STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA St, tos LM vaa 9 neteoe L 22 t 6.50 v««. — r Sirokosti 1 V Letnik LIH ponedeljka, celo teto L 7! 30 ti. — O«hM0fe* m 1 ov»k« in obrtne otflaa« L 1 1.90, ojtnn* d«a*rnih prri itrmm L J.— 8. Phmcsco d'A*si«i 20. T«. vftd&UHni, c^itti r •kitic a« n+tmfa. NefrtrakiranA os »pr»i»mtn- ~ UM, nMU is tUk TMram «Edino st*. rOorMi <*e* OioMft Cfdumjl It 7, L n. - ti, S2L davni le odgDTomi m aikiHu proi Kip Peric. Francoske volitve V nedeljo 22. aprila in naslednjo nedeljo 29. aprila se je odboj evala ena izmed poglavitnih volilnih bitk, ki se imajo vršiti v letošnjem letu, katero mnogi radi oznaoajo kot «volitveno leto«. (Druge važne volitve bodo nemške, katere se bodo vršile v tem mesecu). Za francoske volitve je vladalo po vsej Evropi naj živahnejše zanimanje. Spričo velikega vpliva, ki ga ima Francija na evropski celini, je bilo t^,zanimanje v vsakem pogledu upravičeno, kajti od izida volitev je v parlamentarnih državah, kot je Francija, odvisna tudi smer celotne politike dotične države, in to ne samo notranje, temveč tudi zunanje politike. Presenečenja, ki jih lahko prinesejo volitve, pa so včasih posebno dalekosežna v pogledu zunanje politike in gori omenjeno zanimanje za francoske volitve je izviralo v inozemstvu ravno velike važnosti, ki se je pripisovala povsem upravičeno morebitnemu prevratu v dosedanjih tozadevnih smernicah francoske republike. Ta politika je bila utelešena — se lahko reče — skoro izključno v osebi ministrskega predsednika Raymonda Poinca-reja. Ob času svetovne vojne je hil Poincare, kot znano, predsednik republike in pod njim je doživela Francija zaželjeno zmago nad Nemčijo. Radi tega je povsem naravno, da sloni vsa njegova in njegove vlade zunanja politika na načelu nedotakljivosti novega položaja v Evropi, kot so ga ustvarile mirovne pogodbe. Povojne francoske vlade so utrdile ta novi položaj še s celim sistemom zveznih pogodb z raznimi državami na evropski celini. Poincarč pooseblja potemtakem v med-narodno-političnem pogledu voljo Francije po ohranitvi stalnosti v mednarodnem položaju in po konsolidaciji povojnih meddržavnih prilik na podlagi mirovnih pogodb. Toda na drugi strani je prevzel ta mož nase tudi ogromne naloge v domaČi notranji politiki države. Ko je obrazoval v 1. 19^6. svojo sedanjo vlado, je grozila deželi popolna valutna nesreča. Poincare je znal zavreti padanje franka ter ga ustaliti. Izdelal je tudi podroben finančni program, ki naj bi dovedel do končne postavne stabilizacije fran-^ ka na eni strani, na drugi pa do končne ozdravitve državnega proračuna. V ta poslednji namen je zamislil ogromno notranje posojilo, ki bo v mnogočem podobno liktorskemu posojilu v Italiji. Za presojo Poincare-jevega pomena v sedanjem hipu je predvsem važno dejstvo, da je prišel v 1. 1926. zopet na vlado, kljub temu, da je bila večina zbornice proti njemu. Nastopil je nekako kot «rešitelj domovine«. Prvi važnejši čin prejšnje zbornice je bil ta, da je izsilila odstop predsednika republike Milleranda, na čigar mesto je bdi potem (1. 1924.) izvoljen sedanji predsednik Dou-inergue. Tedaj se je ustanovil v omenjeno svrho takoimenova-ni «kartel levih strank». Poincare je nastopil z vso svojo silo proti temu puču, toda brez uspeha. Pozneje pa, v l. 1926., je ista zbornica morala izraziti Poincaireju zaupnico. Da je bilo to mogoče, se je moral seveda prej omenjeni «ka.rtel» razbiti. Poincare je dosegel to na ta način, da je sestavil svojo vlado večinoma iz bivših ministrskih predsednikov, med katerimi je bil tudi glavni voditelj «kartela« in tedanji neizprosni Poin-carć-jev nasprotnik — Herriot. Iz teh splošnih navedb je v glavnem razviden ves ogromni pomen letošnjih volitev na Francoskem kakor tudi pomen zmage, ki so jo izvojevale .stranke vladnega bloka proti etrankam levice. V naslednjem podajemo podatke o sestavi nove in stare zbornice: 1. 1924. 1.1928. Komunisti 27 16 Socialisti 104 104 fctepubl. socialisti 42 46 Radikalni socialisti 138 110 Neodvisni radikale! 49 64 Levi republikanci 87 94 Demokrati 14 22 140 Republik, zveza 108 Konservativci (mo-narhkrti itd.) 15 1* Večino Poinear*-jeve vlade so sestavljale sledeče »kupine: konservativci, republikanska zveza, demokrati, neodvisni ra-dikalci, levi republikanci. Te stranke štejejo v novi zbornici 332 poslancev in so napredovale v piimeri s svojim položajem v prejšnji zbornici za 93 glasov. V svojem znanem govoru v Bor-deaux-u je označil Po in carć o-m en j ene stranke kot svoje a veste 9ot«idnice, ki so ga vztrajno podpirale tudi v najtežjih časih. Te stranke so pa tudi edine, ki so pri volitvah napredovale, kar daje izidu volilne borbe še poseben pečat zmage Podncar*-ja samega, oziroma njegove politike. Radikalni socialisti so bili deloma za Poincarć-jevo vlado, deloma proti njej. Pri volitvah so zgubili 28 poslancev, od 138 mandatov, ki so jih imeli prej, so jih ohranili le 110. Kot do sedaj pa bo gotovo podpiralo Poincare-ja tudi nadalje vsaj eno krilo radikalnih socialistov, tako da bo znašala njegova veČina v novi zbornici lahko nad 400 glasov od 612. Če se pomisli, da so komunisti zelo občutno nazadovali, da so socialisti le s težavo ohranili isto število mandatov kot prej in da so radikalni socialisti, kot rečeno, tudi znatno padli, se lahko reče, da je Poincar6-jeva zmaga popolna in da so francoske volitve jasno pokazale, da je ogromna večina prebivalstva Francije na strani zmernih strank in stru j ter njihove no-t ran je in zunanje politike, kot smo jo v splošnem že uvodoma orisali. Poral&dBns&o zasedanje senata In poslanske zbornice Napovedane poročilo on. Musso-Hnija o zunanji politiki RIM, 2. Z jutrišnjim dnem se prične pomladansko zasedanje visoke zbornice, ki obeta biti zelo zanimivo. Ker se sestane med 10. in 15. maja tudi poslanska zbornica, ni izključeno, da bo zasedanje senata za časa zasedanja poslanske zbornice odgojeno. Na predstoječem zasedanju senata bo podal on. Mus-solini napovedano poročilo o zunanjepolitičnem položaju, katerega je obljubil na eni izmed poslednjih sej ministrskega sveta. Poročilo načelnika vlade se pričakuje s strani tukajšnjih političnih krogov z velikim zanimanjem. Davi se je- povrnil v prestolnico predsednik senata on. Tit-toni z ostalimi zastopniki visoke zbornice iz Turina. Poslanska zbornica se sestane po vsej verjetnosti, kot rečeno, med 10. in 15. maja. Na svojem pomladanskem—zasedanju, ki bo zelo kratko, bo zbornica odobrila še poslednji del državnega proračuna za poslovno dobo 1928-29. Danes zjutraj se je povrnil iz Neaplja v prestolnico predsednik zbornice on. Caser-tano, ki bo imel po vsej verjetnosti v teh dneh s predsednikom vlade razgovor o zasedanju poslanske zbornice in programu njenega takratnega dela. Konferenca v Rimu za ureditev predvojnega dolga bivše Avstro-Ogrske RIM, 2. Danes dopoldne je finančni minister on. Voipi v prostorih nacionalnega zavoda za zavarovanja otvoril konferenco za ureditev predvojnega dolga bivše avstro-ogrske monarhije. Na konferenci je zastopanih 7 nasledstvenih držav nekdanje monarhije in pa imejitelji obveznic njenega javnega dolga. Minister Volpi je s kratkim govorom pozdravil navzoče v imenu italijanske vlade ter o-črtal dosedanje uspehe dela za ureditev lavnega dolga bivše avstro-ogrske monarhije. Izrazil je nado, da bo dosegla konferenca s svojim delom svoj namen kljub delikatnosti in fca-motanosti vprašanj, ki so na njenem dnevnem redu. Besede finančnega ministra so napravile globok vtis in so žele odobravanja s strani na konferenci navzočnih. Konferenca je iakoj pričela a svojim delom« PnttUl Mh. Mnmu rti HIM, 2. V prestolnico je prispel danes zjutraj predsednik mednarodnega delovnega urada Albert Thomas, ki bo gost vlade. Thomas ostane v Rimu ae-kaj dni. Jutri ali pojutrišnjem ga bo sprejel minister kor porečij in načelnik vlade on. Mus-solinl. Za časa svojega bivanja v Rimu si bo Thomas ogledal prostore nekaterih konfederacij in bo prisostvoval tudi kongresu fa-^i 8 lovskih sindikatov, ki bo, kakor menda že znano, vrftil v Rimu od 6. do 8. maja- Okrožnico on. Tmaio za preprečitev raodk zlorab RIM, 2. Tajnik fašistovske stranke on. Turati je razposlal tajnikom pokrajinskih faSistov-skih udruženj okrožnico, ki izpopolnjuje ono, katero je razposlal državni podtajnik v ministrstvu notranjih' zadev on. Bianchi poedinim prefektom glede bahadtva, ki ga kažejo ob gotovih prilikah fašistoveka u-druženja, in ki se glasi: «Navzlic strogim svarilom, ki so bila izdana v tem pogiedu, se z vsakim dnem vedno boij množi nelepa navada onih, ki izrabljajo ta ali oni dogodek, da objavijo in Sirijo med občinstvom z najrazličnejšimi nameni revije, ki jih izhaja samo po ena številka. «Da pridajo fadietovska udruženja, ki izdajajo take reviije, tem poslednjim čim večji pomen, se ne obotavljajo nadlegovati člane vlade in strakine hie-rarhe ter politične voditelje s prošnjami, naj napišejo za to njihove liste kak članek. Vse to nima nikakega idealnoga niti praktičnega zmisla in je tudi v nasprotju s fa&stovskim »logom. V večini sludajev ne predstavljajo te revije nič drugega, kot izliv osebne domišljavosti im pustolovstva. Ponovno obračam pozornost pokrajinskih tajnikov na te obžalovanja vredne zlorabe in jih porivam, naj e-nergično nastopijo, da se take reči ne bodo več ponavljale.® v demontira neosnovane vostl RIM, 2. Afganistansko poslaništvo sporoča: »Afganistansko poslaništvo formalno demantira tendenciozne vesti, katere so priobčili nekateri ttattjanski in inozemski listi in po katerih naj bi bila afganistanska kraljevska dvojica tekom svojega bivanja v raznih prestolnicah in glavnih mestih Evrope ostavila pri svojih zalagateljih velike dolgove. Poslanstvo Izjavlja, da so bili vsi računi povsod točno plačani v gotovtai in da je afganistanski kralj v mestu, kakor n. pr. tudi v Rimu, daroval znatne denarne zneske siromakom ta. dobrodelnim ustanovam. On. Fedale na Angelskem RIM, 2. Minister nacionalne prosvete on. Fedele je bil danes dopoldne na Angelskem gradu ter si dal odpreti dvorane, v katerih so shranjena umetniška dela, katera sta podarila zakonca Pontini državi. Ob svojem prihodu je bil minister sprejet od ravnatelja urada tega umetniškega muzeja gen. Borgattija, od comm. Pontinija in njegove soproge. Ogledal si je dvorane ter nato s kratkim nagovorom proslavljal velikodušnost darovalcev. Letalo na morja TRIPOLIS, 2. Iz Zuare prihaja vest, da je motorni čoln kraljeve carine našel blizu tuniAke meje hidroplan «S 59. - vis», ki je pretekli teden odletel Auguste v smeri proti Tripolieu, kamor pa, kot je jasno, doslej Še ni prispel. Letalo je bilo primorano pristati radi silnega viharja, ki je onemoročil orientacijo In oviral polet. Dbtalo je ostalo 4 dni na morju. Letalci, poročnik Calo, pilot radiotelegrafist in motorist so ostali nepodkodovani, tudi letalo ni utrpelo nikake škode. RIM, t. Žena nekega železniškega uslužbenca je srečno porodila trojčke. Žena ima 31 let in je sedaj Že mati osmerim o-trokom, ki so vsi čili in zdravi. Koti putnik pri Vatikana RIM, Z. Danes dopoldne je novi francoski poslanik pri Vatikanu De Fontenajr izrodi pa-pe£u svo^a poverilna pisma. Sv. oče ga je nagovoril s kratkim govorom ter nato povabil na privaten razgovor v svojo zasebno knjižnico. Po tem razgovoru je poslanik De Fonte-may predstavil papeiu svoje spremi j e val ce. Zatem je bil »ovi poslanik pri državnem tajniku kardinalu Gaapavrija in v baziliki sv. Petra. Ustalil se je dalj časa na grobu cerkvenega patrona. Ipiinim med Vatikanom in Portugalsko RIM, 2. ciOsservatore Romano« je objavil besedilo sporazuma, sklenjenega med Vatikanom in Portugalsko glede cerkvene jurisdikcije v Vzhodnih Indijah. Konvencija vsebuje devet členov. Med drugim je določeno, da bo dkof v Bombayu, ki se ima imenovati, temenoma portugalske in ai^rleSke narodnosti. Papež je imenoval za bombayske-ga nadftfcofa o. Joahima Limo. Grada}* pristafcdiftča za hidroplan« v MIlana MILAN, 2. 1& Rima poročajo, da se je včeraj v ministrstvu za aeronavtiko sestala komisija, ki je imela izraziti svoje mnenje glede načrta za zgradnjo piista-jaliSča za hi dro plane v Milanu. Komisija je predlog odobrila in čez 33 mesecev bo moderno pristajal išče dograjeno. Za obvezno vporabljanje lignita RIM, 2. Z ukazom-zakonom, ki ga je kralj podpisal 5. aprila in ki je bil včeraj objavljen, je bUa dana ministru nacionalnega gospodarstva pravica, da odredi industrijskim podjetjem in z&sebnHfcom uporabljanje nacionalnega lignita, če je to iz gospodarskih in tehničnih ozlrov mogoče. Z ukrepom se namerava zagotoviti domači rudniški industriji lignita, ki se nahaja v težkem' jpoložaj u, nijeno življenjsko sposobnost. Izdajanje odredb v tej zadevi je prepuščeno ministru nacionalnega gospodarstva, ki jih bo izdajal po potrebi na podlagi poročil poe-dinih prefektov. NtrtdlvVariavl ma dan 1. maja BERLIN, 2. Po vesteh, ki so došle sem sinoči ob pozni uri, so nastali v Varšavi o priliki praznovanja 1. maja veliki neredi, ki so povzročili 8 Človeških žrtev. Poljski komunisti so napadli socialiste baje le z namenom, da bo videl afganistanski kralj Ahman Ullah, da so komunistične organizacije ne le v Rusiji, temveč tudi izven nje zelo močne. Do spopada je prišlo baš pred palačo, v kateri se nahaja afganistanski kralj. Tja je namreč krenila komunistična povorka, da počasti kralja, ki bo. kot znano, danes ali jutri odpotoval v Moskvo. Kralj je bil ob času spopada v palači. V Lvovu je bilo včerai aretiranih 70 komunistov. BMuska nioa na KitoM Tri nan, gjamo mesto fian - timgs v rokah nacionalistov TOKIO, 1. Vojno ministrstvo je prejelo brzojavko, ki se glasi, da je nacionalistična vojska pod vodstvom generala Čang Kaj Seka zavzela glavno mesto pokrajine San-tung Tsi-nan. Še pred njenim prihodom so čete pekinške vlade in sicer srfnočf zapustile mesto. Tukajšnje ministrstvo zunanjih zadev sporoča, da so nacionalistične oblasti dovolile japonskim vojaškim oddelkom, ki so se izkrcali v Tsing-tau, da se z železnico odpeljejo v Tsi-nan. Ladja cGitt* dl Milano* na Bpitabergih OSLO, Z Ladja «Citti di Mir lano» je prispela sinoči na Spitzberge. Ustavila se je v bližini Isfjordena. " LJUBLJANA, 2. Včeraj ob 11.22 se je povrnil zbor «Glas-bene Matice* s svoje turneje po Cehoslovaški in Avstriji v Ljubljano. [&9t tuta m\m Bioirta o odaoSaJtb mod Tarčijo in Italijo CARIGRAD, 2. Turftka zbornica se bavi v poslednjih dneh z drtavnim proračunom. Včeraj je bila raeprava o proračunu miinietretva zunanjih zadev in je minister Tevlik Rušdi beg podal daljši ekspoze o turški zunanji politiki. Govoril je o turških odnošajih napram Grčiji, Franciji, Jugoslaviji in končno napram Italiji. «Naši odnošaji z našo zapadno sosedo Italijo,» je dejal minister, «so zelo prisrčni. Poslednji pogovor v Milanu z načelnikom sosedne in prijateljske vlade, eno izmed uglednih političnih osebnosti nažih časov, znači pomembno etapo, do katere so napredovali naši odnošaji». Govornik je govoril nato o težavah pri ustvarjanju normalnih odnošajev med Turčijo in daljnim Vzhodom. Svoj govor je zaključil:' «Na koncu lahko izjavim, da se mednarodni položaj Turčije po zaslugi vlade in njene politike razvija ugodno in utrjuje. SUcn olhor u Bolgari]! Ogromna Skoda — Mnogo ljudi ranjenih SOFIJA, 2. Včeraj popoldne je besnel nad Staro Zagoro in okolico silen vihar, ki je t>o-Vzročil človeške žrtve in stvarno škodo. Mnogim hišam je vihar odnesel strehe. Velik del poslopij, ki so jih omajali že poslednji katastrofalni potresni sunki, so se docela sesule. 50 oseb je izgubilo življenje. SOFIJA, 2. Vihar, ki je včeraj divjal nad Staro Zagoro, je bil izredno močan, tako da je dvigal v zrak, kot poročajo, kar cele vozove s konji in vozniki vred, izrul je mnogo debelih dreves. Prebivalstvo je spet pobegnilo na prosto in se še sedaj ne upa več nazaj v svoje domove. Na poljih in v drevesnih nasadih je škoda ogromna. Vest pa, da bi bil vihar zahteval 50 človečkih žrtev, ni resnična, pač pa je bilo toliko ljudi težko ali lažje ranjenih. Dih jootsMe narodne skupftiie Zahvala predsednika giSkega parlamenta za izraze sočustvovanja In podporo Jugoslavije povodom poslednje potresne katastrofe BEOGRAD, 2. Narodna skupščina je zasedala včeraj in danes dopoldne. Na včerajšnji seji je predložil minister pravde zakonski načrt o sodnem postopanju pri civilnih tožbah, dr. Šećero^pa zakonski načrt o odkut$uagrar-ne zemlje. Pri tem poslednjem se je narodna skupščina ustavila dalj časa. Minister agrarne reforme dr. Andrić ie sprejel nekatere spremembe v zmi&lu zahtev opozicije, nakar je bil zakon z 213 glasovi sprejet. Na dnevnem redu je bil tudi zakonski načrt o nezdružljivosti advokature z notariatom v Hrvatski in Slavoniji. Ta načrt je bil istotako vzakonjen. Na današnji seji je predsednik dr. Peric po prečitanju zapisnika včerajšnje seje prečita! brzojavko predsednika grškega parlamenta Sofulisa, v kateri se ta zahvaljuje za izraze sočustvovanja in pomoč Jugoslavije povodom potresne katastrofe, ki je zadela najnaprednejši del Grčije- Na dnevnem redu današnje seje je bila resolucija poslanca Vujiča glede občinskih samouprav v Vojvodini. Stjepan Radić je imel dolg govor, s katerim je podprl zahteve poslanca Vujiča in kritiziral postopanje vlade. Minister socialne politike Radovič je odgovoril,, da predlogu, ki ga je vsebovala resolucija, ne priznava nujnosti. Njegovo stališče je zavzela tudi vladna večina. Seja narodne skupščine se je zaključila ob 14. uri, prihodnja bo jutri dopoldne. Velika poplava na Madaga-skarju PARIZ, 2. Ministrstvo za kolonije javlja, da je velika poplava povzročila pred dvanajstimi dnevi na otoku Madagaskarju veliko škodo. Več javnih in zasebnih poslopij se je zrušilo in več urolencev je utonilo. u Zrakoplov „Italia odletel Iz Stolna v smeti proti Vadsč-a STOLP, 2. Predvidevati je, da bo general N obi le dal povelje za odhod zrakoplova «Italia* še tekom današnje noči. Na letališču v Seddinu je vse pripravljeno. Vsi Člani posadke so pripravljeni za odhod, vojaštvo, kl bo pomagalo pri manevru za odhed, je že zbrano. Poročila s Spitzbergov naznanjajo ugodno vreme. General Nobile je vse skrbno pripravil in Čaka le Še najnovejša vremenska poročila. STOLP, 3. Vse je že pripravljeno za odhod. Motorji že buči-jo med vrvenjem velike množice, ki se je zbrala na letališču. Med trumo radovednežev, med katerimi je tudi mnogo poljedelcev iz bližnjih krajev, je opaziti tudi veliko število časnikarjev, nem&kih in inozemskih. V bližini hangarja so postavljeni mikrofoni: Beiiin je namreč poskrbel, da radio-ameterji lahko od daleč «prisostvujejo» No-bile-jevemu odhodu. Sam general je moral ugoditi zgovornemu gospodu, kretajočemu se okrog mikrofona, in spregovoriti za radio-amaterje nekoliko besed. Uporabil je priliko, da se je v italijanskem jeziku zahvalil za sprejem, ki ga je bil deležen, skupno z drugimi Člani ekspedicije, v Nemčiji. Deset minut po 3. uri je moštvo, službujoče na letališču, potegnilo ogromno zračno ladjo iz velike lope. Žarometi jo osvetljujejo, filmski operaterji so se postavili na ugodna mesta, da «u-jamejo» na film zanimivi dogodek. Vrvenje postaja vedno bolj živahno; še malo časa manjka do trenutka, ko bo general Nobile dal povelje, da moštvo izpusti vrvi, in ladja se bo dvignila v višine. STOLP, 3. Zrakoplov „Italia" se je dvignil ob 3.24 — Vreme je ugodno. Prekooceanske letalce odlikoval predsednik Coolidge V Washingtonu WASHINGTON, 2. Letalci «.Bremena» so danes prispeli v Washington, kjer so jih oblasti prisrčno sprejele. Pred hotelom, v katerem so se nastanili in raz katerega vihrajo amerLška, nemška in irska zastava, se zbralo na tisoče občinstva, ki je letalcem prirejalo velike ovacije. Uradni sprejem se je izvršil na washingtonskem letališču, kjer je kapetana Koehla in njegova tovariša pozdravil zunanji minister Kellog. Naglašal je v svojem nagovoru, da prekooceanski polet «Bremena» jasno priča, da je sodelovanje med narodi možno in da zamore obroditi velike uspehe. Izrazil je tudi svoje posebno zadovoljstvo radi dejstva, da pozdravlja v letalcih sinove irskega in nemškega naroda, katera sta toliko pripomogla k razvoju in napredku Združenih držav. Tudi letalec Lindbergh je prisrčno pozdravil evropske tovariše. Govorila sta nadalje tudi nemški in irski poslanik. Prekooceanski letalci so se nato povrnili v svoj hotel in so tam sprejeli zastopnike tiska, potom katerih so izrazili svojo hvaležnost radi lepega sprejema. Podali so se nato v predsed-niiftko palačo, kjer jih je Coolidge odlikoval z najvišjim ameriškim odlikovanjem za letalstvo. Letalci «Bremena» so prvi tujci, katere je doletela ta čast. Končno so se Koehl in tovarišd podali še na grob neznanega vojaka, kjer so položili vence. t. sala v Incidenti v Zagreba ZAGRRR, t. Ker je policija po nalogu notranjega ministrstva prepovedala vse javne shode in obhode, je prišlo včeraj v Zagrebu do manjših incidentov. Socialisti in komunisti so sklicali zborovanja v kinu »Olimpu* in «Apolu», policija pa jih je razgnala. Komunisti so nato skušali demonstrirati po Ilici, kjer so razbili več izložbenih o-ken trgovin, ki so bile odprte. Policija Je demonstrante razpršila in aretirala 17 ljudL, IL «£ĐINOSl> V dne 3. Aii^a 192&. Popoldne so se vršile v zagrebški okolici razne veselice, ki bo Jih priredile delavske organizacije, ki pa so potekle mirno in brez incidentov. BEOGRAD, 2. Ker je notranje ministrstvo prepovedal o vsa zborovanja in javne obhode, ki bi se imeli vršiti na dan 1. maja, se v Beogradu včeraj sploh niso vršile nikake prireditve. Avstrijski poslanik Hofflnger v avdijenci na jugoslovenskem dvoru BEOGRAD, 2. Kralj je danes sprejel v avdijenci avstrijskega poslanika Hoffingerja, ki zapuste te dni Beograd in odpotuje v Bern, kjer bo vodil posle tamkajšnjega avstrijskega poslaništva- Na njegovo mesto v Beogradu je imenovan dosedanji avstrijski generalni Ikonzul v Trstu Ploennies. Politične beležke Sprememba v čehoslovaškem trgovinskem ministrstvu Predsednik čeho3lovaške republike je sprejel v soboto, dne 28. aprila, demisijo trgovinskemu ministra dr. Peroutke in imenoval za novega ministra trgovine člana narodno-demokrat-ske stranke poslanca inž. Ladislava Novaka, ki je s tem postal Že tretji krat minister za trgovino. Z Novakom je sedaj formalno zastopana v vladi tudi uarodno-demokratska stranka. Vez med vladnimi skupinami v parlamentu se je s tem ojačila. Novi minister bo moral rešiti mnoga važna gospodarska vprašanja, ki so sedaj na dnevnem redu. Tako na pr. trgovinske pogodbe s Francijo, Poljsko in Jugoslavijo, pred vsem pa važno vprašanje povečanje produkcije sladkorja. Sprifto napovedi angleškega finančnega ministra Churchilla, ki je v spodnji zbornici naznanil, da bo vlada znižala uvozno carino na sirovi sladkor, je postalo vprašanje u-•rcditve sladkorne produkcije morda najbolj aktualno gospodarsko vprašanje čehoalovaške republike. Občni zh premenil današnje stanje. Visoke cene so razumljive le radi sedanjega pomanjkanja efektivnega blaga. Tendenca ovsu j© nestalna*. Kupčije so neznatne. Zaključki se delajo na podlagi L 119—121 franko postaja Trst. Otrobi ne zaznamujejo nikakih premikanj. Rojstva, smrti in poroke ▼ Trstu dne 1. maja 1928. Rojeni: 9; mrtvi: 8; poroke: 1. Iz tržaškega življenja Žalosten epilog avtomobilske nezgoda. Kakor smo poročali te dni, se je v nedeljo zvečer dogodila v bližini Kubeda v Koprdčini huda avtomobilska nezgoda, pri kateri so bile več aH manj hudo poškodovane štiri osebe, saed njimi tudi 41-letni Josip Udovtfi iz Ospa. Kakor znano, je bil Udov«, ki je zadobil zelo nevarne poškodbe — med drugim si je pretresel možgane in si poškodoval vratna vretenca — prepeljan skupno z ostalimi ponesrečenci v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Toda zdravniki ao si rarnen prizadevali, da hi mu rešili Življenje; včeraj zjutraj okoli 4. ure je nesrečni mož podlegel poškodbam. ■e* srtaNUlMs in priklopnim ▼osom Včeraj popoldne se je dogodila v ulici Fabio Severo huda nezgoda, ki bi bila skoro imela tragične posledica Okoli 17. ure je vozil po omenjeni ulici velik tovorni avtomobil tirme Gorlatto, ki je vlekel za seboj dva priklopna voza Na vogalu ulice Molin grande se je zadnji voz odpel in treba ga je bilo fpet priklopiti. Ta posel je botei izvršiti 58-letni podajač Friderik Petri, ki je spremljal šoferja, 32-letnega Antona Scridel, stanujoče-ga v ul. Prato št. 6. Toda ko ie s tem namenom stopil med priklopna voza, sta se vozili nenadoma premaknili in se tako približali, 4a je Petri, ki se ni utegnil pravočasno umakniti, obtičal vmes. Šofer, ki je to zapazil, je sicer takoj razmaknil vozova, toda kljub temu je Petri zadobil hude poškodbe: zlomil si je, kakor je ugotovil zdravnik reSilne postaje, ki je bil telefoirifcno poklican na lice mesta — več reber in najbrž zadobil tudi notranje pogkodbe. Po prvi pomoči je bil siromak prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti — če ne bo hujšega — najmanj mesec dni. Roko ura Je razmesarilo Pri delu v strojnem oddelku parnika «Rodi», zasidranem v prosti luki V. B. III., je 33-letm moto-rfst Marij Ritnbaldo, stanujoč v ul. Piccardi št. 10, sinoči okoli 21. ure prišel z levo roko med zoba s ta ko-- lesa nekega stroja, ki so mu ud hudo razmesarila nad zapestjem. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je. bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral približno tri tedne. Namesto denarja, ki ga je hotela izterjati, dobila —- po glavL To neprijetno prigodo je doživela 54-letna Benedikta Castro, stanujoča v ul. Molino a vento št. 2. Svojčas je namreč posodila neki svoji sosedi majhen znesek denarja, s pogojem, da ji ga vrne v določenem roku. Toda ta rok je davno potekel, a denarja ni bilo nazaj. Naposled je Castrovo minilo potrpljenje in včeraj se je podala k sosedi ter jo vprašala, kdaj misli izpolniti svojo dolžnost. Pridiga je bila najbrž precej ostra, kajti med Ženskama se je kmalu vnel prepir, ki se je za Castrovo slabo končal; nasprotnica jo je tako močno lopnila po glavi, da je Castrova morala iskati pomoči v mestni bolnišnici, kjer ji je zdravnik obvezal veliko krvavo bunko, ozdravljivo v 10 dneh. Tramvajeva — nezgoda Nenavadne «nezgode» je bil... žrtev tramvajski voz proge št. 4. ki je včeraj popoldne okoli 13. ure vozil od trga Garibaldi proti postaji pri Sv. Andreju. Med vožnjo je namreč izgubil... motor ker so se utrgale naprave, s katerimi je bil pritrjen. Radi nezgode, ki se ie pripetila na trgu Goldoni, je tramvajski promet na tisti progi obtičal za kakr- pol ure, dokler niso delavci popravHi voza. TržaSko sodišče Tatvina mizarskega orodja Pred Časom smo obširno poročali o obravnavi proti Ivanu Prasselig. obtoženemu več tatvin, in sicer: V noči 18. na 19. novembra pr. leta je bilo mizarju Alojziju Rebez ukradenega več mizarskega orodja v vrednosti okoli 200 lir. Pri vlomu v delavnico imenovanega so zlikovci pustili neko Železno o-rodje, ki je bilo pozneje spoznano za last nekega Ludvika Zidarič, stanujočega v Zavijah. Temu je bilo omenjeno orodje ukradeno. Po dolgih preiskavah so naposled karabinerji zasumi-li že večkrat kaznovanega Pras-seliga, pri katerem so izvršili hišno preiskavo. Ob tej priliki so naSli v hiši obtoženca skoro vse orodje, ki je zmanjkalo Re-bezu. Toda Prasseliff je odločno tajil. Karabinerji so začeli iskati njegovega brata Antona. Ko je ta izvedel, da ga iščejo, si je v noči 2. decembra — kot so listi svoj čas poročali — vzel življenje. Tuđi na obravnavi obtoženec taji. Pravi, da ni kradel in da o tatvinah ne ve ničesar. Orodje je dobil v dar od nekega Antona Prassel. To okolnost potrdi priča Peter Žerjal. Obtoženec trdi, da je v noči zločina delal v ške-denjskih plavžih. Branil je odvetnik Kobba. Prasselig ni bil obsojen radi tatvine, pač pa radi hranjenja ukradenega blaga na 1 leto in 2 meseca ječe, od katera bo moral Šestino presedeti v samotni celici. Drobne vesti Vrkunec dobrodušnosti V svetovnozjnani ameriški kaznilnici Sing Singu se je pri potil o po pomoti, da so držali nekega kaznjenca osem dni delj časa zaprtega, kakor je trajala njegova kazen. Ravnatelj je poklical kaznjenca k »ebi, opravičil se tn mu ponudil večjo denarno za odtegnjeno mu prostost. Toda kaz-nenec, star znanec kaznilnice, je smeje odklonil dar z besedama: «Le pustite, gospod ravnatelj, to ni nič. Obljubite ml, da mi pri eni izmed bodočih kazni odtegnete teh sedanjih oeam dni.» Po teb besedah je mofiko zepusta evo jo ječo. Me maralo žensk. Najvišji dvor v Otavi (Kanada, Sev. Amerika) ie soglasno sklen&I, da ženske nikakor ne morejo biti voljene v kanadski senat. Vesff zjforišfcega Goriške mestne vesti Imenovanja prefekturnega koml-sarja v Ren&ah Radi odstavitve bivšega renskega potešiata Graziamija, ki je bi) glasom pretek turnega cd loka pre-meiften v Grahovo, je gorlfika prefektura im em ovala sa Renče pro-fakturnega komisarja g. Moretti-ja. Ob prflikJ Grazlanljeve premestitve je W1 odpuščen iz slufcbe obCinski tajnik g. toz v občinah Renče, Vogersko in Bilje. Obenem z glavnim tajnikom sta bila odpuščena tudi zrani podtajnik Fccon-tl in neki sluga. TajniSLe posle pa je začasno prevzel g. Josip Harej, tajnik v Dornbergu. Ostavka sodnega svetnika in tajnika dri. praviLiiitva. Ostavko sta podala na tukajšnjem tribunalu sodni svetnik dr. Marizsft in taj-nik drfc. pravdništvn g. Marega. Iznred sodišča Tatinska družba pred sodiščem Med obtoženci se nahaja fetli znani Jurij Vuk. Včeraj dopoldne »e je pričel* na goriSkem kaz. sodišču obravnava proti deseterfm obtožencem, ki so deloma obtoženi, da so skuprm v družbi kradli po Gorici in goriški okolici. Obtoženci so sledeči: Pcior Ličen, star 36 let, rojen v Krmi i. Nahajal se ie do sedaj v trži:>i- 51* zaporih. Milan Gregorič, rojen v Bovcu, bivši obč. tajnik v Prva-čini, Milan Vuga, star 38 let, iz Podgore; Alojz Cemič, star 39 let, Iz Podgore; Jožef Faibjan, ptar 41 let, iz štandreža; znani Jurij Vuk, bivši kvesturni konfident, rodom vz Mirna, star 32 let; Oktavijan Krainer. star 26 let, stn znanega trgovca Otona Krainer j a ki ima trgovino v Raštelu; Rudolf Ple«-nich, s-tar 27 tet, rojen v Budimpešti, stanujoč v Trstu; Mari ja Ličen, stanujoča v Trstu, in Henrik D Osvaido. star 30 let, iz ltuttarsa. Razen 7ia>dnjih treh so vsi obtoženci uklenjeni. Kar sedem obtožb glede tatvine. Prva obtožba pravi, da je prvih 7 obtožencev skupno v letu 192 ter kolo, ki je bilo ukradeno na občini v Bi I jah Istotako se mora zagovarjati Marija Ličen iz Tr^ta, sorod niča Petra Ličena, da je skrivala ukradene predmete. D Osval-!o pa je kupoval ukradeno usnje. Proces se prične Okrog pol deseto ure pokliče predsednik obtožence v dvorano. Zatožna klop je pretesna za vse, zato se morajo razporediti po dvorani. Vsi obtoženci so dostojno oblečeni. Zlasti se odlikujeta v ten* obziru Jurij Vuk in Krainer. Tu Ji odvetnikom ne zadostuje ena sarna miza. Treba je bilo prinesti še eno. Vsa dvorana natrpano polna ljudi. Cela četa oškodovancev in prič. ki jih bo predsednik zaslišal. Priči Oton Krainer in hčerka Pavla, katere brat sedi na zatožni klopi, se razprave ne udeležita. Med odvet^ Tiiki je videti Pag-lillo, Miago*to-vicha; odv. Zemnaro. ki brani £ewt obtožencev, je poslal začasno svojega namestnika Veliko odvetnikov mamjka. Obtoženci so se hoteli dobro oborožiti. Predsednik opomni, da je bi-l Krainer sprva po kjri-vici obdolten tatvine napram svojemu lastnemu očetu. Zasliševanje prvega obtoženca Petra Učena. Predsednik eodišča je najprej saaftLŠal prvega in glavnega obto-fcenca Petra Ličnim. Za-sliftevamje je trajalo ves dopoldan. Ličen pravi, da pozna eledeče obtožence: Gregorifta, Vogo, Cerniča, Jurija Vuka, Krainerja le na pogled, Plemicha, Ličen Marijo, ki je njegova svakinja, ter D Osvalda Gregor!ča je spoznal, ko ae je ne- DNEVNE VESTI V Trfttv, dne 3. maja 192*. * •EDINOST* III. koč nahajal v zaporih. Ko se je obtoženec obotavljal povedati, zakaj se je nahajal v zaporih, ga vpraša predsednik: «Torej se bojite povedati, zakaj ste bili zaprt?* «Vetn, čakaj sem bil zaprt, toda ta stvar vas nič ne briga pri tem procesu!«* ■Kako da ne?» •Osumili so me tatvine!® «Pa Vuka. kdaj ate ga «pozial?» «Eh, bil sem njegov najemmik.» «Kje pa imate ženo?» «V inozemstvu.« Plemicha je obtoženec spoenal že leta 1918, ko je bil pri njem u-služben. Na vprašanje predsednika, kakšen pek lic da ievrSuje, pravi da je trgovski potnik. «Ali niste imel poleg lene še ljubimko ?» «Nel» «Kaiko ne, saj ste sam priznal!« *Da, pa ni bilo nič... resnega!« (V dvorani smeh.) «Kje pa ste dobival toliko denarja, da ste lahko živel kot gospod in imel §o «man 1 emjiA,o» 7r> «Kak5no «mantenuto»?» Odv.: «Saij jo je imel lahko zastonj!« (Smeh.) Zanika, da bi se bil kdaj družil s kako zločinsko tatinsko bando. «Ali ste se večkrat našli z drugimi obtoženci?« «Ne!» «Kako da ne, v kavarni «Adria- tico?« «Da, Greerortf pa Vuga in Vuk so kdaj prišli tja!» Obtoženec prizna da je dobil od GrcgoriČa tobačnico, pa le z nalogo, da jo proda. Gregorič mu je rekel, da je njegova last. Dobil je zanjo 2n lir, ko jo je prodal. «Pa denarja niste izročil Grego-riču?« «Ne, ker mi je izročil tobačnico in še 100 lir, naj grem v Opatijo radi trgovine s sadjem po njegovem nalogu.« «Gregorič pa pravi drugače.« «AIi ste res vi ponudil Vuku pisalni stroj?» «Kaj pa šel On mi ga je ponudil!« ♦ Kje pa ga je Vuk dobil?« «Rekel mi je, da mu ga je dal nek! njegov dolžnik.« «Ali je res. da ste vi izpra£eval Gregoriča o tem, kak Sna je Ur5i-Čeva hiša, kjer se je potem izvrfeila tatvina? Če je tam kak pes in če so okna zamrežena?« «Nič ni res, gospod predsednik.« Tudi to zanika obtoženec, da bi bil kdaj gcrvoril Gregoriču o tem, da se težko razpečava blajgo, ki so ga ou in Vuga ter nekdo drugi pokradli Uršlču. Obtoženec pripoveduje, da je nekoč leta 1926 ves truden prišel spat k Juriju Vuku. Okrog polnoči je je videl, kako io prišel k Virku mladi Krainer. Nekaj sta Šepetala ter nato izginila. Cez keke pol ure se je Vuk vrnil t ar nosil pod pazduho cel zavoj blsga. Pokazal mu ga je. češ da ga je ukradel pri Krainer j u e pomočjo Krainerjeve-ga sina samega. «Torej ste bil zelo v zaupnih od-nošajih z Vukom?« , đa je Vukova last7« «Da je vedel!« Za kolo je obtoženec dobil 275 lir. 75 si tih j® obdržal sam. Kako je Lifien zvedel, da Je Ml Vnk zaupnik kvesture? Odv. Paglilla stavi obtožencu več vprašanj, med temi tudi naslednje: •Ali je vedel obtoženec, da je bil Vuk zaupnik goriške kvesture?« Ličen: «Seveda sem vedel. In sicer mi je nekega večera rekel neke besede, ki so se mi kar zagabile!« Predsednik: «No, da »IMimo, kakšne so tiste ogabne beeedel« «Vuk je nekoč posodil nekemu Čaku, natakarju v kavarni «Adria-tico«, neko majhno vsoto, kakih 100 lit Pozneje pa je zahteval od ubogega natakarja, ki ni imel toliko, da bi si čevlje dostojno očistil, celih 500 Hr mesto 100 lir. Natakar se je branil in mu ni hotel toliko dati. Vuk se je raztogoUl in je rekel, da če mu Cak ne da denarja, da ga ubije. Cak je šel na k ves turo in Vuka zatotifl. Tedaj pa mi je Vuk rekel: tfBoš videl, kaj bom storil Iz kavarne «Adriatico»!» In zvečer res vidim, da je bila kavarna že ob 11. zaprta. Vprašal sem Vuka, čemu. Ta pa mi je rekel: «Po moji zaslugi. Šel sem na kreaturo, kjer mi vse verujejo, in sem rekel, da se v kavarni «Adriatlco» razpravlja o politiki in da se tam zbirajo «§čavi«. Zdaj se me bo zapomnil ta natakar!« Na tem mestu se je končalo izpraševanje prvega obtoženca. Predsednik je prenesel razpravo na popoldanske ure. Kako se zagovarja MIlan Oregorič Popoldne ob treh se je obravnava nadaljevala Predsednik je pri popoldanski razpravi, ki je trajala do pol osme ure zvečer, izprašal vse obtožence. Daljše je bilo izpraševanje Gregoriča in zanimivo izpraševanje obtoženca Jurija Vuka, okaterem bomo podrobneje poročali jutri. Milan Gregorič je bil svoj čas uslužben v Prvačini kot občinski tajnik. Radi poneverbe 8000 lir je moral pozneje v zapor. Kot se zdi, se tudi pozneje, ko se je vrnil iz zapora, ni poboljšal,. kajti vnovič so ga spravili na varno radi številnih tatvin v škodo njegovega strica Uršiča in bi-ljenske občine, kjer je bil ukraden pisalni stroj. Sicer pravi, da je i-mel namen, pošteno živeti. Hotel je vstopiti med neapeljske mestne čuvarje. Pozneje je bil celo zastopnik neke zavarovalnice in končno trgovski potnik. Z Ličenom se je seznanil v zaporih, iu sicer na dvorišču, ko so hodili na zrak. — Tam sta se zmenila« da bosta, ko prideta ven. začela skupno krupče-vati s sadjem in ga izvažati v O-patijo. Pozneje je Ličena večkrat videl v kavarni «Adriatioo», kamor je on hodil vsak dan po kosilu do treh. Poznal je tudi Vugo, vendar z njim ni imel nič skupnega. Vuku ni nikdar ponudil pisalnega stroja. Z Vukom sta se pa poznala. «Vuk pravi, da ste mu ponudil v prodajo ukraden pisalni strog!« «Če pravi to Vuk, je norec!« «Ali niste rekel Vuku, ko je šel v Trst. naj reče LJčenu in Vugi, naj vam dasta omenjeni denar,, ker ste pomagal pri tatvini pisalnega stroja!« «To pravi Vuk- Jae se mu rekel ie, naj reče Ličenu, kdaj mi bo vrnil denar, ki mi ga je bil dolžan !» «Cemu vas torej Vuk obtožuje?« «To bo najbrž vedel on! Vprašajte njega!« Ni res — trdi obtoženec, da ga je Ličen povpraševal o družini Ur-šič in o tem, če stanuje kakJ&na dr ur? ina na Mljenskem županstvu. »Ličen me je le vprašal, če imajo morda na županstvu pisalni stroj, ker če ga nimajo, bi ga i*Be«ir«s■9mmmmnwm FERRO CHINA PiGATTi Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI tn za OKREVANJE LEKA&NA ZAMET?! - TRST - Via Mazzlnl PODLIST-EK V. J. KRIŽANOVSKA: (79) Fajčevina Roman v štirih delih Iz ruSčine prevedel Z. V9 —• Ali ljubiš Derevnina toliko, da bi gu vzela tudi proti volji staršev in bi tvegala, da te razdedinijo? — O, seveda, samo Ce je to mogoče. Mislim, da nimajo pravice onesrečiti me zaradi neumnih političnih in verakjfc predsodkov. Daa so me £e za detnstva učili sovražiti Rusijo, jo jaz ljubim in Ruse tudi in z veseljem sprejmem pravoslavje in pokažem, da se ne bojim pastorja in njegove hinavske pro povedi. Naj oče in babica obdrži ta zase moj denar! Dmitrija tako ljubim, da sem rajfti pripravljena jesti z njim suh kruh, kakor pa voziti se z zoprnim Appeldornom v kočiji. Jok je pretrgaj njene besede. Milica jO je potegnila k sebi in jo poljubila. — ObriSi si solze in ne obupuj, jaz ti pomorem k sreči. Samo ne vem, če bo moj načrt ugajal Dmitriju Pavlo viču; toda ti poznaš in mo-re5 odgovarjati zanj. Poslušaj me dobro in ne prekinjaj me. Pred v.^em mora biti on varen pred grožnjami tvojih staršev, druslč mora biti neod- visen, zato mora pustiti vojaško službo. Mislim, da mu ne bo težko zamenjati jo z oskrbništvom v Turovu, ki mu ga jaz ponujam: plača tri tisoč rubljev, prosto stanovanje, kurjava in hrana. Pod temi pogoji se dt udobno živeti. Sedanji oskrbnik, ubogi Verigiu, je zelo bolan in ne more več služiti; nakažem mu pokojnino in on uvede Dmitrija Pavloviča v delo. Če mu bo to delo ugajal^ bo sčasoma prevzel še upravljanje Vsesvjatske-ga, odkoder preženem Libermana, kakor hitro zatisne moj ded oči; ta nemški tat mi je prišel do grla. Predno pridem k nadaljnim podrobnostim, povej mi svoje mnenje. Kiti jo je navdušena poslušala, proti koncu pa ni več vzdržala in vrgla se je prijateljici okrog vratu. — Mislim, da bo Dmitrij ves iz sebe od ta-dovoljnosti. Njegov oče je imel posestvo v Pekovski guberniji, in on sam bi ga rad upravljal, toda posestvo je premajhno, zato gospodari na njem njegov brat, medtem ko je on vstopil v službo; njegova želja je živeti na deželi. Toda; draga Milica, meni še ni jasno, na kakšen način naj ae poročiva proti očetovi volji; jas ne vem niti to, kako naj obvestim Dmit^ja o našem feia&rtu, ker me zasledujejo. — To ao malenkosti. Takoj mu podrobno napišeš o vsem, pismo mu poftljem po Dunji in ona nama prinese odgovor; prosi ga, naj ti sporoči naslov, po katerem si bomo dopisovati. Glede poroke sem si nauravfla načrt. Sat s« oolnoletna? — Da, saj fm«™ ie dvaindvajset let. — Izvrstno. Crez nekaj dni grem .v Pariz kupovat balo in skušala bom tako ukreftiti, da te puste z menoj, ker da se moraš raztresti in se pripraviti za srečo, ki te čaka kot baroneso pl. Appeldornovo. Tam pripravimo tudi tvojo balo, a na povratku se podava v Turovo namesto v Pe-trograd. Tam naju bo že čakal ženin in tedaj se poročita. Vso nevihto sprejemam nase. — Ah, kako lepo si vse to zamislila; toda bojim se samo, da me ne bodo pustili s teboj, — je zastokala Kiti, ki je kolebala med upanjem in strahom. — Le vse meni prepusti, boš videla, da te bodo pustili. Samo previdna bodi tn ne pokaži se, da nisi več žalostna. — Glede tega bodi mirna. Kdo pa naju bo poroča T Oče Nikander? — Ne, ne maram ga zavleči v to zadevo, to moro napraviti tudi oče Teofil, tisti, ki je nekoč poročil Greto Milerjevo in Leonlda Jurasovega. Se tedaj se je lotil takih reči, ko je imel deset otrok; zdaj pa Je že star, kmalu pojde v pokoj, otroka ima preskrbljene in on nič ne tvega, poleg toga pa se bom dobro nagradila. Pojdi v svojo sobo in napiši kmalu pismo, ker ne smemo izgubljati časa. Sestrični sta se goreče poljubili TLk pred obedom je stopil v »prejemnico, kjer so Mil vsi zbrani, stari knez Zagarin; bil je videti potrt in utrujen. Ko je zagledal Milico, je obstal, obraz se mu je stemnil in globoko je vprl pogled v Berenkla-va, kakor d aproučuje sleherno poteza njegovega obličja; toda črez nekaj trenotkov se je že premagal in z naglimi koraki stopil k Milici in ji prožil roko. — Dovolite, da vam izrazim svoje iskreno in globoko obžalovanje, Milica Jurjevna, da mi ni dana sreča, da bi vas smel kedaj imenovati svojo bčerko. Iz vsega srca vam želim, da bi vas vaš novi ženin osrečil. Rahlo se je poklonil Berenklavu, in ne da bi čakal odgovora, se je okrenil k vstopivfeemu Mi-hailu Petroviču. General je začel živahno pripovedovati vsebino poročila, ki ga je prejel od redarstveno oblastnije bližnjega mesteca glede Janine. Pokazalo se je, da je Mihail Petrovič uganil, ko je domneval, da se bo Janina najprej zatekla v Varšavo; tod tam je izginila sleherna sled za njo in treba je bilo čakati na daljna poročila. — Moj Bogi Zaradi take ženske si je Igor uničil življenje, — mu je pri šepetal knez in vzdihnil. _ Da, to je bila pogubna pustolovščina, —- je tudi polglasno in sočutno rekel Mihail Petrovič, nato je vprašal glasno: — Kaj pa Rostislav Ivanovič, ne pride k obedu? — Moram ga opravičiti. Je pri bolniku in ga ni hotel pu9titi samega, je odgovoril knez in ponudil laket Matildi Ferdinandovni. IV. _ t»——»———~ vseh svojih 704 članov nudi najpopolnejšo varnost za prihranke. Iz-rtatno naraščanje posojil za nad pol milijona lir, to je 2,015.894.99 L ti opra m l 1,406.744.50 prejšnjega feta. pa dokaomja, da osobito mali |*>tiestnik in obrtnik v vedno večji juen-i potrebuje pomoči nadtti do-jnačih denarnih zadrug, ki so prau vi blagoslov za obstoj kmetij in za razvoj trgovine v naSih krajih. Skupni promet se je radi revaluti-0ije lire in initanju cen blaga osobito z ozirom na tekoči raiftun nekoliko znižal in je znašal l 18.183.530.63. • Cisti dobiček v preteklem upravnem letu je znašal L 6.727.26, od katerega se je v smislu zakona in zadružnih, pravil pripisalo 9 desetin rezervnemu zakladu, ostanek v znesku 675 L pa se je porazdelil v dobrodelne namene. V načelništvo in nadzorništvo so bili enoglasno izvoljeni vsi doso-danji odborniki. Pripominjamo z zadovoljstvm, da so v načelništvu in nadzarništvu zastopani vsi sloji prebivalstva. RENČE Razstava obrtne strokovne šole Tukajšnja obrtna strokovna šola za zidarje otvori v nedeljo, dne 6. maja, ob 10. uri dopoldne, ob priliki sklepa Šolskega leta običajno vsakoletno razstavo. Oni, ki se za stvar zanimajo, bodo razstavo go-gotovo posetili. Kulturni vestni k Čehoslovaki v Rusiji. Drakomireckij, znani ruski sla-vofil, ki je svoj Čas izdajal v pe-trogradu list pod naslovom «Ruska Beseda» in je igral vodilno ulogo v društvu slovanske dobrodelnosti, je izdal v samozaložbi zanimivo knjigo pod naslovom «Cehoslovaki v Rusiji 1914—1920.» v kakšnem duhu je knjiga pisana nam izpričuje moto, ki stoji na prvih straneh knjige: «Brez Cehov bi bila slovanska stvar za vedno izgubljena; oni so jpredstraža celotnega Slovanstva.» s tega stališča poizkuša pisatelj orisati ulogo Cehov v Rusiji in hoče razdreti marsikatero legendo, ki se je širila o njih med ruskimi emigranti, posebno o dvomljivem zadržanju čehosiova-Skih legij on ar je v, češ da so predali generala Kolčaka boljševikom; pobija tudi govorico, ki spravlja v zvezo legljonarje in ruski Hati zaklad. Prvi oddelek knijge oriše definicijo slovanofilstva, obeaiem o-piše tudi, kako so znali Celi i izrabiti svetovno vojno v vojno za osvobojenje slovanskih narodov. Biugi odidelek opisuje življenje in delovanje Ceho-slovaŠkih legijonar-jev v Rusiji do tisie dobe, da so se vkrcali v Vladivostoku in se odpeljali v domovino. Tretji del knjige, ki nosi naslov «Obtožbe in dej-stva», je posvečen polemiki s tistimi emigrantskimi pisatelji, ki ao Cehom očitali različne stvari in so hoteli na ta način kaliti prisrčno razmerje med bratskima narodoma. Pisatelj je uporabil za svoje delo zelo obširno gradivo v ruskem, ee&kem, poljskem, francoskem in nemškem jeziku in je svoje trditve podprl z dokazi. Kdor bo hotel izvedeti resnična dejstva o delovanju čeških legijonarjev v Rusiji, bo moral seči po tej knjigi. Amerikanski razpis nagrade. Dve amerikanski založbi v Bostonu sta v zvezi z mesečnikom cAmerikanska legija» razpisali veliko nagrado v znesku 25.000 dolarjev (poleg tantije-m iz dohodkov za dovoljenje filmskega posnetka) za najzanimivejšo in oh enem boljše pisano novelo iz svetovne vojTie. Tekme so se lahko udeležili vsi svetovni pisatelji, le da je moral biti spis, ki ni smel presegati 70.000 besed, spisan v angleškem jeziku. Na vsak način je ta nagrada zelo bogata, rok za pošiljanje rokopisov pa je potek p 1 dne 1. maja. Ustanovitev naredne knjižnice na Poljskem. Uradni list poljske republike je prinesel predsednikovo odredbo, po kateri naj se ustanovi v Varšavi poljska narodna knjižnica. Knjižnica bo podrejena ministrstvu za uk in bogoča^stje. Njena naloga bo zbrati vsa dela, ki so izšla v poljskem jeziku, dalje vse izdaje v tujih jezikih, ki govore o Poljski in končno tudi tiste tujeje-zične izdaje, ki so bile pomembne za poljski duševni razvoj. Narodni knjižnici bodo priključili tudi bi-blijografski zavod, ki bo podrejen ravnatelju knjižnice. Kot temelj (narodne knjižice bodo služile tiste zbirko, ki so bile v zadnjih osmih letih kupljene na državne stroške ali pa jih je država dobila kot povračilo od tistih držav, ki ao prej vladale na*i deljeno Poljsko. Med tem gradivo«! so posebno zianimiv rokopisi MickieviČa in rtruprfch pisateljev. To čas no že pripravljajo (poslopje za novo državno knjižnico. Ruski pisatelj OhviljoviJ. Znano je, da tudi na Ruskem leposlovje ni popolnoma prosto. Pisatelji pogosto ner pišejo tako kakor mislijo, ampak država hoče. Pogosto se agodi, da mora pisatelj, ki se je dolgo boril proti tomu, za-pifstiti svojo prejšnjo pot in pisati tako, kot je cenzuri povSeči. Tudi ukrajinski pesnik Mikola Chviljo-vij je zadnji čas priobčil v cha/r-;kovskih listih izjavo, v katerih se .odpoveduje svojim nacionalističnim. zablodam in pro»l komunistično stranko in obenem nekatere komunistifcae publiciste, proti katerim se je itdoiji čas bojeval, na pontften aattn odpuščanja. On nor znanja obenem, da je konec romana «PoMi» uničil, da bi svoje poii-titeo m. literarno ime »očistil tega madeča*. Prefcttcal je tudi ideje, ki jih je propagiral v svojih člankih «Ukrajina ali Mala Rusija*, «Pri-kfopitev k Evropi«, in se izroča na milost ali nami los t v roke komunist itni stranki in njenemu centralnemu komiteju. Pisatelj je Sivel že nekaj mesecev na Dunaju, kjer se je mudil radi svoje bolezni, in pravi, da ga je bwB bivanje v inozemstvu privedlo do tega, da je storil, kar je storil. Umetniške nagrade med Litvanci. Tudi litvanska država, dasi je zelo mlada in majhna, razpisuje vsako leto Iz kulturnega fonda nagrade za najboljša literarna dela. V tean aziru je lahko mlada Litva v dober vzgled marsikateri moderni veliki državi. Za leto 1927. so dobili nagrade pesnica Aspazija za svojo pesniško zbirko »Velikonočni čas»; lirični pesnik Kart Strahl za pesniško zbirko «Dih zemlje»; dramatik Julij Peterson aa komedijo «Gos pa s šestimi čuti»; pripovednik Jan Akjuraters za zbirko novel «Sanjači»; romanopisec Jan Vevselis za roman «Poljski ljudje» in literarni zgodovinar Rudolf Eg-le za kritično izdajo zbranih del Edvarda VVeidenbauma, ki je eden najznamenitejŠ. predstavnikov lit-vanske klasične literature. Nova ukrajinska literatura. Oleska Slisarenko, ki ni več mlad pesnik, je izdal v državni založbi pesniško zbirko pod naslovom «Baj.da», ki natn predstavlja njegovo pesniško ustvarjanje v letih 1911 do 1917. Slisarenko je napravil pot iz ljubezenske subjektivne lirike do tovarniške lirike, ki ie v danatali sovjetski Rusiji vsa] pri kritikih xek> čislana. Baj-da je Junak neke stare ukrajinske dame, ki g* p senik postani v sredo današnje Rusije in -mu poloti, v usta sanje o imil Odrrtini- Ta naftin Je v Rusiji sadnje čase zelo pogost, saj so na teti način modernizirali celo pesem o Igorju. Vendar se acftl, da je Slisarenko tudi v resnici navdušen za nove ideale. Te«« bi ne mogli trditi o pisatelju Ka&tiri, ki je istočasno isdai zbirko novel «Zlsanana prjrsjaha*. Kač ura je veliko radikalnejši kot Slisarenko, ali dela se tako, kot bi bil strašno radikalen. Kljub temu pa se posna vsem njegovim novelam, da niso potekle iz njegovega notranjega prepričanja, ampak, imajo nekaj prisiljenega in narejenega na sebi. Nova gledališka dala. Miroslav Krleža, znani hrvatski pesnik in dramatik, eden najkrep-kejših talentov moderne hrvatske literature, je spieal novo dramo pod naslovom «V a©oniji»,ki jo bosta igrali zagreb. in beograjsko narodno gledališče. Njegov drug Gustav Krklec, ki je tudi zelo krepek talent, je poslal beograjskemu narodnemu gledsiiS&u svojo novo komedijo «Špla modernih plesov**. To je drugo dramatištoo delo tega pesnika; njegova d«*na «Orot»ni-ca», ki jo je bil spisal pred leti, je bila uprizorjena na različnih odrih z zelo odličnim uspehom. Razprave o poljskih pisateljih. «Naši pripovedniki« se imenuje knjiga kritičnih razprav o Orzsi-kovi, Boleslavu Prusu, Sienkiervi-ču, Reymontu ki Žerorasksmu, ki jih je spisal poljski publicist Stanislav BaCinski; knjiga je irfla v Varšavi in predstavlja lep donesek k poznanju omenjenih vrhov poljskega pripovednega slovstva. Razne zanimivosti Ali živimo u nadsvetu ? Riba, ki plava v vodi, se niti ne zaveda, da živi v svojem prirpd-nein elementu. Pet let star otrok ne ve ničesar, da, ga od vseh strani obdaja zrak. Najdemo 'tudi mnogo starejše otroke, ki tega še ne znajo. Resnica je, da živimo v zraku, ki od vseh mogočih strajni pritiska na nas s približno težo enega kilograma na vsak kvadratni centimeter- Ko se veter igra z nami ali kadar mahnemo z roko naglo sem in tja, čutilno jasno, da smo potopljeni v neki popolnoma prozorni — rekli bi — tekočini. In ta zračni ocean, v katerem živimo, nam ne dopušča spozna/ti ono, kar je izven njegovih mej. Podobni smo ribi, ki leži na dnu globokega morja: ona ne zna in si niti ne more predstavljati, da obstaja nekje popohioma drugačen svet. Tudi mi ne poznamo in si ne moremo predstavljati sveta, ki bi bil drugače« od našega in ki bi bil vendarle dom kake vrste življenja. Iz tega £lede vprašanja: Kaj J« torej izvon naše zemlje, izven našega ozraftja? Ie Ceea je sestavljen zunanji prostor ali vsemir skoro-da popoln vakuum, to je zraka skoro popolnoma prazen. Agronomskih dokazov za tako trditev imamo dovolj. Ako pravimo, da na luni ni zraka, imamo v mislih nekatera opazovanja, ki smo jih bili napravili. Kadar luna na svojem potu zakrije kako zvezdo, stori to nenadoma; nam se zdi, da zve®da v trenutku izgine za n*o. Ako bi luno obdajal zrak kakor obdaja našo zemljo, ae tak pojav ne bi zgodil tako nenadno. Ako je torej n!a našem traibantu kaj ozračja, je to nizko, prav gotovo ne sega dlje kot par sto metrov od površja. Debelina našega ozračja pa znaša — kot sklepajo nekateri učenjaki — okoli tisoč kilometrov. Znanost danes ve, da v vsemiru ni prav nikake toplote in da vlada po vsem tem neskončnem prostoru temperatura, ki jo imenujemo absolutna ni-čla, ki je označena a Številko 273 stopinj Celzija pod temperaturo zmrzujoče vode ali ta-lečega se ledu v vsemirju. Ta dobro z naina dejstva so znana že mnogo let. Prav zanimive poskuse s skrajnim mrazom pa je v poslednjih letih napravil prof»or Kar meriing Onnes na vseučilišču v Levdenu. Ko je izpreminjal plin helij v tekočino, je skoro dosegel absolutno ničlo — popolni mraz. Pri Urici skrajno nizki temperaturi se pa pripeti marsikaj zanimivega- - Kadar teče električni tok po žici, povzroča toploto; ako gre zadostna mnodftna toka po žici, postaj slednja razbeljena. Ta pojav vrdi-mo prt navadni električni žanuci. Ko bi-s* to žarnico odnesli v med-svetovm prostor, kjer vlada absolutni mraz, in jo poMuiArtt tam razžariti z istim električnim tokom kot na zemlji, bi videli, da Je naše delo zaman. Pri tolikem mrazu namreč izgubi vsak provodnik e-lektrrke svojo odpornost ali reei-atenco popolnoma. Električni tok bi nemoteno tekel po drobni iiei v žarnici, a ne bi je segrel. Profesor Orvnes je na tak ^f^P^ zi drobne provodnike snkmto močne električne ^ ril pri navadni toplo«, M prevodniki t trenutk-u zgoreli. V takem skrajnem mrazu postanejo torej navadni provodniki «supra-proyod- ittki*. In to ni še vse. Ako kovinska Žica izgubi v absolutnem mra- zu poginoma ves odpor napram električnemu toku, sledi iz tega, da bi slednji mogel teči po njej neprestano. Imeli bi tu neke vrste «per-petuum mobile*: tok, ki je enkrat začel, se ne more več ustaviti, kajti vsaka gibajoča se stvar se ustavi. samo, če na-leti na kak odpor. Poglejmo, koliko ima vtee to o-praviti a astronomijo. Misli; katere bom s tem podal tukaj, se mi zdi, da niso bile še razmotrivane nikjer. Svetlobne žarke, ki so po srvoji naravi elektro-magmetni, štejemo lahko za supra-provodnika. V nekem smislu je zategadelj powem mogoče, da svetloba, ki jo dobivamo na primer cnd solne a, prihaja do nas brez izgube med potjo, kajti ena pot vodi skozi' absolutni mraz, kjer ne nalete na noben odpor- Ko prepotuje daljavo 150 mittjoaov kilometrov, ne porabi nikake energije. To bi bilo izborno pojasnilo, zakaj ni nobene opazne ingube pri prehodu svetlobnih solnCnih iar-kov in pri spremenit vi slednjih V toploto. Zdi se tudi, da so tace ne oddaja vsemiru nikake enetglje in da izgubi del svoje energije samo tedaj, ko njegovi žarki zadenejo na kako tako telci kot Je naš* zemlja ali drugi planeti. Ta stvar bi sličila generatorju izmeničnega toka, ki teče in polfti žioo s potencialno energijo, katere pa nihče ne rabi; generator teče brez hseka. Kazalo bi nadalje, da je gravitacija ali težnost, pa naj si je po swji naravi karkoli, tudi neke vrste «£up ra - pr ovodn i k ». To bi pojasnilo mnoge nebesne pojave, ki so nam danes še neumljivi. Dokazali je mogoče na primer, da deluje na zemljo, ko kroži okoli sotoca, sredobežna sila. Sredobežno silo čaitimos če vrtimo okoli glave kamen na vrvici; ona napenja vrvico in je tem močnejša, čim hitreje vrtimo kamen. Naša zemlja drevi okoli solnca s silovito hitrostjo sto tisoč kilometrov na uro in ven: dar ne odleti od njega. Pn toliki hitrosti in pri toliki masi naiše zemlje bi morala . New York je ona točka našega planeta, h kateri vodi, da se izrazimo geometrično, največ (hrt z najrazličnejših strani. Zedinje ne dršave imajo v efcnidkem (narodopisnem) pomenu mešano preM-vaJetoro. Prebivalstvo New Yorka je še bolj mešano. New York je — t jeziku kemičnega laboratorija govorjeno — oni lončič - topUntk, t katerem se ljudje iz vseh delov sreta pretope v pravega Američana - homo americanus. Tu se dado sestavine tega velikega plemena v ppltekočem stanju, pripravljene, da se pretope v enotni tip, spoznati še v svojih posebnostih. V New Yorku živi več Židov ko v cek Aziji, ki je paft njihova pradomovina, polovica toliko Rusov ko nekdaj v Leningradu, več Ircev kakor v DubAinu, 0lavnem mestu Irske, več Italijanov kakor v Genovi, več Poljakov kakor v Vilni in več Ogrov kakor v vsakem drugem mestu razen Budimpešte. Seveda narašča New York tudi v notranjosti. Število smrti pada in tudi ono rojstev pada, toda ne tako naglo kakor v prejšnjem slučaju. Ko se je ustvaril pred tridesetimi leti yečji Nevv York, je u-mrlo od tisoč ljudi na leto dvajset, danes jih umre samo še enajst Medtem ko je prihajalo 1. 1927. na tisoč ljudi štiri in dvajset rojstev, jih pride danes samo še eden in dvajset. Življenje Nevyočrana iz današnje dobe traja delj časa ko življenje njegovega starega očeta. Od česa živi toliko ljndi? Ako bi postavili na vogal katerekoli newyorške ulice statistično rešeto, skozi katero bi moralo sto pešcev, bi bili dve tretjini od teh knjigovodje, brivci, vratarji, hišna služinčad, natakarji, vozniki, šoferji, trgovci, mestni nastavljenci, zavarovalni agentje, odvetniki, adravniki in glasbeniki, z eno besedo ljudje, ki ne prispevajo neposredno produktivno k povečanju narodne imovine. Sedem odstotkov bi pripadalo stavbinski stroki, toda tudi njihovo delo bi ne obstojalo iz zidanja in opremljevanja novih hiš, marveč le iz ohranitve in vzdrževanja starih poslopij. Na kratko povedano: Tretjina nevv-yorških prebivalcev živi od tega, da preskrbuje ostalima dvema tretjinama perilo. Proučevanje new-yorške statistike poklicev potrjuje vtis, ki ga dobi človek, ko opazuje množice, ki se prerivajo k večernim ekspresnim vlakom podzemeljske železnice: mesto pisarniških moči. Od 2.800.000 delavcev v mestu je ena četrtina žensk. V nekaterih poklicih že prekašajo ženske moške, tako pri krojačih za ženske obleke. Na 25.00 žensk — šivilj pride le malo moških krojačev, na dvajset telefonistk, pride le en tefonist, na deset stenotipistk le en stenotipist, na štiri učiteljice en sam učitelj. Toda v celem mestu ni niti enega ženskega kleparja, niti enega ženskega zidarja, a tu