Td na$!©Aija: *i6or i pfet satira«, polna d:viih in raioosa:en h r :mov. »Svato\sia piesmj« \c seveda »većan, horaofon zboro\» fki stavek, ki sa zakfju^uje#o te^ *V—di pihal in harfe. De-'o zakijuvuje vt . ia i uma svobodi, ki :e f^ra'ena n4 en »t.av« ni koralni me!csl:Ti n se »topniu c ?reko vZTonm* gradac:ie do nenavađno r^^poi-neKa fiaala. Ideal Dufcro\ćano\r je bili t\ oboda, v kater: so vjdeli tđar, u kom sva blata vilnfi n. in Bok ie dd«. in res, prav to im^U 4a M> io t;Djbra\k"« fr>erson:fikacHa Djbrovnila). da potstri svoje soineS^ant; pred lahkom setrtirn za* prav4iaT%ie»n "m k\arienjtm narodmilt dobrHi kot so: pravica, poitenost. retiioolii^niost. I>e'o it N!o i»r\ić ir\ajmo leti 16£* p1"^ irkadami kne/evikesa d\ora v Onbftirnu ku. Ivan Tratijin CjundttHČ naiveC : ^'vo-\ a-5ki pe*n^ .ti vsekakor eden * < -1% it»co«lovanRlati (rojen 1SM 1.) te po'ca; *fku brj\ke*, T*r\'C dra«ne »lovaa^ke literature napisa! veliki cp«>ac«v, mM njimi todi Jan*»r Bartol Bartol i« t^ l^t boleha na hudi irlod^Bi hol#cAi 7,at*kat •* j« k ra/*4ai ip*cijali»iOTn, toda nih^« mu ei mog?) piHnajt^ti Knntuo je v«» ^hupan •kkcil poMkutiti *i*to tuđi pri cijatikah. N>k#ira dne *o nanree w natelbioo pri-fpeli rigani, liovoriii »r» trbohrTaUko in tu trjevalt, *la »o doma ^i Slatunije. Slevrtc i •o jih bili veseli in Bartol j« takoj poitkal »taro eiganko fa |© prosi 1 oaj g* ixj«*€i. Ciganka }** hila takoj pripravljena ]> dolarjev. je tmajala t fU-vo, rekeš: — £al ni d dolarjev m od^el b dgsnki. Dal ji je tienar, vcela ga j« in lašila ▼ pa«. Nato mu j* ukavU, naj ti ^a prireze okoli trebuha. Bartol je storil kakor mu je bilo ukazano \a nocil je teden dni pa« na trebubu. Bo-Inzea pa *** ni botela ocrniti na bolje. Bar« tolii je Želodec vedno bolj na^ajMl in kun^-no ee je napotil ponorno b ciftaki, ki Je pc ni nkkfl .šotora. kjer *o bivakirali t^«au» ni bilo vec in ž njim ^ red je i^ginila ru#| •tara ciganka. Bartol je »lutil, da ni v»«# v redu in doma ai >• odveial pa«. Pr«reul gm je in naie] v njein samo 25 dolarjev. Moft je odie) na nodiSče in prijavi) aleparijo. Seveda o dsranki ni bilo oič več duha ne Muha. Lbopi Bartol je o#tal brei lolnr-jev, a ielodec mu *« vedno nagaja. Ci,mm k;< pa je o«le^»arila /a 11O.(X*» Din. Zantmrvosti s prvenstvene tekme Seckbaka wven*fcv««a tekma mtč T^fijo al PnflK*fc^« ''*"*• nad 300u xeda4cev. War '« *a naie rawnere tK.3 rekordno Ste vilo. LaMco re-čerm>. da Jt trla to đo *da] Mjfeotjle cb«Jta«a dotnaii rek-ma. Pri b!«ti*!«tl * bi1« T>rodan:h 30b(» w^ oic in i* računamo okoli 100 rtt:i*k'.h ter brcztp iZmih v»tu $ma ia.ratn-miti sodnik a« ao!e«4« vukt iaorca^kt tekm*. r«iaŠ3 pet dolarkv Inevoo. to '« ^V-^V. 2S0 Dj«. Po tek mi »e tin«!i tmafovald baftktt v Dvo-r«, V.n'/jm pa je v hct^lu Stcukeli p-r:r«d'1a po«. rdravni :a rahvalni večer Lr«fier!u Babicu Poidravttfsa večera ?n banketa »e Je udele« ž! ?udi dii«a.'i?ki sodnik, ki se )e zelo !askave it« TJiil o naii j>jbliki in cbeneii ptijual, da jc r*fl nas nogo-ioet kot ama'cr>k4 vprKt na raimeroma T>rav lepi viSiut. V gimna/i}'. — Ka to!c: Prc^eren ISfO? — A tako! M;sfil »e«n. de je to itc-v Ika njegovega telefona. _______ Kupujte pri tvrdkab, ki inseri-rajo v ,;Sloveflskein Narodu"! Stran 4 *SCO VENSKI NAROD, tfne 3. ma!a 102P. Stev 100 •August JfacSe'r "' ' r; *:?";,"r 25 SVa valovih strasti .: cJioman .., . , ^ Pisino ie bilo brcz poclpisa. — Morda je to past? — je pomislil Carrabon. — A če je past, kakšen namen ima? Morda me liočejo izvabiti iz mojega stanovanja, da bi ga v moji od-6-otnosti preisfkali. Pa tuđi če bi to hoteli, čemu ti ovinki? Saj sem vendar Čez dan većinama od'soten tako, da če bi slutili . . . Ne, noben službeni duh f>olicije ni napisal tega pisemca . . . •noben policijski agent ne piše na ta-ko fin em papir>u in nima tako finega parfu*n>a. Nedvomno je pisala žensika, in sicer iz tako zvanih boliših krogov. Poznam samo dve. ki b; se utegrnili zame zanimati, samo dve, ki sta do-volj bogati, da si lalrko privoščita kočijo in maskirano komornico. Toda katera teh dveh mi piše? Dražestne, temno-modre oči bi nedvomno ne mogle napisati takega pisemca. pač pa od&ovar-ja crnim, blestečim. (Vidimo torej, da je imel Atrani. zdaj zopet je napel petelina muškete ali pištole, ali pa Je dvignil železno kopje, da se prepriča, če je oštro. Skratka, orožarna ga je zelo zanimala. Preizkusil je že divanajst mečev in mušket in baš je hotel sneti s stene dvocevk-o, ko je naenik.rat umaknil roko in se ozrl na najodplošno mehaniko, drug: stroje, aparate itd., tretji organizacijo dela, posvetoval^nice za izbiro pokliča« higijeno in delavsko zavarovanje. četrti Doljcdelstvo :n živinorejo, pet; rudnike in Kvarne, šesti tekstilno industrijo in konfekcijo, sedrni stavbar-stvo in mestn-e urade, osmi umetnost-no -iKiustnjo, deveti grafiku in tisk. deseti razne pripomočke za znanost in uimetnost, enajsti komunikacije in promet, đvanajsti kemično industrijo. Ta skupina bo nameščona v ćeli vrsti mo-numentaln h palac, med katerimi se bodo zlasti odlikovale narodno - gospodarska, industrijska z ogromno rotondo, tiskarniska :n električna. Razstavi bo prikl-jučen veiik stadion, ki bo zasenčil vse dosedarrje olimpijske stad:one, kajti obsegal bo 45-?20 kv. m in ob njem bodo zgrajeni posebni s-portni paviljoni, ki bodo tvorili s stadionom celoto. Na stadionu se bodo vršile med razstavo sportne manifestacije .mitingi in tekme. katerih se irdeleže odlični sportniki skoro vseh evropskih in ameriških narodov. Poleg tesa je na pro.gramu več kongresov in drugih atrakcij tako. da bo privlačnost razstave čim večja.__________________ ••■■*•■■«■■■■■■■■■•••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ V slućajih zastrupljenja, povzroče-uega po pokvarjenih jeUiLli, kakor tuđi po alkoholu, nikotinu, rnorfiju, opitu, kokainu, je vporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomo-cek. Zdravniška strokovna dela nava-jajo, da pri zastrupljenju s svincem. staropreiskušena »Fran-z Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno za-peko, temveč da ucinkuje tuđi kot specifično protisredstvo. Dob'.va se v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih tr-govinah. Triki pariških kokainistov \r nekem kabaretu na MotTtnnartru v Parizu se je odigral te dni zanimiv prizor, ki priča, kako premeten; so prodajalci kokaina in morfija. Med gosti se je smukal poleg drugih proda-jalcev tuđi mož s pokiim košem do-prs-•nih kipov raznih slavnih Francozov. Občinstvo kipov ni občudovalo, ker nišo bili nič posebnega, pač pa se je ču-Uilo izredno visokim cenam. Prodaja-lec se je sukal samo okrog nekaterih miz, ki inu jih je označil vratar kabareta. Govoril je tiho, vendar so ga pa gost je pri sosednih mizah slišali. Za Molierov kip je zahteval 500 frankov. za Napoleonovega pa ćelo 1000. Gostje so segali po denarnicali ;m kikpovali kipe. Kar se je oglasil moč-no vinjen American, ki je hotel kupiti Napoleonov ki'P. toda prodajalec Sd zanj ni zmenil. Kon-čno je American vstal in se primajal k mizi, na kateri so stali kip*. Prevrni] ;c Napoleonov k;p. ki se je Tzzl^l \i Kipa s»e je vsal bef prašek. American je poslinil prsi. pokus,I prašek iu je zašepetal: ko-kain. Potem je razbJ Moliero-v kip in nasel y n;em inorfij. Na videz piiani Amer -čan >c je takoj streznil. Potegnil je iz žepa piščalko in zapiskal. V kabaret so tako i navalili redarji in detektiv:, ki so cakal: zunaj na znamenje. Izkazalo se ie, da je dozdevni American detuktiv. ki je 2c davno \ edel, da prodaiajo v kabaretu kokain in inorfii. pa ni mo. gel pr:t prodajakem do živega. Geološko proučevanje Rusije Vsako leto notuje po Run . ..-..^zo znainstvenin dksped'jcij. ki razi^kuielo ogromno ru*ko z em lio v vseh smerc-h. NajK'eč znanstvenih cksped:cij pro-učuje rusko zemljo iz geološkega \;-dika. Geolozi so že proučili Kolski pol-otok, Pečorsko ablast, Jakutsko. Kam-čafka. breeove Rajkal-Sikesa jezera. srednjeaz:js*ko pu-ščavo. Kavkaz itvt. Namen teh ek^pedicij je izdelali eno-ten sreok>š»ki zemljevd sovjetske Rusije. Delo hitro napreduje in kmalu bo geološki zcmljevii prostrane ruske zemlje izdelan. Lani so organizirali v Rusiji 594 geoloških ekspedicij. Rezultat njihovc-2a de'a se vidi sedaj na posebni rnz* stavi, kjer je zbrano vse. kar so do-srnale geološke in mineraloške ekspedicije. V Kazaksianu *;o oaz govorim, moraš ti molcati. Uče: 2e prav. toda bojim se, da st b < .sploh odvadil govoriti. iflilijonski razred je tu Dne 7. t. rn. prične žretaanje drž. razredne loterije in bo trajalo ves mesec. lBx.ivi<*2i do obnove srečk traja sairio do 5. t. rn., od tega dne dalje pa ima vsak prodajalec pravico srećke prodati novo priglasenim izralcem, na kat o!>o-- zarjamo vse posetnike naših srečk. Težlci tisočaki bodo zopet izplačani n* naše srećke. Zato se naj oni, ki hoček> tK>skusiti svojo srečo, takoj napote v našo hranilnico, kjer je nekaj srečk na raapolatfo. Naši igralci bodo, kakor vedno, po djicvnem časopisju obveščeni, katere pri nas kupljene srečke so bile iszr«bant. Zadružna hranilnica, r, z- z o* z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. NAZNANILO PRESELITVE Naznanjava cenienemu občinstvu, da sva PRESELILA svojo pleskarsko in ličarsko delavnico iz Karei Kotnikovc ulice 3 v Kolodvorsko ulico 23 Cene konkurentne tako, da se zamore dela še vedno solidno in strokov-■i'aško izvršiti. \ nadi. da nstnia ceireno občinslvo nama naklonjeno, se že v naprej /.:'hvaijtiiev;i. IV. BRUNČIČ & F. REBERNK ' Kolodvorska vMca 23 >«44aff c^la*t< Vsaka beseđa SO pmr. Plača me lahko tuđi v znamkaK Za od&ovor znamkol — Na vpraiania brcz znamkm nm ^mmtm ođ^ovarjama, - NahnanJH oglas ©ta 5*—* «^m» Nov gramofon (kovček) s plošoami zaradi seliivc 2elo usodno naprodaj. Ogleda se dan«s do 7. ure rvečer na Do-inobranslvi cesti St. 7, I., kvc. 919 Strojepisni pouk učna ura 4 Din. Večerni in dnevni tečaj za začetnike in izvežban-cc. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 7, I. 91S Posestvo prodam v sorenjski vaši Rate^e. Hiša s trgovino, jospodarsko po-slopje, 1 travnik, 4 njive. 3 cozdi, pripravno za sostilno, 10 minut od postaje, prhnerno zi vs-ako trgovino. Poizve se pri lastni-ku Jo-žei Jcsih, Medvode. 912 2 krojaška pomoćnika sprejmem tđkoj za i:ne-j6a dela. Poroii po dosovoru. PontKlbe na naslov: Jurij Kaštele, krojaški moister. Semič. Bekikrajina.^ «^6 . Čevlje v kemično barvati!« sprei-J-raa tvrdka M. TREBAR. I iubljnna. Sv. Petra c. *. NajboliSc btro sa terruk ttr-Uev uunke »WBbrt« to »RcBOiđ. vedno v calo^L **^- Postrcžnico snrtjinern Ukoj za ce'odaevno «!: p-3 dogovoru za lahko M»>i»<«»IM>MI........ Ključavničarske in mizar. pomoćnike ter mojstra sprcjrne tvornica vasonov v Smt-der. Palanki. Akordno delo. Hrano je mosroče dobiti v tovarn&ki kantini za 10 Din dnevno (zajtrk, kosilo in večerjo). Ponudbe p-j-slati na ujwa'vo tovaj-ne v Soiie-der. Palanki do 10. t. in. 930 Tesace (i>!ankačarje) sjvre>me taioj v tra Za «Narodno tlik«nio; Fran Jetecfek, — Za opravo Io insentni del Hita: Otoa ChrlMot — Val t Ljobljanl jid.