Leto XXII., it 223 LJubljana, torek 23. septembra 1941'X1X Cena cent* 7® Upravnldtvo: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St 31-22, 31-23, 31-24. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: LJubljana št. 17.749. VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubbllcitš Italiana &A* MOlano Izhaja Lk pa L. SO.— Uredništvo! Ljubljana, Puccinijeva ulica ftt. 6, telefon 81-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita m provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano Navi da guerra italiane nel porto di Gibilterra Dne petroliere e una nave con complessive 16.600 tonn. affondate, un altro piroscafo da 12.000 tonn. colpito e in- cagliato fra le rocce H Quartiere Generale delle Forze Ar-Viate comunica in data di 22 settembre il seguente bollettino di guerra n. 476: Mezzl d'assalto della R. Marina penetra-ti nella rada e nel porto interno della piaz-zaforte di Gibilterra, hanno affondato una petroliera di 10 milla tonnellate, un'altra petroliera di 600 tonnellate, un pirocafo di 6 mila tonnellate carico di munizioni e hanno gravemente oolpito un piroscafo di 12 mila tonnellate carico di materiale bal-lico. Quest'ultimo piroscafo e stato porta-to contra le rocce, dove si 6 incagliato e puo quindl ritenersi perduto. Italijanske vojne ladje v gibraltarskl luki Dve petrolejski In ena tovorna ladja s skupno 16.600 tonami potopljene, en 12.000-tonski parnik zadet in nasedel na skale Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 22. septembra naslednje 476. vojno poročilo: Napadalne skupine Kr. mornarice so prodrle v območje in notranjo huko gi-braltarske trdnjave. Potopili so lO.OOOton-sko petrolejsko ladjo, neko 600tonsko pe- trolejsko ladjo, 6000tonsko tovorno ladjo, ki je bila natovorjena s strelivom, ter hudo poškodovali neki 12.000tonski parnik, ki je bil natovorjen z vojnimi potrebščinami. To poslednjo ladjo je zaneslo ob skale, kjer je nasedla, tako da se lahko smatra za izgubljeno. Bombe su Tobruk e Giarabub ESficaci tiri delle artiglierie nel settore di Uolchefit Un velivolo abbattuto H Quartiere Generale delle Forze Ar-mate comunica in data d: 2Z settembre il seguente bollettino di gnerra n. 475: In Africa settentrionale nessun'attivita d i rilievo sui fronti terrestri. Velivoli del-I'Asse hanno bombardato importanti obiet-tivi della piazza di Tobruk e automezzi nella zona di Giarabub. A Bengasi, durante una nuova incursio-ne dello avversario. La difesa contraerea ha abbattuto un apparecchio. In Africa orientale, nel settore di Uolchefit, efficaci tiri delle nostre artiglierie contro concentramenti di automezzi nemi-ci. Bombe na Tobruk in Džarabub Učinkovit topniški ogenj na odseku pri Uolkefitu — Eno letalo sestreljeno Glavni stan Oboroženih sfl je objavil 22. septembra naslednje 475. vojno poročilo: V severni Afriki na frontah na kopnem ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Osna letala so bombardirala važne objekte to-bruške trdnjave in motorna vozila na področju pri Džarabubu. V Bengaziju je protiletalsko topništvo o priliki novega sovražnega letalskega napada sestrelilo en aparat. V vzhodni Afriki je naše topništvo na odseku pri Uolkefitu učinkovito obstreljevalo zbirajoča se sovražna motorna vozila. Polotok Krim odrezan od zaledja Industrijsko področje v Doneski kotlini močno ogroženo Pri operacijah sodeluje tudi italijanski ekspedicijski zbor Bukarešta, 22. sept. u. Polotok Krim je sedaj popolnoma odrezan od ostalega ru- I skega zaledja. Iz ostale države ne more dobivati več niti materialne niti vojaške pomoči v ljudstvu ter je navezan sam nase, dasi so po poročilih njegova sredstva zelo znatna. Ta uspeh, ki Je osne sile do-vedel do Azovskega morja, je pripisati operacijah tako zvanega rumunskega konjeniškega zbora, sestavljenega iz nekoliko brigad dragoncev in lahke konjenice ter ojačenega z mehaniziranimi oddelki in z rumunskimi planinskimi četami, ki so obenem z nemškimi divizijami sodelovale pri vseh bojih zadnjih tednov v zapadni Ukrajini. Boji so bili zaključeni z zasedbo ozemlja do Azovskega morja. Kot zadnja utrdba pa je padlo v roke Rumunom mesto Perekop. ki čuva na zemeljski ožini dohod na polotok sam. Ko so napadalci na raznih točkah severno od Hersona prekoračili Dnjepr, se je rumunski konjeniški zbor vrgel z vso smelostjo po Novajski stepi ter v pospešenih pohodih dosegel Prekop. Prešel je ožino in stopil na krimska tla. Kakor poročajo novejše vesti, so se Rumuni že polastili Džanka, glavnega železniškega križišča na progi proti Simferopolju, dočim so na severu prodrli do Melitopolja. Za sedaj še ni točnih vesti o poteKu operacij v sredi velikega dnjeprovskega loka, vse pa kaže, da bo z zasedbo Melitopolja na jugu in Poltave na severu ta odsek, v katerem so se bili Rusi silno utrdili, popolnoma obkoljen. Zasedba Poltave nemškim divizijam ne odpira samo prostega pota do Har-kova, ki je oddaljen nekaj več kakor 100 km odtod in je važno industrijsko središče, marveč je tudi silna grožnja za obkolitev Doneške kotline, kjer so osredotočene najvažnejše železarne ter rudniki, ki dajejo nad 70% vsega premoga, potrebnega" ruski težki industriji. Pri teh velikih operacijah sodelujejo, kakor javljajo, tudi vojaki italijanskega ekspedicijskega zbora, tekmujoč z Nemci v junaštvu in drznosti. Sedanje operacije na jugu Rusije so velepomembne zaradi tega, ker so zadale mogočen udarec ruskemu vojnemu potencialu, ne glede na to, da so tudi s stališča strategije izredno važne. Položaj Sovjetov je zato še bolj kritičen, ker Doneška kotlina ni take narave, da bi se dala spremeniti v važen obrambni in utrjeni sistem. Silovita bitka ob Dnjepru je prevrnila vse sovjetske načrte in dočim čete Vorošilova in Timošen-ka čuvajo Moskvo, so sile maršala Budjo-nija skoro popolnoma uničene in razpršene. Vrata nemškim in zavezniškim oklopnim divizijam proti Krimu in proti Nemški prodor do Azovskega morja Ogromen plen vzhodno od Kijeva - Osvojitev otokov Oesel in Moon v Riškem zalivu - Hude izgube sovjetske vojne mornarice na črnem morju in pri Kronštatu vsemu ozemlju na vzhodu Črnega morja so odprta. Takisto sta ogroženi važni rudniški in industrijski področji Dona in Don-ca. Strateško pomeni zmaga v vzhodni Ukrajini ter položaj, ki je nastal po zmagi, bližnji pohod proti Kavkazu, kar predstavlja za Anglijo hud udarec, kajti tu sta se London in Moskva domenila, da bosta uredila koridor, po katerem naj bi dotekala britanska pomoč Sovjetom. Majski roti Angleže za nujno pomoč Stockholm, 22. sept. d. Veliko stisko, v katero je zašla Sovjetska unija zaradi velikih izgub vojnega materiala, je razkril včeraj sovjetsko-ruski poslanik v Londonu Majski, v poslanici angleškemu prebivalstvu, v kateri pravi med drugim: Dajte nam tankov, tankov in zopet tankov. Majski pravi nadalje, da Sovjetska zveza sicer tudi sama izdeluje tanke, da pa so njene izgube na 3000 km dolgi fronti zelo velike. Izjavil je, da potrebuje Sovjetska zveza britanske pomoči zaradi oiače-nja svojih lastnih naporov. S svoje strani pa se Sovjetska zveza zavezuje, da bo britanska oklopna vozila ta"~ rusko voj- opori Sčo bombnikov, ki olajšujejo pehoti težko nalogo. Počasi osvoje nemške čete ves otok in s tem dokončajo nalogo, ki se je sprva videla skoro neizvedljiva. Kako je nemška vojska zasedla Kijev Z ukrajinske fronte, 22. sept u. Od 19. septembra vihra nad glavno kijevsko utrdbo nemška zastava. Mesto je bilo prav za prav tik pred padcem že takrat, ko je od predmostja pri Gomelu s severa in od piedmostja pri Kremenčugu z juga prodirala oklopna nemška sila ter stisnila ves srednji tok Dnjepra v železni in ognjeni obroč. Usoda mesta je bila zapečatena, ko sta se ti dve nemški skupini združili pri Lovici. V teh dneh je bilo mesto podobno ogromnemu vojnemu lazaretu. Vsa javna poslopja, vsa gledališča, kavarne in drugi prostori so bili nabito polni ranjencev, dočim se je civilno prebivalstvo poskrilo po kleteh in zakloniščih. Tramvajski promet v mestu ni več deloval. Osebje javnih kuhinj se je razbežalo, zlasti, ker so nemške bombe uničile tudi vse vodarne, ki so črpale in precej ale dnjeprovsko vedo za upo- rabo prebivalstva. Mesto je bilo popolnoma brez vode in so prebivalci črpali potrebno vodo naravnost iz Dnjepra, ki pa je bil silno onesnažen. Ko so nemške čete prebile obrambni obroč ter uničile minska polja in v hudi borbi moža proti možu prodrle v središče mesta, so se motorizirani nemški izvid-niški oddelki umaknili v svoje izhodišče ter javili svojemu vrhovnemu poveljni-štvu. da je Kijev pripravljen za borbo od hiše do hiše. Nemško vrhovno poveljništvo je bilo pripravljeno ščititi kijevsko prebivalstvo pred veliko nesrečo, ki je grozila mestu, ter je za tri dni odložilo zasedbo Kijeva. Pri znani barbarski strategiji pa ta odločitev ni bila ocenjena po potrebi in je mesto pri dokončni zasedbi silno trpelo. Zasedba Kijeva še vedno ni prepričala nekaterih obupancev o brezuspešnosti njihovega boja ob Dnjepru. Ob reki je še vedno nekoliko polkov, ki jo na svojo roko skušajo prekoračiti in se združiti z ostalo glavnino Budjonijeve vojske. Ti polki niso poučeni o pravem položaju in bodo nedvomno drug za drugim uničeni. Zasledovanje ostankov ruskih divizij se sistematsko izvršuje in se sovjetski vojaki bore s tako obupano odpornostjo, da se bodo dali pobiti do zadnjega moža. Južneje odtod je 7 sovjetskih formacij iskalo možnosti, da se po cesti Priljatin-Lubni iz-vije iz obroča. Tudi te čete niso poznale položaja, kajti prav v tej smeri so bile zbrane mogoče nemške čete pri Poltavi, ki so že na pohodu proti Harkovu. 150.000 ujetnikov Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. sept. s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil objavlja naslednje izredno vojno poročilo: V teku obkoljevalne bitke, ki se je zdaj razvila vzhodno od Kijeva, so armada feldmaršala v. Reichenaua in oklopne armade generalov v. Kleista in Guderiana uničile večji del obkoljenega sovražnika in so ujele že nad 150 tisoč sovjetskih vojakov ter zajele 151 tankov, 602 topova in neskončen drug vojni material. Razbijanje tega, kar je od obkoljenega sovražnika še ostalo, ie v polnem teku. Pričakovati je zajetje nadaljnjih zelo številnih ujetnikov in ogromnega plena. Maršal Goring nemškim letalcem Berlin, 22. sept. d. Vrhovni poveljnik nemškega letalstva maršal Goring je zmagoviti nemški letalski eskadri Horst We-sell, ki je poveljuje podpolkovnik Schalk, poslal naslednje pismo: Prejel sem vest, da je vaSa eskadrila na vzhodni fronti doslej uničila nad 1000 sovražnih letal in je zaradi tega prizadela sovražniku hude izgube v transportnih sredstvih. Izražam svoje neizmerno prizna nje vaši skupini rušilnega letalstva in svojo posebno zahvalo za junaško požrtvovalnost. Bolgari o nemških zmagah na vzhodu Sofija, 22. sept. d. Sofijski list »Sonn-tagblatt« se je v posebni okrožnici obrnil na vodilne bolgarske osebnosti s prošnjo, naj se izjavijo glede zmagovitega nemškega pohoda ter sodelovanja Bolgarije pri ustvarjanju novega reda v Evropi. Vodilne bolgarske osebnosti so se izjavile, da smatrajo nemško zmago tudi za zmago Bolgarije. Med prvimi 48 odgovori, ki so prišli na razposlano okrožnico, so iziave vplivnih bolgarskih politikov, vojaških osebnosti in poblicistov. Med njimi so tudi odgovori bivšega bolgarskega min. predsednika prof. Aleksandra Cankova, bolgarskega generalisima v svetovni vojni Nikole Jekova, bivšega vojnega ministra Krista Lukova, predsednik parlamenta Krista Kalfova m drugih. Vse te osebnosti prihajajo v svojih izjavah soglasno do zaključka, da zna čl zmaga nemškega orožja tudi zmago Bolgarije. Ome-nieni sofijski list pripominja k izzidu okrožnice: Izjave teh popularnih in vplivnih bolgarskih osebnosti se lahko istovetijo tudi z mnenjem bolgarskega naroda. Izjave podpredsednika rumunske vlade Bukarešta, 22. sept. s. Podpredsednik vlade Antonescu je imel po radiu govor, v katerem je ponovno naglasil, da je vojna proti Rusiji sveta vojna in da je rumunski narod ponosen, da se udeležuje zmagovitega pohoda za obrambo duhovnih osnov stare Evrope in za bodočnost kontinenta. Turčija za svojo obrambo Ankara, 22. sept. s. Tu je bilo objavlje* no, da se pripravlja zakonski načrt, s katerim bo določenih 80 milijonov turških !ir kot nadaljnji kredit za narodno obrambo. Nadalje bo poslanska zbornica v kratkem j razpravljala tudi še o posebnem zakonskem ■ načrtu o emisiji državnih bonov v znesku i 25 milijonov turških lir. Tudi ta vsota M » bo porabila* za državno obrambo. L'Alto Commissario a Rakitna * H potenzlamento della colonia estiva che nel prossimi anni ospitera centinala di bambini — I/interessamento delle Antoriti per la prosperiti del popolo sloveno Lubiana, 22 sett. Ieri, nelle ore antimeri-diane, 1'Alto Commissario l'Eceellenza Grazioli ha visitato la colonia estiva e il comune di Rakitna. La colonia ž ospitata in due graziosi edifici, uno dei quali in pietra e l'altro in legna Sembrano piut-tosto alberghetti alpini che colonia, e han-no capacita limitate. Possono ospitare al massimo una settantina di bambini, pochi per le esigenze di una provincia come quella di Lubiana, e pochissimi per cor-rispondere a quelle che sono le direttive del Regime in materia di assistenza alla jjkiventu. £ per questo che l'Alto Commissario 1'Eccellenza Grazioli, parlando ai dirigenti e ai piccoli ospiti della colonia ha annunciato loro che nei prossimi anni cen-tinaia e centinaia di bambini potranno usufruire, durante 1'estate, di un turno di colonia. L« accoglienze che i settanta ospiti hanno tributato all'Alto Commissario sono »tate assai festose. All'entrata del recinto della colonia due bambini salutavano ro-manamente mentre nel cortile, circondato da verdi aiuole, erano schierati maschi e fsmmine con le dirigenti e le assistenti. I piccoli hanno cantato »Giovinezza« e altri inni mostrando un'intonazione e una duttilitš di voce davvero ammirevole. Do-po la cerimonia dell'alza bandiera, e do-po essersi trattenuto qualche tempo in mezzo ai ragazzi ai quali sono state offerte caramelle e i giornali illustrati »Balilla« e »Piccola italiana«, ha visitato minuta-mente gli edifici e i servizi, interessando-si minutamente del funzionamento della colonia, degli approvigionamenti, degli orari, delle condizioni fisiche, e dando dis-posizioni per 1'attivitš avvenire. Mentre l'Alto Commissario compiva il giro nei dormitoi, nei luoghi di ritrovo, nelle men-se, nelle cucine, nella dispensa, i ragazzi, sparsi nel cortile, mostravano di avere assai gradito il dono del giornalino le cui figure colorate e i cui disegni erano ammi-ratissimi. Prima di allontanarsi 1'Eccellenza Grazioli, rispondendo alle parole di riconoscen-za che i rappresentanti della Croce rossa di Lubiana gli avevano rivolto ha salu-tato con affettuose espressioni i piccoli ospiti. Egli si e detto certo che i piccoli ospiti, ritornando alle loro čase e raccon-tando ai genitori della loro vita di colonia, ricorderanno le affettuose accoglienze e il trattamento avuto, mostrando cosi come, anehe attraverso le cure per i bambini, il Regime si prenda a cuore 1'avve-nire della popolazione della nuova provincia. Durante la visita accompagnavano l'Al-to Commissario il Questore comm. Messa- na, il Vicecomandante delle organizzazioni giovanili di Lubiana prof. Cassani, il Vice-comandante della Federazione dei centri di assistenza Gatti, il capitano dei carabinieri Spatafora addetto all'Alto Commissariato e altri. La colonia di Rakitna d la prima alla quale la nostra organizzazione giovanile ha assicurato le possibilitž di attuazione, attraverso una partecipazione di attivita e di aiuti che hanno reso possibile, pur nell'esiguita del tempo disponibile la sua realizzazione. La colonia e affidata alle cure di nostre vigilatrici di colonia, e dl personale specializzato dell'Istituto di igie-ne di Lubiana. Dalla colonia l'Alto Commissario si k recato al Comune dove e stato ricevuto dal sindaco il quale gli ha esposto i problemi pifi urgenti della zona e lo ha quin-di accompagna'o in chiesa dove e stato accolto con il suono dell'organo. Prima di celebrare la messa, alla quale l'Alto Commissario ha partecipato assieme alla popolazione e ai bambini della colonia, il parroco gli ha rivolto dal pergamo parole di benvenuto e di cordiale saluto a nome deirintera comunita. Dopo la messa, sul sagrato della chiesa dove si erano raccolti tutti gli uomini e le donne del luogo, il sindaco hi rivolto al-1'Eccellenza ""razioli espressioni di rico-noscenza e di omaggio alle quali l'Alto Commissario ha risposto ringraziando la popolazione, e assicurandola dell'interessa-mento delle Autorita per i problemi che la riguardano pi& da vicino e particolarmen-te per quelli della strada, della luce e altri. Egli ha spiegato ai presenti come, per le Autorita Fasciste, tutti i bisogni dei -'ari comuni, siano essi citta importanti o sper-duti paesi, stanno sullo stesso piano d'in-teresse. Egli ha ricordato loro quanto abbia gia fatto l'Italia per queste terre, e quanto aneora si propone di fare per dare alla nuova provincia quella fisiono-mia di modernita e di pregresso che non d espressa dalle facciate delle architetture novecentesche delle čase e palazzi cittadini, ma da opere che restano nei secoli a testi-monianza di civilta e di potenza come le strade, gli acquedotti, i ponti e tutte quel-le opere che servono a migliorare il tenore di vita dei popoli. L'Italia fascista in cam-bio di quello che fa non ha chiesto che lealta e operosit^; ha chiesto agli sloveni della provincia di Lubiana di lavorare fe-aelmente per la loro stessa prosperitž e per la tranquillit& delle loro famiglie. La popolazione di Rakitna ha accolto le parole dell'Alto Commissario inneggiando in sloveno alla Maestž del Re Imperatore e al Duce. Visoki Komisar na Rakitni Povečanje počitniške kolonije, ki bo v njej prihodnja leta prostora za stotine otrok — Zanimanje oblasti za procvit slovenskega ljudstva Korporadjski sistem na Hrvatskem Ljubljana, 22. septembra. Včeraj dopoldne je Visoki komisar Ekscelenca Grazioli obiskal dečjo kolonijo in občino na Rakitni. Deca je tam nameščena v dveh lepih poslopjih. Eno je zgrajeno iz kamna, drugo iz lesa tako, da izgledata obe poslopji bolj kakor dve gorski zavetišči, ne pa kakor kolonija. Prostora v njih ni mnogo. K več jem se lahko razmesti v obeh poslopjih kakih 60 otrok, kar je malo glede na potrebe pokrajine, kakršna je Ljubljanska, in še prav posebno malo glede na to, kar hočejo storiti državne oblasti na področju skrbstva za mladino. Zato je Visoki komisar Eksc. Grazioli, ko je govoril voditeljem in malim gostom kolonije, napovedal, da bodo prihodnja leta na stotine in stotine otrok poleti lahko uživalo vse dobrote takih počitnic. Sprejem, ki ga je 70 gostov kolonije pripravilo Visokemu komisarju, je bil zelo prazničen. Ob vhodu v kolonijo sta ga dva otroka po rimsko pozdravila. Na dvorišču, ki je obdano od zelenih gredic, pa so ga sprejeli dečki in deklice s svojimi učitelji in skrbniku V zboru so zapeli »Giovinezzo« in druge himne ter so s svojo intonacijo in s svojim glasom čudovito pokazali, kaj znajo. Ko se je svečano razvila zastava, je Visoki komisar ostal nekaj časa sredi otrok, ki so jim razdelili slaščice in več izvodov ilustriranih mladinskih listov »Balilla« in »Piccola italiana«. Visoki komisar je nato pregledal obe poslopji, ustroj in opremo v njih ter se je nadrobno zanimal za poslovanje počitniške kolonije, njeno oskrbovanje, umike dela v njej in zdravstveno stanje otrok. Dal je tudi navodila za bodoče delovanje. Medtem ko je Visoki komisar krožil po spalnicah, bil v shajališčih, v jedilnicah, kuhinjah in jedilni shrambi, so se otroci razšli po dvorišču. Očitno se jim je poznalo, kako veseli so darov in zlasti listov, v katerih so zelo občudovali barvane slike in risbe. Preden je zapustil počitniško kolonijo, je Visoki komisar odgovoril na izraze zahvale, ki so mu jih izrekli zastopniki Rdečega križa iz Ljubljane ter je prisrčno pozdravil male goste. Izrekel je prepričanje, da se bodo mali gostje, ko se bodo vrnili na svoje domove in pripovedovali staršem o življenju v koloniji, še dolgo spominjali prisrčnega sprejema in ravnanja, ki so ga bili deležni, ter da bodo tako pričali, kako si oblasti tudi na področju skrbstva za otroki prizadevajo za bodočnost prebivalstva nove pokrajine. Na tem obisku so Visokega komisarja spremljali Kvestor comm. Messana, Vice-komandant mladinskih organizacij v Ljubljani prof. Cassani, Všcekomandat Zveze podpornih centrov Gatti, karabinjerski ka-petan Spatafora. ki ie dodeljen Visokemu komisariatu. in drugi Kolonija na Rakitni je bila prva, kateri je mladinska organizacija zagotovila možnost nadailjnjega razvoja, tako da jo podprta pri delu in tudi gmotno. Kolonija bo, kakor čas zahteva lahko še nadalje obstajala in se razvijala. Delo v kolor.iji je poverjeno posebnJm dečjim nadzornicam in specializiranemu osebju ljubljanskega Higienskega zavoda. Iz dečje kolonije se ;e Visoki Komisar podal na občino, kjer ga je sprejel župan, ki mu je poročal o najnujnejših delih v rakitniški občini in ki ga je na gobe resnično zelo hranilna in tudi okusna hrana. mrk. Najprej svojevrstna temina, ki ;e čflna za to pojav. Nebo je iznenada postalo zelenosivo, ie pri belem dnevu i'jejo nekatere svetlejše zvezde. Sonce dobi trik srebroobel svetlobni venec na robu, tako imenovano korono, o kateri znanost Jutltj še malo ve. ker vsakokrat traja le kratek čas, tako da je ni mogoče razis&ati. Sodobni astronomi so prepričani, da je ta korona izvor silnega »bombar liranja« zemlje z elektroni, ki se zmerom druži z ma-ksimora sonču h ncj. Tako so vojaki obeh front doživeli senzacijo, ki ie za neka! ur pritegnila njihovo pozornost, čeprav se ne da reči, da življenje v vejni. kakršna besni na vzhxiu, sicer pogreša senzacij. Petelini pojo Kdor je že kdaj zašel v gozdu, tako da nekaj ur obupnega, blodnega iskanja ni ne videl ne slišal znaka človeškega bivališča — samo veliko ptico-roparico je kdaj pa kdaj morda videl zaokrožiti nad svojim prostorom — ta ve, kako dobro lahko dene človeku celo najodurnejši pasji lajež na dvorišču samotne kmetije, ki je nazadnje iznenada zaJebdela pred njim. Da, prijazen, priljubljen je takšen pasji lajež, saj je človeku dal zavetja za kratek počitek ln mu pokazal smer. Pa ni treba, da bi imtrtlnU krik, maket ovaC, ali kile pastirja ▼ hriba — bri ti glasovi, ker Bovška vodijo izpred obličja smrti nazaj ▼ življenje. Toda, fte že naj govorimo • lepoti življenja. Je treba takoj pribiti, da im tak glas svoj prostor, ▼ katerem Je Teano Je človeka pri srca, kadar sliši ble-JanJe teličkov v živinskem vagona, ki Jih mesarji peljejo bog ve kam v smrt Ali se vam no zdi, da Je nekaj podobnega, kadar alliite v mosta peti petelina? A stvar Je sa spoznanje ie bolj nerodna, kadar se vam petelinja pesem oglaša sredi nočL življenje. Skrb aa avtarkijo meščana. Dvorišča starimfrih _ modemih palač v mesta so polna perutnino. Kleti so se spremenile v komike in zajčje hlevoe. Reja malih živali cvete in prispeva anaten delei v skrbi sa vsakdanjo prehrano. Dobri rejci imajo komike in hlevoe urejene tako, da bi ao lahko mnogi učili pri njih: novo panogo arhitekture takorekoč Je uveljavil sodobni rejec molih živali. Prav gotovo pa bi v tem času nemira in borbe napravil nepozabno uslugo človeštvu, kdor bi iznašel komik, iz katerega petelinji krik sredi tihe no« ne bi mogel na dan. Nujna čebelarska opravila v septembra V tem mesecu je poloiena osnova za prihodnje leto V septembru mora čebelar izvršiti največ in najvažnejša čebelarska opravila Svoje čebele mora pripraviti, da bodo dobro in v redu prezimile. V tem mesecu položi, rekli bi, osnovo za uspešno čebelarjenje v prihodnjem letu. Na kaj naj torej misli čebelar pri zazimljenju? Predvsem mora gledati, da bo odbral plemen j ake z najboljšimi lastnostmi in bo za-zlmll le močna ljudstva z mladimi in zdravimi maticami. Take matice bodo brez-dvomno srečno dočakale pomlad. Zato proč s slabiči! Take je treba združiti. Boljši je 1 močan panj nego 10 slaMčev, ki bodo vso zimo životarili, naposled pa poginili. Čebelar si da najslabše spričevalo, ako mu po njegovi krivdi čebele poginejo. Kdor čebelari v modernih A. Z. panjih, naj pazi, da je najmanj 6 do 7 satnikov napolnjenih z medom. V takih satnikih je 10 do 12 kg medu. Najbolje je, da vzamemo lz panja plodišče in ga stehtamo. S satniki, čebelami ln medom mora tehtati 18 kg. Kdor nima tehtnice, lahko presodi zalogo na oči. Računa naj, da vsebuje površina 3 dm2 pokritega satovja 1 kg medu. Kra-njič-plemenjak naj tehta 15 kg. Zaloga 10 do 12 kg zadošča do meseca maja prihodnjega leta, kc čebele dobe že na spomladanskem cvetju novo hrano. Ko bomo združili slabiče, pa čebelne družine kljub temu še ne bodo imele zadostne zimske zaloge, jo moramo dodati. Priporočajo, d-^ jo dodamo do konca septembra ali najkasneje v začetku oktobra. Ako krmimo z medom, vzamemo kilogram medu in ga razredčimo s pol litra vode. Kdor ima Se zalogo sladkorja, naj ga vzame 2 kg m ga raztopi v litru vod«. To je najboljša raztopina. Ako jo sladkor denaturlran s papriko, je treba raztopino očistiti. Pred pokla- danjem dajo na vsak liter nekaj <'«tteinega čaja, ki da raztopini prijetnejši duh in okus po medu. V Nemčiji ji primešajo še neo-tekln, ki je zdravilno sredstvo proti čebelnl bolezni noseml. Čebele so bile spomladi popolnoma zdrava Pri združevanju bomo večkrat dobili satnike, ki so napolnjeni z obnožino (cvetnim prahom). Take satnike denemo v plodišče poleg medenih. Ako je obnožina nepokrita, jo zalijemo z mlačnim medom. Taki satniki so spomladi najboljše in najučinkovitejše zdravilno sredstvo. Obnožina je kruhek za čebele. Ker sta letos smreka in hoja le redkokje in malo medill, zato prezimovanja na takem medu ne bomo omenjali. Panjev sedaj še ne pažimo popolnoma, ker je še prezgodaj. Priporočajo, da položimo čez matično rešetko v medišču nekaj pol časopisnega papirja, nanj pa položimo slamnico. Slamnico med okenca in vratca denemo šele, ko pritisne mraz, kar se zgodi običajno proti koncu novembra ali v začetku decembra. Satnike, ki so bili v medišču, damo posušit čebelam. Lepe odberemo, Jih zložimo v omaro in večkrat v presledkih zažveplamo ali pa damo v omaro paradiklorbencolove ploščice. Ako tako skrbno postopamo s satniki, smemo biti brez skrbi, da bi jih napadla ali uničila do spomladi voščena vešča oziroma njen črv. Slabe in stare satnike odberemo, da jih pozimi raztopimo v vosek. Cez žrela pri panjih pritrdimo primerne zapahe, ki branijo dostop rovkam. To delo naredimo že v oktobru, ker rovke kmalu iščejo primernega zavetišča pred mrazom. Rovke, ki zaidejo v panj, vznemirijo čebele in napravijo na satovju veliko škodo. Dal 15 al 30 settembre vengono emesse le nouve serie di BUONI celTESORO N0VENNALI 5%a PREMI Interessi e Premi esenti da ogni imposta presente e futura PREZZO dl emissione: L. 97.50 per ogni cento lire di capitalenominale, da versarsi sia in contanti che in cedole ammesse ln sotto-scrlzlone. PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4,800.000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscrlzionl si rlcevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzlo di emissione, pre- sleduto dalla Banca d'Italia: Cassa Depositi e Prest it i — Istituto Nazionale delle Asslcorazionl — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per l'Assicurazioiie oontro gli infortunl sul lavoro — Banca d'Italia — Banco di Napoll — Banco di Sicilia Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmlo Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco dl Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambro-siano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Com-pagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Asslcurazioni Torino — Riunione Adriatica dl Sicurtii — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Banca Nazionale deU'Agricoltura — Banoa Cattolica del Ve neto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vomviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiauo e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghl — Societa Italiana dl Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuh — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca A. Grasso e Flglio, Torino — Banca Mobi-liare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savo nese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese dl Credito — Banca Industriale GaOaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Lulno — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodl — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtelllnese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzlo Risp. e Presti ti per Commercio e Industria, Bolzano — Panca Popolare Pesarese. Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iscrittc alle Federazioni di Categoria, nonehč gU Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. Od 15« do 30. septembra bodo emitirane nove serije 9 IDI 57. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI Obresti in Premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivih ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov ln zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca dTtalia: Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per rAsaicurazione oontro gli infortunl sol lavoro — Banca dTtalia — Banco dl Napoli — Banco dl Sicilia Banca Nazionale del Lavoro — Istituto dl S. Paolo di Torino — Monte del Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Caaee di Risparmio Italiane —- Cassa dl Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima dl Novara — Banco Ambro-siano — Banca Popolare di Milano — Societa. Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali dl Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica dl Slcurtk — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Banca Nazionale delTAgricoItura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provindalo Lombarda — Banco dl Chiavari e della Riviera Ligure — hanca Vomviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banoa Lombarda dl DD. A CC. — Banco S. Geminlano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghl — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio MHii — Banca Plocolo Credito Bergamasoo — Banca del Frluli — Banco S. Paolo, Bresoia — Banoa Gaodenzlo Sella A C., Biella — Banca A. Grasso e Flglio, Torino — Banea Mohi-liare Piemontese — Banca del Sad — Banoa Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese dl Credito — Banca Industriale Gallarateae — Banco Alto Milanese — Banca dl Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Lulno — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Motna Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio_ Banca Plocolo Credito Valtelllnese — Banea Popolare Cooperativa, Ravenna —- Banca Agrloola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vloenza — Consorzlo Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Panca Popolare Vse ostale hranilnice, banke, bančniki In ljudske posojilnice, Id ao včlanjeno v zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnlčnl agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«. Ljudje v bedi Angleški vodilni možje v svojih govorih radi poudarjajo, da jim sega človeška beda v srce in da je eden izmed njihovih ciljev, bedo po tej vojni temeljito odpraviti. Po tem bi si človek mislil, da je Anglija dežela, kjer ljudje socialnih pomanjkljivosti sploh ne poznajo. Kako je v resnici s to stvarjo, opisuje v nekem članku nemški publicist Carl Kalthorn. ki se je tik pred začetkom te vojne vrnil iz Londona. Kdor pride prvič v London, pravi Kalthorn, in obišče City, Trafalgar Square, Picadilly in druge takšne njegove točke, ga podoba razkošnega bogastva, ki se mu tu ponuja, naravnost premaga. Kakor hitro pa dospe do VVhitechapela, se ta podoba strahovito spremeni. Stotine majhnih, ozkih, zanemarjenih ulic se izlivajo v ta okraj, ki prav za prav ni okraj, temveč ogromna cesta. Njegovo grozotno zunanjost ojačujejo sivo nebo, premogovni prah in saje. človek se vprašuje, da-li res. prebivajo ljudje v teh neverjetno zanemarjenih hišah, za strohnelimi vrati, za okni, ki imajo papir in umazane cunje namesto šip. In kaj prodajajo v tistih lokalih, ki se okrog njih razširja kužni smrad? To so kramarije z blagom, ki ga kupujejo samo najrevnejši. Tudi v prodajalnah živil je tako rekoč naravnano na whitechapel-sko denarnico, v kateri ima že penny veliko vrednost in obeta užitke. Gneča v teh ulicah je kakor karikatura na znano angleško umerjenost. Tudi v Whitechapelu vidiš trde klobuke, a so stari, obtolčeni in kakor pokriti z zelenim volkom. Vidiš do vratu zapete plašče, ki naj skrijejo ne-dostajanje vsakega perila, gole ženske noge vidiš v čevljih z visokimi petami, vidiš celo svilene nogavice. Baš takšne malenkosti delajo celotno sliko še obupnejšo. Toda pravih postav revščine ne opaziš na vvhitechapelskih cestah. Te postave se plašno skrivajo in čakajo, da pade noč, preden si upajo iz svojih skrivališč. Proti sedmim zvečer postane okrog »publie-hou-seov« vse živo. To so gostilne, bari, m njihovi posli morajo eveteti, ker jih srečuješ na vsak korak. Vsepovsod žarijo napisi »saloon-bar« in »public-bar« v svitu neštetih žarnic. Ljudje se opijajo s pivom, kar traja dalj časa nego z ginom ali whi-skyjem, a je tudi cenejše. V oči te zbode veliko število ženskih gostov vseh starosti. To se opija metodično, brez velikih gest, kakor da ga nujno sili pozabiti bedno življenje. Ob vratih pa se gnetejo skupine drugih žensk, ki jim prijateljice prinašajo pijačo iz točilnice. Te ženske ne smejo v lokal, ker imajo dojenčke v naročjih. Toda občinstvo teh točilnic se nam bo zazdelo aristokratsko, če smo kdaj obiskali strašne jame, ki jih Londončani imenujejo »slume« ln kamor angleški gentlemen nikoli ne pride, človeku se zdi nepojmljivo, da je mogla kakšna oblast kdaj dovoliti, da se zgradijo takšna bivališča. Kilometre daleč greš poleg razoranih, nagnjenih, od dežja izpranih opekastih zidov, ome- ta ne vidiš, same saje ln umazanoet, okna so majhni pravokotniki, vsakih dvanajst korakov nakazuje surovo obsekan granitni kamen hišni prag. V stranskih ulicah isti neskončni zidovi, hiša ob hiši, vsaka tako visoka in ozka, da strehe sploh nI videti, in vsepovsod grozoten smrad. Na ulicah ležijo odpadki in smeti vse zmešano, v nesnagi naravnost bredeš. A pri tem so te hiše prepolne življenja. Notranjost spoznaš, če vstopiš s pretvezo, da iščeš prenočišča. Hišna vrata niso zaprta, kajti tu ni ničesar, kar bi se dalo ukrasti. Stopiš v temno vežo, po zidovih se cedi mokrota, tla so spolzka. Tu in tam so stopnice, ki vodijo v kletna stanovanja. Po ozkih stopnicah dospeš v nadstropja, a ta pot je precej težavna. Ob vsakem koraku se spotikaš ob staro šaro, ob zaloge cunjarjev. Tu ni nobenih zabojev za smeti, odpadke pometejo enostavno na ulico. In nič ti bolje ne pokaže revščine teh jamarjev nego ravnodušnost, s katero sprejemajo vprašanje za prenočišče. Kajti prenočišča dajejo tu v najem. Stopiš v neizrekljivo zanemarjeno sobo, ki ima ob celi steni surovo obtesano leseno ogrodje, na tem ogrodju je umazana slam-nica in nekoliko raztrganih odej. To je postelja, na kateri spijo vsi stanovalci takšne sobe, večinoma jih je pol tucata, pogosto tudi več. Seveda so ti »prenočevale!« navezani na določen čas. Delavci nočnih po-sadov prespijo tu dopoldne in jih zamenjajo najemniki, ki prihajajo v opoldanskem času ter morajo izginiti ob sedmih zvečer. Tedenska cena za posteljo je en šiling ali dva. V prostoru vlada strašen smrad in ta smrad spremlja obiskovalca na vsak korak skozi londonske bedne četrti do Hoxtona. Hoxtonski predel je nemara manj grozen nego "VVhitechapel. Tu prebiva manj potepuhov, beračev in tatov iz pomanjkanja, toda beda ni nič manjša. V Hoxtonu opaziš vsepovsod vzdolž hodišč zamrežena okna, ki so pogosto eno ali dve pedi pod cestno višino. To so kletna stanovanja, tipična za ta predel. Kako mora biti v teh mračnih, vlažnih luknjah, si je le težko predstavljati. Voda se cedi po kamenitih stenah, ki niso nikoli poznale ometa, tla so stlačena ilovica ali razbite kamenite plošče. Kaminov ni. če si morejo stanovalci privoščiti razkošje železne peči, moli pečna cev skozi okno na ulico. Toda megla in veter tlačita dim običajno nazaj v stanovanje. Po statističnih podatkih iz 1.1936. je 25 odstotkov hoxtonskega prebivalstva živelo v kletnih stanovanjih! če ne dobiš postelje, ti ostane še vedno prenočišče v kakšnem zavetišču armade spasa ali v »ljudskem hotelu za moške delavce«. Tega je v Hoxtonu na tucate, v celem Eastendu sploh ni težko dobiti prenočišča, če razpolagaš z nekoliko pencei. V teh zavetiščih pa seveda niso tako vljudni kakor v finejšem Londonu, nikogar ne ogovarjajo z »lady« ali »gentlemenom«, NeHa rada dl Tobroch — V pristanišču Tobruka Nave britannica centrata e affondata da bombardieri italiani — Britska ladja, Id so jo zadeli in potopili italijanski bombniki ostali so samo »mofikl« ln »ženske«. Prenočišče stane 8 penceoar, ob osmih zjutraj mora biti spalnica prazna. Za dva peoeea dobiš v jedilnici čaja, kruha ln malo margarine. Gostje so večinoma brezposelni, ki sd podnevi zaslužijo kakšen belič kot krofr-njarji, nosači ali podobno. Morajo se pa Izogibati stražnikov, da ne Izgube podpore za brezposelne, ki znaša osemnajst pen-ceov na teden, torej baš zadosti za dvakratno prenočevanje in da si enkrat napolniš želodec s kruhom in krompirjem. Ostale dni naj si mož pomaga sam. Londonska zdravniška družba je dokazala, da je med gosti nočnih zavetišč, spalnic in kletnih prostorov 80 odstotkov j etičnih, maJokrv-nih in premalo hranjenih ljudi. Po vzgledu večine evropskih velemest je tudi londonski mestni svet uvedel gradnjo stanovanjskih hiš Zadal si je nalogo, da preseli družine z mnogimi otroki iz Hoxto-na, Whitechapela in drugih predelov bede na deželo. Osnovale so se velike finančne družbe pod okriljem mestnega sveta in lotili so se gradnje obsežnih vrtnih mest. Na ta način sta nastala z mnogo reklame n. pr. Beacontree in Diagenal, dve vasi daleč na londonskem vzhodu. V dveh letih in pol je štel Beacontree 10.000 hiš s 60.000 prebivalci, sosedni Diagenal pa 7000 hiš s 50.000 prebivalci. Prvi pogled je mičen: ravne ceste, majhne hiše v vrsti druga ob drugi, vrtiči, rdeče strehe, zelena okna. A če povprašaš kakšnega stanovalca, kako je kaj, boš zvedel, da so bedo preložili samo z enega konca na drug konec. Kajti na mesec je treba plačati 68 šilingov najemnine, in kdor ne plača, leti iz hiše. Zaslužek dobro kvalificiranega delavca znaša tedensko 2 funta 12 šilingov. Upoštevati je treba, da gre del tega zaslužka za vožnje na delo in da imajo angleške delavske družine običajno kopico otrok. Ostane za prehrano in vse druge potrebe komaj 30 šilingov na teden, že po nekoliko mesecih mož ne more več plačati najemnine za mično stanovanje zunaj na deželi. Značilno je si- cattnratl nelle ultime operazioni in Africa Settentrionale, vengono sbarcati in Italia per essere avviatl al campi dl concentramento — ki so jih njeli med zadnjimi operacijami v Severni Afriki, se i z krča vaj o v Italiji, kjer jih odpošljejo v koncentracijska taborišča cer, da Imajo te hišice po več sob, a večinoma je samo ena opremljena s pohištvom. Za druge ni denarja. In če je tako s kvalificiranimi delavci, si lahko mislimo, kako more biti z nekvalificiranimi ali pa z brezposelnimi. Za te takšne stanovanjske akcije še celo nimajo nobenega pomena. Neki najemnik je potožil Kalthornu: »Prej nismo vedeli, da je mogoče prebivati tudi drugače nego prešiči. Tem bolj grenko nam je sedaj, ko smo nekaj časa dostojno stanovali. Iz "VVhitechapela smo prišli sem, jutri pa zletim. Deložacija. Ostal sem brez dela!« Tisoč brazilk Naslednja zgodba se je v resnici dogodila: Gustav Bennet je pri nagradnem tekmovanju neke tovarne smotk zadel tisoč cigar, najfinejših, črnih brazilk. Bennet je bil zvita glava, domJslekov mu ni nedosta-jalo. Nagrada mu je prispela v hišo v desetih, lepih zabojih. V Evropi bi se Gustav vlegel na počivalnik in bi leto dni ali dve cenjeni boljši polovici črnil zastore. Ker se je pa stvar zgodila v Ameriki, si je mož izmislil nekaj drugega, šel je in svoje smotke zavaroval zoper tatvino, ogenj in vsako drugo nesrečo, ki bi se jim lahko primerila. Zavarovalni agenti so vohali dobiček in so sklenili ž njim pogodbo. Zadovoljno je odšel Bennet domov ln je začel svoje smotke skozi grlo in nos spreminjati v dim; kar je ostalo, je bil pepel. Ta pepel je skrbno zbiral. Nekega dne, ko nI bilo nobene brazilke več, je odšel % desetimi zabojčki pepela v zavarovalnico in se je javil njenemu ravnatelju. Pokazal mu je pogodbo in pepelni ostanek. »Smotke mi je uničil ogenj!« je dejal. »Tako, tako, ogenj?« je menil ravnatelj. »Če je tako, bi vam morali sedaj po pogodbi izplačati zavarovalnino. Dal vam jo bom takoj nakazati.« Bennet se je zadovoljno zarežal, njegov obraz je dobil zmagoslavne izraze. V duhu si je čestital za izvrstno idejo. »A preden vam nakažem vsoto,« je nadaljeval ravnatelj, »morava urediti še nekatere formalnosti. Kako je nastal požar, gospod Bennet?« Bennet se je še bolj zarežal: »Nu, bržkone z ognjem!« »Ah tako, z ognjem?« Ravnatelj si je odgovor vestno zabeležil. »Pa kako je nastal ta ogenj? Z žveplen-kami ali z bencinom?« »Z žveplenkami. . .« se je zasmejal Bennet in izvlekel takšno žveplenko iz škatlice. »Lepo. Zahvaljujem se vam, gospod Bennet«. Pri teh besedah je ravnatelj s prijaznim nasmeškom okrog ust dvignil slušalko z vilice, zavrtel številko ta z vljudnim izrazom v obrazu spregovoril ▼ Školjko: »Tu je zavarovalnica Black and White. Prosim, ali bi hoteli poslati sem enega svojih uradnikov? Gre za aretacijo nekega požigalca. Da, tako je. Gre za požig v tisoč primerih.« Nasmešek okrog ravnateljevih ustnic se je za nekoliko stopenj ojačil, ko se je z joviaflnim pomežikanjem obrnil do Benne-ta, ki je stal tam, kakor da je treščilo vanj. Potem je Bennet planil k ravnatelju in zavpil: »Toda jaz sem pokadil vendar samo 986 smotk, druge sem podaril svojim prijateljem!« »Torej v štirinajstih primerih navajanje k požigu!« je konstatiral ravnatelj korektno in vljudno. Tedaj je Bennet zagnal pogodbo na mizo, zagrabil svoje zabojčke in planil z vzklikom »Odpovedujem se!« neovirano skozi vrata. Drugič bo moral svoje ideje bolje premisliti. jim vsadijo na dno zastrupljene konice. Strup, ki ga uporabljajo ti kanibali, prinaša brezpogojno smrt, a nihče ne ve povedati, od kod Izvira in kakšen bi bil lek proti njemu. Bušongi sovražijo belolcožce do skrajr.osti in poskušajo vse, da bi kakšnega ulovili in pojedli. Cela vrsta misio-narjev je že postala njih žrtev. Ljudstvo pa izumira, ker spalna bolezen med njim strašno razsaja. Zadnji Ijtsdežm Sledovi prvin v rastlinah O rastlinah vemo že davno, da potrebujejo za svoje uspevanje neobhodno desetih redilnih prvin: vodika, kisika, dušika, fosforja, kalija, kalcija, žvepla, magnezija, železa in ogljika. Toda rastline sprejemajo v resnici še razne druge snovi, kakor bor, krom, mangan, vendar v tako majhnih količinah, da predstavljajo komaj sledove teh snovi. Tla običajno vsebujejo te sledove, ki jih potrebuje rastlina za svoje življenje kakor človeški organizem vitaminov. Zgodi se pa lahko, da v tej in oni zemlji kakšne prvine izmed teh primanjkuje in posledica je obolenje rastline, ki si ga vrtnar ne more razlagati. Tako se zdi, da ima marelica potrebo po določenih posebnih prvinah, ki so morda vzrok, da učaka to drevo tu in tam po 100 let in več. Raziskave o teh stvareh še davno niso zaključene in pričakovati je še znatnih presenečenj. Vsekako pa je mogoče pri gnojitvi upoštevati potrebo rastline po posebnih prvinah. V ta namen pa moramo pred vsem vedeti, kaj tla sploh vsebujejo. To nam pokaže analiza tal, ki jo damo lahko izvršiti v kakšnem poljedelskem preizkusnem zavodu. ANEKDOTA Pisatelj Ludwig Anzengruber je moral kot podicijsk: uradnik zasiišati nekega potepuha. Možak se je lagal, da 9e je strop dvigal. Nazadnje je Anzengruber z vzdihom pogledal navzgor, zaprl akt in dejal: »Človek, za tvojo fantazijo bi te moral zavidati — da pa tega ne bom storil, te za tri dni zašijem!« VSAK DAN ENA Neki misionar, ki se je vrnil v Evropo iz dežele ob najvažnejšem levem pritoku Konga Kasaju, poroča, da je tam naletel na številne ljudožrce, ki žive komaj kakšnih 20 km od mirnih in cvetočih vasi. Imenujejo se Bušongi in vsak izmed njihovih poglavarjev vlada razen nad svojim plemenom še nad majhnim tropom pigmej-cev. Tako moški, kakor ženske se oblačijo zelo preprosto, moški se zadovoljujejo s kratkim predpasnikom iz bombaževine, ženske nosijo nekoliko širši predpasnik iz ličja, ki je okrašen z resami. Bušongi ima- jo navado, da svoje suknje, ki jih il ija.io z udarci s kiji, pojedo. To delajo z dveh razlogov: prvič, ker imajo posebno nagnjenje do človeškega mesa, potem pa tudi zaradi tega, ker so prepričani, da bi suženj, če bi ga pokopali, spet oživel in svojega gospodarja ubil. Bušongi živijo v skoraj večni vojni s svojimi sosedi. Njih glavno orožje je lok in zastrupljene puščice. Vsako stvar cenijo po nožih, ki predstavljajo njihovo »valuto«. Vsak predmet je zanje vreden en nož, dva ali sto. Svoje vasi obdajajo s pastmi, ki »Nabaviti sem si moral malega psa, da bi veliki ostajal buden!« Kulturni pregled Prof. Umberto Urbani Anton Aškerc Na blodni poti stoletij — poje Aškerc v eni izmed svojih pesmi — sreča Ahasver še enkrat Križanega, golega, brez krvi, mrtvega. Pod križem Nazarenčevega mori-šča hodi človeštvo po hrupnih cestah sveta. Ahasver se spomni mest, svetišč, dolgih cest, kjer je Kristus vtisnil znamenje hi-navščini, egoizmu, farizejski ošabnosti s tem, da je padel, — zmagovalec in muče-nik, — kot žrtev zahrbtnosti, nevednosti in fanatizma. Se spominjaš Ahasvera? — Hotel si počiti pred mojimi vratmi in se oddahniti. Nerad sem te spodil s tvojim križem, nahujskan proti tebi od divje množice. Na dolgi, neutrudljivi poti vidi Ahasver drevo križa, pogosto zeleneče in cvetoče in polno zlatih sadežev; nič manj pogosto vidi pod križem skrite zločine človeštva. Ahasverjeva usoda me spominja usode Aškerca, ki je v iskanju svoje izgubljene vere šel križem po svetu. Morda se je motil, ko je mislil, da bi jo mogel najti v daljnih religijah vzhoda, najprej v koranu in nato v religijah Brame in Budhe. Na svojih potovanjih se je pogovarjal s svečeniki Izide in Ozirisa in z učenjaki antične Grčije, raziskaval je uganko piramid, občudoval Akropolo, veselil se je čarom Benetk in lepoti Italije. Toda na svoji blodni poti se je pesnik p-gosto vračal k senci križa. V lzx::-.j.o S&Š&m&i & kar terim nam predstavlja Aškečevo antologijo, ilustrira dr. Ivan Prijatelj pesnikov duhovni proces z besedami: »S hrepenenjem in zamaknjenjem spreobrnjenca, ki je odkril novi svet, se je Aškerc posvetil študiju znanstvenih knjig. Predvsem ga je privlačila zgodovina religij, zlasti budizma. Od orietalnih religij se ni — kakor Tolstoj — zatekel k nirvani in k pasivni vdanosti, ampak nasprotno k opojnemu veselju nad življenjem. S tako zanesljivostjo je pel življenju hvalnice v svojem Krišni'.« Samega Boga je klical za pričo te svoje vere, ko je z veličastnim navdihnjenjem opeval včlovečenje Boga Višne. Z gorečo vero in z zanesenostjo je Aškerc pokazal vsako novo postajo svojega notranjega razvoja. In v svoji veri ni omahoval, kakor nemški profesor: verovati ali ne verovati? K veri ga je silila ne le mladost naroda, katerega sin je bil, ampak tudi dogmatična harmonija njegove kulture. Aškerc je bil najnaprednejši slovenski duhovnik in je ostal duhovnik tudi še takrat, ko ni več maševal. Njegova duhovna pot ga je, v načinu mišljenja seveda, vodila od dogme do dogme. Nekoliko drugačnega mnenja je Ksaver Meško, ki je branil Gregorčiča in ki je tudi za Aškerca znal najti olajševalne oteol-nosti. »Morda bi bil v življenju našel resnico in vero, če bi jo bil iskal s ponižnostjo. Mojofo tega M delal. Ponižno^ ai bila Aškerčeva krepost. Morda ni iskal po vrsti in po redu. Prečital je preveč knjig o vseh verstvih in prečital jih je, kakor se zdi, s površno lahkotnostjo; zdi se mi, da je bil preveč nemirnega duha, da hi se poglobil v težje umljive resnice religije.« Tako piše Meško, govoreč o nesoglasju med idejami in Aškerčevim poklicem. Meni se zdi, da pesnik ni postal apostol ali vernik drugih religij, čeprav je napadal rimsko cerkev. Njegova vera je bila vedno svoboda človeške misli; njegovi ideali: resnica, pravičnost, napredek; njegov ljubljeni Bog: Kristus. Aškerc ni zgradil pantheona, da bi vanj postavil nova božanstva; njegov širok um je sprejel misli in ideje, nauke in pojme, naj je bil njihov izvor kateri koli! Kot mislec brez predsodkov je raziskoval vzroke in smotre vesoljstva, postanek in razvoj sveta; hotel je videti resnico na lastne oči in jo zajeti z lastnim razumom, kakor mladi Ambatha, ki ga je Buda od-vezai od domnevnega greha svobodomisel-stva z besedami: »Cim več misliš s svojo glavo in čim bolj svobodno misliš, tem bolj si podoben Bogu in tem bolj se približuješ Brami...« Tako njegovi zaščitniki kot njegovi nasprotniki hočejo pogosto zaznamovati Aškerca izključno kot iskalca novih božanstev in novih religij, pri tem pa nekoliko izgubljajo z vida človeka in umetnika, ki je na svoji neprestani poti, tudi ko je opeval Praksitela in Frino, Perikla in Aspazija, Homerjevo smrt ali Sokrato-vo, moral naleteti na blodeče človeštvo in na zmotna božanstva, odkrivajoč jih z desne in z leve, kakor apostola Pavla, ki po pesnikovem mnenju ni prepričal Grkov o njihovemu neznanem Bogu ali Mohameda, kat&ega materialistični raj onstran gcaba ne zadovoljuje več njegovih modernih vernikov. Slovenska kritika še ni preiskala, kakor bi bilo treba, vsega bogatega blaga, ki ga je Aškerc prinesel z orientalnih bazarjev: iz Grčije, Egipta, Rusije in s tržišč ljudskih glav na Balkanu. Nikakor še ni proučen odnos med Aškercem in med pesniki drugih narodov, čeprav kaže naš slovenski pesnik na tolikih mestih stike s Hrvatom Sil vijem Strahi-mirom Kranjčevičem. Zadostuje, da spomnimo na odpor obeh pesnikov proti uradnemu katolicizmu, na njuno ljubezen do Kristusa in Budhe, na sovraštvo obeh proti Avstriji, na njuno domovinsko ljubezen, napade na trinoško lahkomno in egoistično družbo, na njun krik po svobodi ih pravici, na njune himne delu in napredku. Kranj čevičevi čudoviti pesmi »Meja sveta« lahko z vso pravico postavimo ob stran Aškerčevo »Pesem rudarja«. V kratkih periodah nam očrta pesnik zgodovino tisočletnih gozdov, ki so nekdaj cveteli pod žarki istega sonca, ki je pozneje sijalo na nemirno človeštvo, in ki so zdaj že tisočletja skriti v grobovih, kakor mumije faraonov v piramidah, še bolj živ je opis živega pekla, v katerem se ljudje pokorijo za grdi, da hočejo živeti in jesti. In potem tragični epilog: demon rudnika, pravi oče črnega diamanta, zažge nekega dne svoje pline proti onim, ki kradejo njegove zaklade; kradejo jih, da obogatijo nekaj srečnih smrtnikov in da prepuščajo žene in otroke umiranju od lakote. In zdaj, nekega izredno žalostnega večera, meče v temo dolga vrsta plamenic žar krvi, sledi sprevod mrHčev, bere se »MSserere« in ža-lobni zvonovi ganejo celo skale do solz. Prav težko bi bite odmrtj totitoo po/ dobnosti pri dveh pesnikih iste dobe in bolj različnega temperamenta, če ne bi pomislil, da sta bila oba, kot sinova dveh plemen iste rase, sinova iste dobe in da so ju mučili isti ideali Aškerc boljši in Aškerc slabši, m tisti, kot so ga doslej očrtavali. Ni tisti egiptovski in grški pogan, niti ni slavilec Krista Bo-teva in bolgarskih upornikov ali zarotnikov, ki so osvobodili Srbe poslednjega Obrenoviča. Pesnik Petra Velikega ali mladega Puškina, ukrajinske stepe, Črnega morja in Kavkaza nikakor ne dosega najvišjih vrhov umetnosti. Aškerc boljši in Aškerc slabši nikakor ni Ahasver, ki se mu studijo monopolizatorji križa, ki ga je ganila dobrota in ljubezen do Njega, ki je od Betlehema do Golgote, ubog in preganjan, hodil po cesti polni kamenja in trnja, brat vseh tlačenih in vseh nesrečnih. Ašker slabši je tisti, ki z nezdravo upornostjo odgovarja na napade svojih nekdanjih verskih tovarišev, spreminjajoč poezijo v sredstvo polemike. Mesto, da nadaljuje na novi poti, ki si jo je on sam z udarci rovnice utrl na slovenski Parnas, se je Aškerc s slepo besnostjo vrgel na rimsko cerkev, hoteč katoliško dogmatiko nadomestiti z nemško pseudoreformacijo. Brezplodna borba in tendenciozni fanatizem sta pesniku pristrigla peroti in v enem dnevu uničila titansko moč njegove umetnosti. Res je, da Slovenci dolgujejo protestan-tizmu svojega najstarejšega pisatelja, Primoža Trubarja, in začetke narodne književnosti. V duhoviti baladi slavi Aškerc Trubarja, ki je prvi dal Slovencem knjige v njihovem jeziku ia poje o njem. kako ga je Večni Oče kljub njegovemu kri-voverstvu sprejel v nebesa po tristoletnih mukah v vicah. Toda Aškerc si ni mogel Kronika * Odlikovanje generala Graziolija. Veličanstvo Kralj in cesar je na predlog ministra Bottaia podelil zlato kolajno za zasluge na področju socialne vzgoje Eksc. armadnemu generalu F. S. Grazioli ju v priznanje za delo, ki ga je izvršil in ga še vrši med mladino, zlasti kar se tiče vojaške vzgoje. * Odposlanstvo italijanskih lnženjerjev v Berlinu. Z Dunaja je prispela v Berlin skupina 80 italijanskih inženjerjev, ki se mude na študijskem potovanju po Nemčiji. Potovanje sta organizirala berlinski zavod za pospeševanje vzajemnih italijansko - nemških proučevanj in rimski Zavod za industrijsko obnovo. Po Berlinu bodo italijanski inženjerji obiskali Jeno, NUrnberg in Mo-nakovo. * Nemški filmski igralci v Rimu. V soboto je prispela v Rim znana nemška filmska igralka Žarah Leanier, ki bo ostala v Italiji nekaj tednov v zvezi s snemanjem nekaterih slik na prostem za novi film UFE »Srebrna mreža«. Z Leandrovo, ki je pripotovala z letalom, je prišla tudi večja skupina igralcev z režiserjem Rolfom Han-senom. * Promocija. Včeraj je bil promoviran na filozofski fakulteti kr. univerze v Ljubljani gospod prof. Anton Krošl za doktorja filozofije. * Novi grobovi. Po kratki mučni bolezni je v Novem mestu preminil šolski uprav.-telj v pokoju g. Hugon Plhak. Pokopali so ga v ponedeljek na šmihelskem pokopališč ob veliki udeležbi občinstva. — Svoje mlado življenje je darovala na oltar materinstva soproga slaščičarja ga. Danica Pavičičeva, po roJu Bučarjeva. Pogreb je bil v četrtek na pokopališču v Kranju. — V Ljubljani je dotrpela ga. Frančiška God-čeva. Pogreb bo v torek ob 15. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! * Velik požar v Rojanu. V petek popoldne je izbruhnil požar v tvornici petrolejske industrijske družbe. Zaradi nekega defekta v dimniku je padlo nekaj isker v bližino kotla s smolo in na mah so plameni zajeli ves prostor. V tvornici je bilo dovolj lahko vnetljivega materiala, da se Je ogenj širil z veliko naglico in je zajel tudi zgornje prostore poslopja, ki jih uporabljajo za skladišče. Gasilci so na alarm takoj prihiteli in imeli so dve uri trdega dela preden so ukrotili grozeče zublje, škoda znaša okrog 100.000 lir, a je krita z zavarovalnino. * Stenografijo in strojepisje potrebujete v vsakem poklicu, zato obiskujte šestmesečni tečaj na Trgovskem učilišču Robida, Trnovska ul. 15. Začetek v ponedeljek 22. septembra. Telefon 40-48. * Ogenj pri Vercelliju. V četrtek popoldne je začelo v Borgu d'Ale goreti gospodarsko poslopje posestnika Ariana Vicen-za, od tam pa so plameni preskočili še na imovino treh sosedov. Kljub takojšnji po- Naše gledališče Opozarjamo na razpis sezonskega abonmaja za Dramo in Opero. Razpis abonmaja je izšel v vseh podrobnostih 18. t. m. v Jutru. V njem je naveden spored in ugodnosti, ki jih nudi abonma. Opozarjamo, da sprejema uprava gledališča prijave novih abonentov vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. v veži dramskega gledališča. Začetek sezone bo v Drami v soboto 27. t. m., v Operi pa 1. oktobra. Letošnja otvoritvena predstava v Drami bo Alessijeva zgodovinska drama »Katarina Medicejska« v režiji dr. Krefta in Marijo Vero v naslovni vlogi. Dramatik je pokazal usodne zgodovinske dogodke, ki so pripeljali do krvave šentjernejske noči. Katari-nina diplomatska pogajanja, zapletljaj med katoličani, pod vodstvom Guisov in kalvin-cev, pod vodstvom Colignyja in njeni načrti o možitvi njenih otrok, so privedli do obračuna v Šentjernejski noči. Učinkovito delo, zgrajeno s sijajno odrsko tehniko, vsebujoče učinkovite dialoge, bo za občinstvo velika privlačnost. Otvoritvena predstava v Operi bo 1. oktobra. Uprizorili bodo Verdijevo veliko opero »Aida« s Heybalovo v naslovni partiji. Opera bo na novo naštudirana pod muzi-kalnim vodstvom dirigenta A. Neffata in v režiji Cirila Debevca. Opera potrebuje večje število Statistov za uprizoritev Verdijeve opere »Aida«. Vodstvo naproša gospode, ki bi imeli veselje pri predstavi sodelovati, naj se javijo v torek, dne 23. t. m. od 2. do 5. ure v Operi. nakloniti milosti Apolonove Gracije, da bi spesnil dramo o Trubarjevem liku v zvezku, ki so ga osmodili udušeni plameni grmad, na katerih so avstrijski nadvojvoda, oglejski patrijarh Franc Barbaro in ljubljanski škof Tomaž Hren sežigali sveta pisma slovenskih protestantov. Ce odklonimo, popolnoma ali deloma, nekatere od 15 Aškerčevih zvezkov, zadostujejo »Balade in romance«, »Lirske poezije« in »Nove poezije« za ovekovečenje pesnikove slave. V teh zvezkih je, kakor bomo videli, najboljši Aškerc. ZAPISKI LJUBLJANSKE KNJIŽNICE šesti zvezek dvomesečnika »Accademie e Biblloteche d' Italia«, ki ga izdaja generalna direkcija za akademije, knjižnice, za splošne in osebne zadeve pri Ministrstvu za Narodno Vzgojo v Rimu, Je delno posvečen ljubljanskim knjižnicam. Uredništvo pravi v uvodu: »Z aneksijo Ljubljane se je Italija obogatila z novo pokrajino, ki dostojno izpopolnjuje stare italijanske province, tako bogate po zgodovini, lepoti, tradicijah in kulturi. Ljubljana Je mesto, ki je vedno vzdrževalo živahne stike z Italijo, to pa po zaslugi svojega zemljepisnega položaja in zaradi trgovine, ki si je stalno izmenjavala blago s Trstom in Benetkami.« Nato navaja uredništvo začetke in razvoj latinskih tradicij v tem mestu, ki je »čislalo in asimiliralo tisto zapadno kulturo, ki jo mi s ponosom imenujemo latinska. Obdarjeno s prednostmi, ki jih nudi naša kultura, je gostoljubno sprejemalo najlepšega sla civilizacije: knjigo«. Knjižničarka Univerzitetne knjižnice v Ljubljani ga. dr. Melita Plvec-Stele je avtorica članka »Splošen pogled na mod gasilcev je ogenj uničil velike zaloge krme in drugega materiala. Zgorelo je 205 stotov sena, okrog 50 stotov slame, 22 stotov drv in stavbnega lesa, pa še raznih drugih stvari, tako da znaša skupna škoda 54.000 lir. • 200.000 lir škode po požaru. V soboto kmalu potem, ko so delavci ob 12. zapustili delo, je izbruhnil požar v tvornici likerjev tvrdke Filippi v ulici Nicola Tomasea v Padovi Ogenj so opazili neki pasantje, ki so videli, kako se skozi okna v podstrešju, kjer so se nahajali razni laboratoriji, valijo množice gostega dima. O nesreči so bili takoj alarmirani gasilci, ki so imeli tri ure polne roke dela, preden so obvarovali sosedna poslopja in zadušili požar. Ogenj Je poslopje močno poškodoval, zgorele pa so tudi velike količine pijač, posode in surovin. Celotna škoda se računa na okrog 200 tisoč lir. * Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in v ostale tečaje na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno (Telefon 43-82). (—) IZ LJUBLJANE u— Ogenj na kolodvoru. V ponedeljek zjutraj malo pred l. uro so bili poklicani na glavni kolodvor ljubljanski gasilci. V vagonu, napolnjenim z volno, je na doslej še nepojasnjen način pričelo tleti. Gasilci so pod vodstvom poveljnika Rozmana z motorno brizgalno odhiteli na pomoč. Ker se ogenj še ni razširil m je volna samo še tlela, so imeli lahno delo. Odstranili so tleče deie volne in tako preprečili večjo nesrečo, škoda je majnna. u— Danes »Veseli teater«. Začetek ob 19. (7.), konec pa pred 21. (9.) (—) u— Pianistka gospa Osterc-Valjalo Marta je stopila v prvo vrsto naših izvajajoeih koncertnih pianistov. To dokazujejo njeni pogosti javni koncerti, na katerih izvaja celovečerne klavirske sporede, pogosto pa sodeluje tudi kot izvrstna spremljevalka posameznih solistov. Gospa Osterčeva je izredno nadarjena in tehnično popolnoma usposobljena. V minuli sezoni pa je skupno z gdč. prof. Silvo Hrašovčevo začela gojiti igro na dveh klavirjih. Obe profesorici bosta izvajali svoj drugi javni koncert na dveh klavirjih v sredo dne 24. t. m. ob 1/28. uri zvečer v mali filharmočni dvorani, na kar še prav posebno opozarjamo. Predprodaja vstopnic v Knjigami Glasbene Matice. (—) u— Prijava petroleja. Ljubljanski mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgovce na drobno in debelo, ki imajo še kakršnekoli zaloge petroleja, da jih morajo najkasneje do četrtka 25. t. m. naznaniti v sobi št 6, n. nadstropja Mestnega doma. u— Za zamudnike bo cepljenje proti da-vic! izjemoma še v sredo 24. t. m. ob 16.30 uri v Mestnem domu. K temu obveznemu cepljenju naj pripeljejo starši še vse one nad 18 mesecev stare otroke, ki še ne hodijo v šolo in še niso bili cepljeni zoper da-vico. Izvzeti so samo tisti, ki jih je mestni fizikat oprostil letošnjega cepljenja. n— Vrsta nesreč. V nedejo ln v ponedeljek dopoldne so pripeljali v ljubljansko bolnišnico spet več ponesrečencev. Andrej Kregar, 71etni sin trošarlnsKega paznika iz Vižmarij, se je doma v kuhinji poparil z vrelo juho po vsem životu. 201etni mesarski pomočnik Alojz Urbas iz Cerknice se je pri delu z nožem zabodel v desno stegno. 471etni mizarski pomočnik iz Ljubljane Karel Selan si je zlomil desnico, ko ga je nek kolesar podrl na tla. S kolesa je padel 211etni delavec Branko Ivanič iz Device Marije v Polju. Potolkel se je po glavi. 161etni sin posestnika iz Loškega potoka Ivan Levstik pa si je pri padcu z voza zlomil desnico. Levo nogo si je poškodoval posestnikov sinček Jože Zaviršek iz Grosuplja. Pri obiranju sadja je padel z drevesa. Po stopnicah je padla in si poškodovala levico 141etna hči delavke iz Ljubljane Boža Kocmurjeva. Nerodno poškodbo na glavi je dobil l6Ietni mizarski vajenec iz Gornjega Logatca Vinko Mi-hevc. Na paši ga je krava sumila v obraz. u— Seznam davčnih osnov zdravnikov ln zobozdravnikov so tudi že razgrnjeni ter opozarjajo interesente, naj si jih ogledajo v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 3. oktobra. u— Seznami davčnih osnov mlekarn ln trafik je tudi že razgrnjen ter zato opozarjamo interesente, naj si sezname ogledajo v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 5. oktobra. o— Dvomesečni tečaj italijanskega Jesfka za začetnike m prične v ponedeljek 89. septembra na realki v Vegovi ulici. Vpisovanje ln informacije v ponedeljek, sredo ln petek od Vj7. do 7. ure v pritličju (vhod čez dvorišče). Ob zadostni priglasitvi tudi nadaljevalni tečaj. (—) u— Rdečemu križu, sekcija za socialno pomoč so darovali: dijaki prispevek z dijaškega sejma L 92.55; mesto venca na grob pok dr. Josipa Tavčarja gospa Cvahte Gisela L 50; neimenovana gospa L 25. — Najlepša hvala. Iz Novega mesta n— Prijavite vojne ujetnike! Po nalogu novomeškega okrajnega glavarstva morajo vsi družinski poglavarji, ki stanujejo na področju občine Novo mesto in katerih družinski člani se nahajajo v vojnem ujetništvu v Nemčiji, najkasneje do 24. septembra prijaviti vojne ujetnike od 8. do 12. dopoldne pri predsedstvu občine Novo mesto. Te prijave je treba izvršiti samo za tiste vojne ujetnike, ki so bili rojeni na slovenskem ozemlju, zdaj priključenem italijanski državi. Obenem s prijavo je treba predložiti vse rojstne in ostale osebne podatke vojnega ujetnika ter prinesti s seboj zadnje pismo ali dopisnico, ki jo je družina prejela od njega. To prijavo je treba izvršiti tudi za one vojne ujetnike, za katere so bile prijave že izvršene. Po 24. septembru se ne bo sprejela nobena prijava več in se tudi zadevne prošnje, ki bi bile predložene Visokemu komisarijatu v Ljubljani, ne bodo mogle več upoštevati. n— živinski sejem v Kostanjevici. Mihaelov živinski sejem v Kostanjevici, ki se je vršil vsako leto 29. septembra, letos odpade in se bo namesto njega vršil živinski sejem 15. oktobra. Ta sejem bo za goveda,* prašiče in konje ter bo na novem sejmišču poleg romarske cerkve Matere dobrega sveta. Iz Kočevja k— Dobrodelni koncert društva Rdečega križa dne 18. t. m. je v umetniškem in gmotnem oziru prav dobro uspel. Ob popolnoma razprodani dvorani kina so se v splošno zadovoljsstvo občinstva izvajale koncertne točke: Boccherinijev menuet, To-sellijeva serenada, Mozartov opus 121 in Dvorakov opus 96, kjer so sodelovali Sončev kvartet in gdč. Vanda Horvatova, Gosp. podnačelnik Jarc je v odličnem razpoloženju in ob verzirani spremljavi g. Trosta zapel tri arije iz Puccinijevih oper, g. profesor Rus pa dve narodni in v duetu z g. Jarcem »Dobar večer lubo dakle«. Tudi družabno je koncert uspel odlično, saj so ga posetili namestnik poveljnika Grenadirske-ga polka podpolkovnik Mario di Pierro, okrajni civilni komisar g. Dott. Giovanni Sisgoreo, skoraj ves oficirski in podoficir-ski zbor, predstavniki ostalih uradov in korporacij ter mnogo občinstva. k— Smrtna kosa. 19. t. m. je nenadoma, zadet ol srčne kapi preminul obče spoštovani ravnatelj kočevskega premogokopa ing. Jan Harmla. Pokojni je bil vidna osebnost našega mesta in izredno priljubljen med nameščenci ln delavci velikega podjetja. Pokojnikova priljubljenost se je pokazala tudi na njegovi zadnji poti, ko ga je z rudniško godbo na čelu spremilo poleg uslužbencev podjetja številno prebivalstvo, med prvimi okrajni komisar g. Dotto. Giovanni Sisgoreo. Pogrebni sprevod se je vil od rudniškega ravnateljstva do mestne farne cerkve, odkoder je avtofurgon prepeljal zemske ostanke pokojnika v Ljubljano k zadnjemu počitku pri Sv. Križu. Rudniški pevski zbor je po blagoslovitvi krste pred hišo žalosti pod spretnim vodstvom mestnega organista čustveno zapel žalostinko »Vigred se povrne«, v cerkvi pa veličastno »Blagor mu«. — Globoko užaloščeni ge. soprogi in vsej rodbini izrekamo iskreno sožalje, nepozabnemu Janu Hamrli pa naj bo lahka žemljica na Ljubljanskem polju. Iz _ Obisk apostolskega nuncija iz Albanije. V Gorico je prispel Eksc. mons. Leone Nigrisi, nadškof filipski in apostolski delegat v Albaniji. Inkognito je obiskal nekatere cerkve v mestu, nato pa se je odpravil v nadškofijsko palačo, kjer je ostal deflj časa v razgovoru z nadškofom mons. Mar-gottijem. Umeščen je novega kanonika. Danes ob 10. bo v nadškofijski cerkvi slovesne umeščen novi kanonik, trb;ški dekan Giovanni Maz-zi. Podeljen mu je kanonikat sv. Ambroža. Živahen sejem v Gradiški. V soboto je bil v Gradiški običajni tedenski sejem, ki je potekel precej živahno. Prodajalci so pripeljali veflike količine sadja, zelenjave, se- menj«, cvedšc, galanterije, igrač in raznih potrebščin za gospodinjstvo ki dom, prav tako pa je bil velik tudi dotok kupovalcev. Na&lednji tedenski sejem bo danes Več pozornosti Otrokom! V boflnico so pripeljali lOletnega Lojzeta Furiana it vipavske okolice. Ko si je dajal opravka ▼ prostoru nad hlevom, se padel v dvorišče in sd zlomil desno roko. — Med igro pa se je ponesrečila maila Lilijana Zbogarjeva iz Gorice. Z drugimi otroki se je igrala na nekem zidu, pa je izgubila ravnovesje in padla aa tla, da si je zlomila nogo. Nezgoda pn delu. V. bolnico so pripeljafli 301etno Ivanko Mlakarjevo iz Tunizijske ulice v Gorici. Doma je med delom tako nesrečno padla, da si je zlomila desnico. Ogenj v F ari. V noči na soboto so moral- goriški gasilci v Faro, kjer je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Konrada Rusijana. Ogeni se je hitro razširil pc lesenem ostrešju in grozila je nevarnost vsemu poslopju, v katerem je bilo dosti lahko vnetljivih stvari. Hitri pomoči gasilcev pa je uspelo, da je bili ogenj loka-lirran in zadušen. Škoda zna.ša okrog 2500 lir in je krita z zavarovalnino. Z Gorenjskega Več sto otrok iz Berlina se je mudilo zadnjih šest mesecev na Koroškem. Nekaj Jih je bilo po raznih zavodih, najmanjši pa so bili v oskrbi pri družinah. Otroci so si telesno in živčno znatno opomogli in so se te dni zadovoljni vrnili v Berlin. Spomin na Ernesta Stohra. Znani nemški slikar, pesnik, glasbenik in filozof Ernest Stohr se je pogostokrat mudil v Bohinju, ki mu je bil najiražji počitek na vsem svetu. Tu je lahko svobodno v miru ustvarjal in je zapustil nekaj znamenitih del, s katerimi je svoje ime trajno zvezal z Bohinjem. Zlasti lepa je njegova slika bohinjske deklice v narodni nofii in pa velika fantazija »Noč«, kjer je v ozadju bohinjski kot. Zapustil pa je tudi mnogo zapiskov in spisov. Kmalu bo minilo četrt stoletja, odkar je umrl. Zdaj bodo v njegovem rojstnem kraju v St. PBltnu spremenili njegov rojstni dom v majhen muzej. Paracelzov teden v Beljaku. Kakor po vsej Nemčiji, proslavljajo tudi na Koroškem spomin na znamenitega prirodoslov-ca Paracelza. V Beljaku bo cel teden posvečen prireditvam v njegov spomin. Teden se bo pričel 27. septembra s koncertom dunajskih sinfonikov. Sledila bodo v teku tedna različna predavanja. V beljaškem muzeju pa bodo priredili posebno razstavo. Ogled strojev v Kranju. Pretekli teden so priredili v Kranju razstavo različnih kmetijskih strojev. K ogledu so bili povabljeni vsi kmetje iz kranjskega okraja, pa tudi iz drugih gorenjskih predelov. V teku tedna si je razstavo ogledalo več sto kmetov in sledile so tudi kupčije. Prodanih je bilo doslej baje nad 500 strojev, mel njimi 300 plugov, 40 sejalnic, nad 40 kopalcev krompirja in celo 23 mlatilnic ln trije traktorji s pripadajočimi plugi. Kmetje so letos dobro vnovčili vsakovrstne pridelke, zato so si tudi lahko nabavili nekaj novega orodja. Zborovanje občinskih komisarjev je bilo te dni v mestni zborovalnici v Kranju. Prišli so občinski komisarji iz vsega kranjskega okraja in jih je nagovoril politični komisar dr. Skalka. Posebej je izrekel dobrodošlico občinskim komisarjem dosedanjega škofjeloškega okraja, ki je od 1. septembra dalje priključen kranjskemu okraju. Vladni višji nadzornik, kmetijske referent in predsednik okrajnega šolskega sveta so dali nekaj navodil za bodoče delo. Nesreča z motorjem. Na cesti med Kranjem in Medvodami se je ponesrečil kranjski ključavničar Rudolf Florjančič. Peljal se je na motorju s svojim prijateljem, pa mu Je zaradi prenagle vožnje spodrsnilo na gladkih tleh. Oba vozača sta padla z motorja in obležala. Florjančiča so prepeljali v bolnišnico na Golniku, med tem ko si je njegov tovariš že opomogel. V Moravčah je bil nedavno velik nabor konj. Kmetje so prignali precej lepih živali in so dobili prav znatne denarje. — Ljudska šola v Moravčah je prenovljena. — V Moravčah obratuje zdaj kino in so zalnji čas uprizarjali film »Jutrnja zarja«. ljubljanske knjižnice«. V tem sestavku seznanja italijanske knjižničarje z zgodovino naših knjižnic in knjižničarstva, navaja najvažnejše statistične podatke in prikazuje na to v najsplošnejših potezah posamezne važnejše knjižnice. Pri tem omenja tudi položaj knjižničarjev. Obenem z zahvalo za razumevanje in naklonjenost, ki so jo nove oblasti izkazale našim knjižnicam, navaja nekatere želje in potrebe, med katerimi je objava splošne slovenske bibliografije, ki je že pripravljena za tisk. Knjižničar Univerzitetne knjižnice g. dr. J. G 1 o n a r je avtor nadaljnjega članka: »Italijanska knjiga v Vseučiliški knjižnici v Ljubljani«, članek je bil kmalu po prevratu objavljen v kulturnem pregledu »Jutra« in je odtod posnet z nekaterimi iz-premembami. V članku so omenjeni razni zanimivi in redki italijanski tiski, ki potrjujejo, da ima zanimanje za knjigo v italijanskem jeziku res že častitljivo in lepo tradicijo pri Slovencih. Časopis »Accademie e Biblioteche d'Ita-lia« je glasilo italijanskih knjižničarjev. Po vsebini in opremi, kakor tudi po odličnem krogu sodelavcev sklepamo, da je na višini in da dostojno zastopa slavno, s tolikimi svetlimi tradicijami združeno knjižničarstvo Italije. HRVATSKA MUZIKOLOGIJA Matica Hrvatska je izdala pred meseci knjižico znanega muzikologa in skladatelja drja Božidarja širole »Hrvatska narodna glazba«. V obsegu dobrih desetih tiskovnih pol je pisec strnil v pregledno spisana poglavja potek in Izsledke dosedanjih raziskavanj hrvatskega glasbenega folklora. V prvem poglavju obravnava zbiranje hrvatskih narodnih popevk in druge glasbeno-folklorne tvartne ter navaja in karakterizira posamezne vodil- ne hrvatske muzikologe. V drugem poglavju označuje smernice ln metodo razdelitve hrvatskega glasbenega folklora, ki ga deli v tri skupine: vokalno z narodnimi ali ljudskimi popevkami, v petje s spremljavo instrumenta in v instrumentalno glasbo. V tretjem poglavju razglablja pisec značaj in značilnosti hrvatskih glasbenih instrumentov. Na to posveča pisec posebno poglavje vprašanju, kako nastaja narodna popevka; čeprav Je spisano s posebnim ozrom na hrvatsko, so vendar nekatere ugotovitve veljavno tudi na sploSno. Pri tem navaja Izsledke raziskavanj Ku-hača, žganca ln Čeha Kube. V petem poglavju označuje dr. Sirota splošne karakteristike in posebnosti posameznih področij hrvatskega glasbenega folklora, nakar prehaja k značilnostim hrvatske narodne melodike. Zaustavljajoč se predvsem pri izsledkih Kuhačevih razlskavani, Pri bo-sensko-hercegovinskih popevkah navaja pisec izsledke proučevani Ludvika Kube. Posebni deli tega poglavja so odmerjeni dvoglasju in večglasju ter problemom ritmike in arhitektonike narodne popevke. V sedmem poglavju se bavi dr. Sirola z odnosom narodne Instrumentalne glasbe nasproti vokalni ljudski glasbi; tu je važen zlasti problem guslarstva. ki mu je v novejšem času posvetil naiveč pozornosti nemški muzikolog dr. Walter Wttnsch. Zadnje poglavje Je posvečeno tujim vplivom na hrvatsko narodna melodiko. Besedilo spremljajo Ilustracije na posebnih prilogah ln notni primeri tekstu, ob koncu pa je navedena tudi najvažnejša literatura. Spis dr. B. Slrole je prvi poizkus sistematičnega pregleda hrvatske muzikolo-gije. Važen je že zaradi tega, ker so v njem strnjeni v pregledno celoto rezultati vseh dosedanjih hrvatskih in tujih raziska- Iz Spodnje štajerske S20.000 murv med Gradcem in Brežicami. »Volkischer Beobachter« se v posebnem članku s Spodnjega Štajerskega spominja stoletnice gojenja sviloprejke na Štajerskem. Štajerska kmetijska zveza s centralo v Gradcu je pred 3 leti začela obnavljati to zanimivo gospodarsko panogo. Na srednjem vanj in proučevanj, obrnem pa je pisec sam strokovnjak v hrvatskem glasbenem folkloru, dostavil še lastne poglede na nekatere splošne probleme hrvatskih glasbenih študij. N;'egovo delo Ima pomen tudi za muzikološka raziskava nja v sosednih pokrajinah; tako bo zlasti zanimalo tiste, ki bodo proučevali slovenski glasbeni folklor v Beli Krajini. Bolgarsko gledališče v SKoplju bo začelo sezono dne 3. oktobra z dramo Ivana Vazova »Borisav«. Repertoar nove sezone obsega štirinajst bolgarskih in šest tujih dram. Pripravlja se tudi ustanovitev mladinskega gledališča v Skoplju. življenjepis Fr. Nansena. V Mondado-ri;!e zbirki »Le Scle« je izšla knjiga Jona Sorensena »Nansen«. Je to najpopolnejša, na izvirnih dokumentih ln kritično obdelanem gradivu zgrajena biografija polarnega raziskovalca. Luigl Barzlni, eden najpomembnejših italijanskih žuroalistov starejšega rodu, je izdal novo kn:'igo z naslovom: »Wu Vang e altre genti«. V prvem delu pri Monda-doriju izišle knjige objavlja Barzlni nekatere svoje v listih objavljene članke z daljnih potovanj, tako ned drugim spomine na Peking, interviev z Adelino Patti, doživljaj s španske vojne Itd., v drugem delu pa nekatere fantazijske spise. Knjiga se končuje s spisom »Kronika zašlega sveta«, ki je bila spisana v Času carske Rusije. D'Annunzleve poezije. Pri Zanlchelliju je izšla tretja knjiga D'Annunzievih »Lan-di« z razlagami in pojasnili Enza Palmie- rija. Obnovite naročnino! Štajerskem so bili doseženi posebno zadovoljivi uspehi. Pri Cmureku je neksmn 13-letnemu dijaku uspelo a 4000 svlloprejkaml, ki jih je dobil v Soli, pridobiti 10 kg svilenih kokonov, ki jih je zdaj izročil zbiralnici Rejcem sviloprejk obetajo lepo bodočnost, le zlasti pa se bo obnesla na Spodnjem Štajerskem, kjer so že pred 100 leti nasadili prve murve ln je pozneje bilo čuvajem ob progi od Gadca do Brežic naročeno, naj sadijo murve. že L 1850. je bilo med Gradcem ln Brežicami 320.000 murv, ki so naslednje leto prinesle štajerskim rejcem svi-loprek okrog 80.000 goldinarjev. Zapora nad pohorskim področjem. Kakor je bilo te dni uradno objavljeno, je celotno Pohorje postavljeno pod zaporo. V vsem tem okraju je prepovedan sleherni tujski promet'ln vsako izletništvo. Prav tako je odslej strogo prepovedano nabirati jagode, gobe in suhljad. Nihče ne sme sekati dreves. Kar je bilo doslej izdanih dovoljenj y ta namen, so izgubila veljavo. Kdor se tsf naredbi ne bo pokoril in ga bodo zasačili na zaprtem področju, bo strogo kaznovan. Vojaško oblastvo zahteva, da se vsakdo brezpogojno pokori tej naredbi. Repertoar mariborskega gledališča se zaenkrat počasi razvija. Ob ponedeljkih je gledališče zaprto. Snoči so ponovili Strausso-vo opereto »Pomladno ozračje«, jutri pride na vrsto Beethovnova opera »Fidelio«, ▼ četrtek pa bodo ponovili »Veselo vdovo«. V petek uprizorijo opero »Marto«, v soboto pa bo predstava »Fidelija« samo za Hitlerjevo mladež in se vstopnice ne prodajajo. V nedeljo popoldne bo ljudska predstava »Vesele vdove«, namenjena predvsem mariborskim okoličanom. Usoden padec. V nekem mariborskem podjetju je padel S41etni ključavničar Anton Kok, doma s Teznega, tako nesrečno z nekega stroja, da si je zlomil desnico in se tudi notranje zelo poškodoval. Skoraj nezavestnega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. — V gramozno jamo pfl Studencih je padel 621etni delavec Feliks Stelzer iz Pekerja in se močno poškodoval po glavi. 321etnemu Martinu Serušarju pa je padla z znatne višine opeka na glavo in mu utrla lobanjo. Pri odkladanju hlodov se je ponesrečil 281etni delavec Janez Skalicki iz Laj-teršperga in se hudo poškodoval. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Iz Hrvatske Zastopniki hrvatskega tiska v Gradcu. Tiskovni oddelek nemške vlade je povabil v Nemčijo delegacijo hrvatskega tiska. Hrvatski novinarji so prispeli preko Maribora v Gradec v spremstvu ministerialnega referenta von Schimpffa in dr. Babina. Gostje so večinoma oblečeni v ustaško uniformo. Po ogledu graškega mesta jih je pozdravil tiskovni referent Gleiser v imenu nemškega državnega propagandnega urada. Za dobrodošlico se je zahvalil tiskovni ataše hrvatskega poslaništva iz Berlina Luka Fertilio. Gostom so se pri povratku pridružili pri ogledu mesta hrvatski konzul Turato, okrožni vodja Kollnik, okrožni poslovodja dr. Sernetz in okrožni tiskovni vodja Kot-zor. Iz Gradca so nadaljevali pot preko Sol-nograda ln Monakovega v Berlin. Toplice za delavstvo. Lastniki kopališča Stubičke toplice so ponudili zdravljenje 400 zagrebškim mestnim delavcem. Pretekli teden je odpotovala v Stubičke toplice prva skupina 85 delavcev. Tja se je odpeljal tudi zagrebški podžupan, da vidi, kako se bolniki zdravijo. Zagrebška mestna občina namerava za svoje nameščence kupiti neko zdravilišče v Hrvatskem Zagorju. Imenovanje pri Narodnem gledališč«. Prosvetni minister je angažiral operno pevko altistko go. Marto Groff-Pospišilovo za stalno članico Hrvatske narodne opere. Obenem je bil postavljen akademski slikar Marijan Trebše, dosedanji gimnazijski profesor, za scenografa. Iz hrvatskega šolstva. Prosvetni minister dr. Budak je izdal odlok, s katerim se nepopolna realna gimnazija v Glini z novim šolskim letom spremeni v popolno realno gimnazijo. Pouk se bo letos pričel tudi v 5. in 6. razredu. — ženska gimnazija Družbe hčerk božje ljubezni v Sarajevu se z novim šolskim letom zapre. Usmiljene sestre v Sarajevu pa so dobile pravico, da odpro zasebno žensko realno gimnazijo s pravico javnosti v Sarajevu, v Banjaluki pa odpro zasebno žensko učiteljišče s pravico javnosti. Na obeh zavodih se bo pričel z novim šolskim letom pouk v I. razredu. Povišanje cen električnega toka v Zagrebu. Dosedanje cene električnega toka v Zagrebu so bile določene na temelju stroškov proizvodnje v novembru 1940. Od tiste dobe so se znatno dvignile cene elektrotehničnega in pogonskega materiala. Zato je zdaj zagrebški župan znatno povišal cene, ki pa so za zunanje omrežje in za mesto Bjelovar še nekoliko višje kakor v samem Zagrebu. Zasebniki, obrtniki, bolnice, zavodi in kulturne naprave plačajo kvh po 6 kun, javni lokali po 6.50, zabavišča po 8 kun. Pogonski tok je po 3 kune, reklamna razsvetljava pa je podnevi po 3 ln ponoči po 1.50 kun kvh. Lovro Matačič — inšpektor vojaških godb. Doglavnik maršal Kvaternik je imenoval opernega dirigenta Lovra Matačiča, ki je bil svoj čas dirigent ljubljanske Opere, za inšpektorja vojaških kapel v hrvatski državi Lovro Matačič bo vršil svojo službo v činu majorja. Iz Srbije Macedonski ujetniki se vračajo domov. že nekaj dni bo v velikem taborišču blizu Sofije ujetniki, ki so se vrnili iz Italije in Nemčije. Od usode težko prizadetim Ma-cedoncem, je plesna skupina »Sredec« priredila predstavo, predvajali pa so tudi bolgarski film »Oni so zmagali« in nekaj zvočnih tednikov. Ujetniki bodo odpremljeni na svoje domove. Banat za vzhodno fronto. Okrožno vodstvo nemške narodnostne skupine v Banatu je organiziralo zbirko darov za na vzhodni fronti ranjene vojake. 50 zabojev pijač ln peciva je bilo že odposlanih v Rusijo. Skupno so doslej odposlali 3499 polkilogramskih paketov. Otvoritev beograjskega gledališča odgo- dena. Za nedeljo 21. t. m. predvidena otvoritev Narodnega gledališča v Beogradu je bila zaradi tehničnih težkoč odgodena na poznejši čas. Datum otvoritve nove sezone bo pravočasno objavljen. ŠPORT Sedem imen — 7 uspehov Na atletskem mitingu v Milanu m plavalni tekmi v Rimu so se izkazali posebno Košir, žižek, Pelhan in Močan Težka Je tafla naloga, ki Je bBa naložena samo sedmim aktivnim športnikom iz naše pokrajine za preteklo nedeljo, saj sta morala dva izmed njih — atleta ing. Milan Stepišnik in Zmago Košir — nastopiti na velikem mednarodnem mitingu v milanski Areni sredi elite italijanskih mojstrov na njihovih tleh, pet drugih — najvidnejših predstavnikov plavalne sekcije SK Ilirije — ji a je moralo poseči v izbirno tekmovanje najboljših plavalcev, kar jih premore Italija, in sicer Branko žižek, Jože Močan, Ciril Pelhan, Otmar Mihalek in Henrik Loeser. Nedeljski nastopi naiih športnikov so bili huda preizkušnja ne samo zaradi močne konkurence, na katero je bilo treba računati, temveč še bolj spričo dejstva, la je letošnja sezona minila zanje vse prej kakor v znamenju sistematičnih priprav za tako težko delo na terenu. Medtem ko so atleti imeli vsaj nekaj domačih prireditev in so se kolikor toliko posvetili daljšemu treningu — to ne velja za Inž. Stepiš-nlka, ki se je vrnil na tekališče s precejšnjo zamudo — so bili plavalci prav dobesedno prepuščeni samo samim sebi. Enkrat so se pomerili sami med seboj, drugič so šli v vodo na Ljubljanico — kar tako, ker je bilo lepo vreme in so se hoteli oddolžiti spominu svojega pokojnega klubskega tovariša — potem pa jih je pot po idiličnem pokrajinskem prvenstvu, na katerem so deloma startali, deloma pa tudi ne, zanesla naravnost v stadion Fašistične stranke v Rim. če se upošteva vse navedeno, je sedem uspehov, ki jih je v nedeljo doseglo sedem naših ljudi, vrednih še prav posebnega priznanja. Naša pozornost je bila torej v nedeljo po pravici obrnjena v Milan in Rim. Po prvih poročilih, ki so kajpa zelo kratka in brez mnogih podrobnosti, ki bi gotovo še zanimala našo športno javnost, je o obeh prireditvah omeniti naslednje: V Milanu je mednarodni atletski miting prinesel prirediteljem in občinstvu neprijetno razočaranje, ker se med tekmovalci nista pojavila oba težko pričakovana Šveda Lindman in Larsson — dva tekača za zapreke — ki s ta zaradi slabih prometnih zvez ostala nekje na poti. Zato pa je bilo med nastopajočimi 6 močnih Madžarov, ki so mnogo pripomogli, da je bila prireditev na veliki športni višini, in je množica občinstva navdušena zapustila stadion. Da je bilo zanimanje še večje, so prireditelji vključili v spored tudi predprvenstveno tekmo med Ambrosiano in Milanom, ki se je končala s 3:2 za prvo. Ena izmed najlepših točk atletskega športa je bil tek na 1000 m, v katerem je nastopil med »kanoni« kakor Lanzi in S žabo tudi član SK Planine iz Ljubljane — Zmago Košir. V vodstvo je prešel Dora-scenzi, ki je tam ostal do polovice proge z odličnim časom 1:15, toda kmalu potem se je začela borba za zmago med Lanzi jem in Scabom, v katero je v zadnjem kolu posegel tudi Košir tako uspešno, da se je moral »stari« S ca bo zadovoljiti s četrtim mestom, medtem ko je Lanzi izboljšal italijanski rekord. V teku na 100 m se je po štirih slabih startih uveljavil Tito iz Rima s časom 10.8, kar je bilo prav za veliko presenečenje za oba favorita — Marionija in Montija, še bolj pa za Madžara Csanyja. Oba tekmovalca v zaprekah, ki sta čakala na oba Šveda, sta seveda prišla do zmage brez naporov. Na 5000 m so morali domači dve prvi mesti prepustiti Madžarom, toda pri vsem tem so z Beviacquo vendarle zabeležili nov italijanski rekord na tej progi- Izmed podrobnih rezultatov smo mogU v prvi naglici zabeležiti naslednje: 100 m: 1. Tito 10.8, 2. Marianl 10.9, 3. Csany. 200 m: 1. Marlani 22., 2. Csany 22.2, 3. Daelli. 110 m zapreke: 1. Facchini 14.7. 400 m zapreke: 1. Missoni 53.8. 400 m: 1. Missoni 48.5, 2. Ferrassati 49.5, 3. Donnini. 1000 m: 1. Lanzi 2:26.5 (nov Ital. rekord), 2. Dorascenzi 2:28, 3. Košir, 4. Sza-bo. 5000 m: 1. Szilagy 14:35.8, 2. Csaplar 14:36, 3. Beviacqua 14:37 (nov ital. rekord). Kopje: 1. Varszeghy 67, 2. Mateuccl £1.32. Kladivo: 1. Taddia 51.50, 2. ing. Stepišnik 49.65. Skok ob palici: 1. Romeo 4 m, 2. Zsuff- ka 3.90. O plavalnem mitingu v Rimu so naša prva poročila žal še skromnejša od milanskih. Na hitro smo izvedeli prav za prav samo toliko, da smo v prestolnico poslali tri najmočnejše plavalce v Žižku, Pelhanu in Močanu, od katerih je prvi zasedel dve prvi, Pelhan in Močan pa po dve drugi mesti. Dalje lahko ugotovimo še oba izborna časa žižka in pa dejstvo, da je znani italijanski dolgoprogaš Signori. na 1500 m zaostal tudi za Močanom. Podrobno so naši podatki takile: na 100 m prosto: 1. Vittori 1:03, 2. Pelhan 1:04.2, 3. Laciani. na 400 m prosto: 1. žižek 5:10.7, Z. Močan, 3. Manetti. na 1500 m prosto: 1. žižek 21:15.2, 2 Močan, 3. Signori. na 200 m prsno: 1. Bertetti 3:03.2. na 100 m hrbtno: 1. Angelin 1:15.3, 2. Pelhan, 3. Bergamo. V štafeti na 4 X 200 m so zmagali domačini s časom 10:10.4. V turnirju v waterpolu je zmagalo moštvo državnega prvaka Guf Rari Nantes iz Napolia s 6 točkami in boljšim količnikom pred Florentio. Dobro so prestali preskušnjo naši atleti in plavalci ln želimo samo, da bi dobili čim več posnemalcev tudi v ostalih panogah. Na njihove uspehe ln podrobnosti okrog njih se bomo čimprej še povrnili. Skromen spored doma V prijateljski tekmi je Mars zmagal nad Jadranom z 10 :2 (5:1) Ljubljana, 22. septembra Včerajšnja lepa jesenska nedelja je ostala za športnike in športno občinstvo doma skoraj brez dogodka. Samo dve nogometni tekmi, in še ti prijateljski in daleč doli na nezagrajenem igrišču Marsa za Kolinsko tovarno, nista mogli izpolniti praznine in zabrisati občutka, da v našem športnem stroju pri vsej dobri volji nekatera kolesa vendarle škripljejo precej na glas. Pri tem mislimo predvsem na nogometno družino, ki bi bila morala včeraj začeti svoj prvenstveni ples, pa so se v zadnjem hipu pojavile razne težave, iz katerih je bil najkrajši izhod samo ta, da so pri zvezi zadevo odgodili na pripravnejši čas. Kdaj bo to, je po vsem, kar nam sedaj nudi naš nogomet, prav za prav že manj važno, tembolj, ker se naglo bliža čas hladnih in bržkone* tudi deževnih dni, ko vsaj mi še bolj neradi hodimo na športna igrišča. Izmed sto in sto aktivnih pristašev nogometne igre so se ji včeraj posvetila samo štiri moštva na prej omenjenem manj znanem terenu v Zeleni jami. Dve izmed prvorazrednih in dve mladinski. Najprej so zaigrali mali — dvakrat po 30 minut, in sicer Hermežani in Marsovci. Siškarji so zmagali tesno ln komaj zasluženo z 2:1 (1:1). V glavni tekmi sta se sestali enajstorici Marsa in Jadrana, dva nazadnje bolj redka nasprotnika. Mars je zaigral čisto na veliko in je kljub vsem naporom Jadrana, da bi se ga držal, že do odmora postavil rezultat na 5:1, v drugi polovici pa ga je v isti sapi natančno podvojil. Končni izid 10:2 v korist Marsa kaže najbolj nazorno, v kako različnih formah so po dolgem odmoru nogometna moštva, ki so lansko sezono tvorila tako imenovano slovensko ligo. Obisk prireditve je bdi skromen. Razpis kolesarske dirke za prvenstvo pokrajine — to nedeljo popoldne na znani poduti- ški progi Slovenska kolesarska zveza LJubljana priredi v nedeljo dne 28. t m. kolesarsko dirko za prvenstvo Ljubljanske pokrajine za turiste, juniorje ln seniorje s startom in ciljem pred restavracijo Martine v Zg. šiški (poleg Gasilskega doma). Proga vodi skozi Zg. šlško, Koseze, Podutik, Glince, Dolnice, Dravlje, Zg. Šiška (8 km). Start za turiste bo ob 13.30, (2 kroga), start za Juniorje ob 14.30, (6 krogov) in start za seniorje ob 14.37 (10 krogov). Določbe. Dirka bo Izvedena po pravilnikih SKZ in po cestno policijskih predpisih. — Kolesa morajo biti opremljena z dvema sigurnima zavorama in zvoncem. — Za skupino seniorjev in Juniorjev imajo pravico startati vsi verificirani vozači, ki imajo Hcenco SKZ za leto 1941. — Vpisnina za seniorje 6.— Lir, za juniorje 41— Lire, za turiste 2.— Uri z doplačilom Lir 5.— za številke; slednji znesek bo vrnjen MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Kdor IMe službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, sa dajanje naslova ali sa šifro L. L—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženltve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. L—, taksa L. —.60, sa dajanje naslova aU aa Šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L —.60, taksa —.60, sa dajanje naslova ali aa tifro L. 2.—. Najmanjši znesek Je L. 10.—. Službo dobi rteseda L —.60. taks« —.60, za daianje naslova tli '> «fro t 2.—. Krojač dobi na dom moške plašče v delo. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 16342-1 Postrežnico za cel dan sprejmem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16352-1 Veliko trgovsko podjetje išče sposobnega trgovskega pomočnika, železninfrske stroke. Nastop službe po dogovoru. Samo resne ponudbe z referencami na ogl. odd. Jutra pod »Železni-rar«. 16334-1 Beseda L —.30, taksa —.60. z* dajanje naslova ali za Iifro 1 1.—. Brivski pomočnik dober, hiter delavec, iiče stalno mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16344-2 Dentistka dolgoletno prakso, iiče namestitve (operativo) v Ljubljani ali okolici za skromni honorar ali odstotek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dentistka«. 16338-2 Frizerska pomočnica dobra moč, išče službo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16347-2 Beseda I —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. Klavir in klavirsko harmoniko poučuje gospa po hitri in uspeini metodi. Pride tudi na dom. Začetnikom nudi tudi pouk teorije. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 16257-4 Prodam Beseda t —.60. taksa —.60, a dajanj« naslova ali za Mre l 2.—. Fotoaparat optika 1.2.8, z daljinome-tom, prodam. Jernejem cesta 31, Ljubljana VII. 16271-6 Čebele, čebel, panji: Prodam več dobro ohranjenih A. X. panjev m deset A. 2. panjev čebel s polovično zimsko zalogo. — Ceme Ivan, PodKpska c. 30. Vrhnika. 16337-6 Štiri dobre sode skoro nove. od 200—400 1, prodam v zameno aa žito ali živel. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Dobro blago«. 16348-6 Prodam voz z diro, sanke enovprež-ne, 2 samnea (Hufue), prsno vprego, angleiki komat, ročno slamoreznico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16327-6 Otroško posteljico dobro ohranjeno, prodam Frank. Stari trg 19-1. 16349-6 Kupim Beseda L —.60. taksa —.60. rt daianje naslova ali ta ?ifro I t — Leica kamero objektive, razni pribor, kurim. Prednost Xenon 1 :1,5. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Leica«. 16336-7 Stanovanja Seseda l —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro L Itflffft Beseda I —-60. taksa —.60. z; 'a tanje naslova iifro L 2.— Bianchi moško kolo poceni proda Bernardi, Mal-gajeva 4. 16334-11 Enosobno stanovanje išče starejša, samostojna gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren plačnik«. 16339-2la Krasno trisobno stanovanje s halo, sobo za služkinjo, kopalnico in centralno kurjavo v centru mesta, po ugodni ceni, zamenjam z dvosobnim stanovanjem, po možnosti t kabinetom in vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrt«. I6340-21a 200 lir nagrade ki mi preskrbi eno- ali dvosobno komfortno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez otrok«. 16295-21a Sobe iiče Beseda l —M, taksa —.60. za daianje naslova ali za iifro l 2.—. Boljšo sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, iščem za 1. oktober. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^»Soliden«. l6329-23a Žensko kolo 1 mesec rabljeno, prodam. Mirje 9-1. 16353-11 Radio Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. Radioaparat brezhiben Orion, 3 + 1. poceni prodam. Jenkova ul.13. 16335-9 Les Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. Les la 14 kom. 9Xl8cm, 6 m dolžine, obdelan za stavbišče, in 1 mecesnova kad la, 1000 1 prostornine, za rezer-var, skoraj nova s pocin-kanimii močnimi obroči, in 1 mala batna črpalka na ročni pogon za hišni vodovod, naprodaj. — Naslov: Chiodi, Dev. M. v Polju, pri postaji. 16333-15 Stroji Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za iifro L 2.—. Singer šivalni stroj ženski, z dolgim čolničkom, citre, vse dobro ohranjeno, naprodaj. Resljeva cesta 3-III., desno. 16343-29 Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje nas)'--a ali za iifro L 2.—. Sobo odda Una* 1 —.60, taksa —j6o. -lajanje naslova ali za Iifro L 2.—«. Sončno veliko (lamo in ssanjšo optrjnljeno sobo, s souporabo kopalnice, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutta. 16328-23 Opremljeno sobo sončno, s souporabo kopalnice ter posebnim vhodom, odda Šolane. Ilirska 14-1. INSERIRAJ V „JUTRUU! Dispooendo a Milano di on centra lissimo Ufficio con te-lefooo, assumerei la tappte-sentanza od tgcnzn •• ' ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami ob težki izgubi našega nadvse ljubljenega očeta, dr. JOSIPA TAVČARJA kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, se naj-iskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. prof. dr. B. Lavriču, prof. dr. K. Lušickyju, gg. asistentom in osobju univer. klinik, ki so z največjo požrtvovalnostjo in vestnostjo storili za dragega pokojnika vse, kar je bilo mogoče. Enako se zahvaljujemo čč. duhovščini in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 24. t. m. ob % 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 22. septembra 1941. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Ob težki izgubi našega soproga, brata, strica in svaka, gospoda KUNSTLJA NAČETA posestnika in gostilničarja izrekamo vsem za izraze sožalja prisrčno zahvalo. Izrecno se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. pevcem in vsem zastopnikom društev. Vrhnika, dne 22. septembra 1941. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI J. Marqnand 13 HVALA LEPA, GOSPOD H0T0! »Od mojega starega gospodarja je,« sem mu pojasnil. »Svoje dni sem bil shižabnik v njegovi hiši. Delati sem mu moral vse dni in vse noči, a plačeval me je slabo.« Jao me je poslušal z zanimanjem dobro vzgojenega človeka. Gotovo je mislil na meščtarme in odstotke, ki jih je spravljal kot služabnik v moji hiši. Zabavalo me je ustrezati njegovi radovednosti. »Moj stari gospodar je bil zelo varčen,« sem dodal, »ne takšen, kakor sem jaz. To pismo lahko vzameš in sežgeš.« — Vedel sem, da ga ne bo sežgal, marveč si ga bo dal od koga prečitati in prevesti; a to mi je bilo vse eno. »Jutri zjutraj mi lahko pri-neseš zajtrk ob osmih. To je zame jako zgodaj, vem, a kaj, ko imam opravke. Zdaj lahko utrneš luči.« Nekaj časa sem še sedel in upiral oči v temo. Pred letom dni bi me bilo pismo odvetnika Smytha nemara spravilo v zadrego; zdaj ne več. Misel na vrnitev se mi je zdela bedasta. Zavinki trgovskega zakonika me niso prav nič več zanimali, in prav nič več se mi ni tožilo po prejšnjem življenju, dasi je bilo življenje »mnogo obetajočega mladega človeka«. Pismo je dokazovalo, da sem se znal dobro boriti v areni, kjer si samo najbolj utrjeni rešijo življenje. Toda stranske sobe v newyorških odvetniških pisarnah so bile mračne kakor le kje na Kitajskem čum- nata pisarniškega vajenca. Delovnih ur ni bilo tam nič manj, in pogoji so bili skoraj enako slabi. Čeprav so mi pokloni v pismu godili, mi je med čita-njem vendar prihajalo na misel, da sem srečno odnesel glavo. Nedoločno sem 9e pokesal, ker ga nisem bil spravil, da bi ga pokazal Nori JoyceovL Rekla mi je bila, da sem izgubljen človek, toda odvetnik Smythe je očitno mislil drugače. Komaj sem drugo jutro odprl oči, sem se že spomnil, kaj me čaka. Rad bi bil posedel pod drevesom na svojem vrtu in čital liste, ali makar trudoma prevajal kakšno stran iz kitajskega obrednika. Namesto tega sem bil storil nekaj, kar sem bil zdavnaj sklenil, da ne storim nikoli več. Vtaknil sem se bil v zadevo, ki mi ni bila nič mar. Počasi sem se oblekel in sedel za mizo, da bi po-zajtrkal, ali jedi mi niso šle v slast. »Daj mi pripraviti rikšo,« sem rekel Jau. »V mesto moram.« Po tem, kar je zdaj prišlo, bi bil — da je bilo še potreba — lahko ustvaril sliko, kako se širijo novice v Pekingu. Jao mi je prenehal nalivati kavo. »Prosim,« je rekel, »jaz ne bi šel.« »Ne bi šel kam? Kaj hočeš reči?« Kitajci imajo poseben nagon, ki jih dela najboljše služabnike na svetu, hkratu pa čutiš v njihovi usluž-nosti neko presenetljivo odločnost. Časih se ti bog-me zdi, kakor bi sluga postajal gospodar. »Kje ste bili snoči?« je vprašal Jao. »Nesreča se je zgodila tam, nesreča.« Nisem ga vprašal, kako more slutiti, da sem spet namenjen k majorju. »Kakšna nesreča?« sem se zavzel. Jao je z brezčutnim obrazom prekrižal roke. »Hudooki vojak je mrtev,« je odvrnil. Vedel sem, da namiga va na majorja Besta, kajti med kitajsko služinčadjo smo imeli vsak svoj priimek. Odstavil sem skodelico s kavof, nezmožen, da bi takoj dojel pomen novice. »Motiš se,« sem oporekel. »Ni res, da bi bil mrtev.« »Mrtev,« je Jao ponovil. »Snoči, ko je bil v svoji knjižni sobi, so ga ubili. Njegov sluga ga je našel davi ob dveh.« Odrinil sem stol in vstal. Prizadeval sem si, da bi ostali moji gibi mirni, ker nisem hotel pokazati Jau, da me je njegovo naznanilo pretreslo. »Prinesi mi klobuk,« sem ukazal. »Prosim.« je vztrajal, »bolje bi bilo, da ne bi ŠIL« »Klobuk prinesi,« sem ponovil. Z nekakšno tesnobo sem čutil, da ve Jao mnogo več, vendar nisem hotel z izpraševanjem spravljati svojega ugleda ▼ nevarnost. Nad vsemi mojimi mislimi je prevladovala groza, v kateri sem bil snoči našel Noro Joyceovo. Več ko verjetno se mi je zdelo, da je bila ta groza v zvezi z Bestovo smrtjo, ne pa z njegovo pretirano užitkaželjnostjo. Ali ga je bila videla mrtvega? Je bila mar navzočna pri zločinu? Ali pa celo... Ni se mi zdelo izključeno, da bi ga bila prav ona ubila. Kdo je bil zadnji videl majorja Besta živega? Jaz ali Nora Joyceova? 7. poglavje Vse do vrat Bestove hiše mi ni prišlo na misel, da bi utegnilo biti Jaovo mnenje boljše od mojega in da je moje ravnanje prenagljeno in brez pametnega nagiba. Ze to, kar sem vedel o zakonih, ie bilo zadosten razlog, da bi se bil ognil tega kraja. Nikoli prej si nisem zadajal vprašanja, kako bi tukajšnja oblastva gledala na nenadno smrt britanskega državljana v Pekingu, a ta mah sem ostrmel, ko nisem našel policije na kraju dejanja. Ne pri vhodu ne aa malem vrtanjem dvorišču ni bilo videti radarjev. Vendar sem že ob prvem pogledu v obraze služabnikov spoznal, da se Jao ne moti. Bestovi sluge so kazali tisti trpni, z vdanostjo v usodo pomešani strah, ki je značilen za Kitajce. »Slišim, da je postal major žrtev nesrečnega dogodka,« sem rekel prvemu slugi. »Zelo -ni je žal.« Možak je bil na moč grd v obraz. Njegov nasmeh je menda pomenil, da ga žaloigra sama ne skrbi toliko kakor morebitne posledice. »Daj, prosim, pokaži mi gospodarja,«, sem rekel. Priklonil se je in me odvedel proti drugemu dvorišču. »Ko sem odhajal, je bil major še živ in zdrav,« sem dodal. »Upam, da se spominjaš.« »Da, da, spominjam se.« , »Je bil še živ, ko je gospodična odšla?« Sluga je zmajal z glavo. »Nisem je videl odhajati. Gospodar nam je bil ukazal, naj gremo spat. Rekel je, da ne sme poslej nihče več ne v hišo ne iz nje. Gospodična si je sama odprla vhodna vrata.« d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani