2446S LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23 OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovistne tiskovine . Vol. хххп. — leto хххп. vesti Policija bo plenila proiiposlavne "comics'* Policija bo v soglasju s spre-" jeto mestno postavo plenila nemoralne in kriminalne "comics" knjižice. ^ Na osnovi sprejete postave bodo kaznovani vsi oni, ki bodo otrokom prodajali "comics," katere so po novi postavi označeni 2a škodljive in nemoralne. Nova oiestna postava ne določa do-^olj jasno, kakšne knjižice se smatra za protipostavne. Policijski šef George Matowitz je imenoval enega policijskega Uradnika in eno uradnico, ki bosta pregledovala knjižice, katere prodajalci ponujajo mladini. Seja veseličnega odbora Članice veseličnega odbora krožka št. 2 Progresivnih Slo-^бпк so prošene, da pridejo nocoj ob osmih na sestanek v Slo-^Gnski narodni dom na St. Clair Ave. Ukrepalo se bo o pripravah za letno konferenco Progresivnih Slovenk, ki se bo kršila 2. maja, in na katero bodo prišle tudi članice zunanjih naselbin. Znani javni delavec Herman Slein umrl V starosti 63 let je v tem tednu umrl znani javni delavec na področju širšega Clevelanda Herman Stein. Posebno aktiven je bil pri Community Chestu, Vodil pa je tudi svojo lastno oglaševalno agencijo. Stein se je rodil v Romuniji, v Cleveland pa je prišel leta 1907. Trgovsko šolo je končal v Avstriji. Leta 1916 je postat urednik lokalnega tednika, leta 1921 pa je v Clevelandu organiziral agencijo za tujejezične časopise, ki je predstavljala več kot 800 časopisov širom cele dežele. Posebno veliko delo je Stein izvršil kot predsednik oddelka 2a narodnosti pri clevelandske-'nu Community Chestu. Osemnajst let je uspešno vodil ta oddelek. Udejstvoval pa se je tudi pri raznih drugih kulturnih in (^ivičnih ustanovah. Mr, Stein, ki je bival v Fenway Hall hotelu, zapušča soprogo Anno, sina Mortina B. v ^08 Angelesu, hčerko Friedo in vnuke. Gradnja nove dvorane ^ Euclidu SnoČi je direktorij Slov. društvenega doma na Recher Ave. odobril stavbene načrte za novo dvorano, katere 'Se bo oddalo gradbenikom za podajo proračunov. Kakor izgleda, se bo v kratkem pričelo z delom nove, niodeme dvorane, ki bo odgovarjala rastoči in napredujoči slovenski naselbini v Euclidu. ^edna seja Nocoj ob osmih se vrši redna ®®ja društva sv. Ane, št. 4 SDZ v navadnih prostorih. Članice so Prosene^ da se po možnosti ude-®2e. Po seji bo zabava. EQUALITY N DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE .V AMERIKI •»W« C - јДШДИИШШД^З ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Comiaercitl Printing of All Kinds cleveland, ohio, wednesday (sreda), MAY 11, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 93 Pogajanja med Ford Co. in unijo se nadaljujejo brez izgledov za hitro poravnavo DETROIT, 10. maja—Predstavniki Ford Co. in unije avtnih delavcev so danes končali svoje prve pogovore odkar je pred šestimi dnevi izbruhnila stavka, toda izgledov za poravnavo še vedno ni. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri zjutraj. Med tem pa se Ford Co. pripravlja, da bi do konca tedna ustavila ali pa omejila obratovanje skoro vseh svojih tovarn v Zedinjenih državah. Začasno bo odslovljenih kakšnih 14,000 delavcev. Predsednik CIO unije avtnih delavcev Walter Reuther je po zaključku pogajanj izjavil, da je družba zahtevala preložitev, ker želi "razmotrivati o položaju." Predstavniki družbe pa niso podali nobenih izjav v zvezi s pogajanji. Reuther tudi ni hotel povedati, če je prvi sestanek bil uspešen ali pa ne. Uradniki Ford Co. računajo, da bo do konca tedna prizadetih vseh 106,000 delavcev uposlenih v Fordovih tovarnah, če se bo stavka nadaljevala. V Clevelandu bodo tudi čutili posledice stavke Clevelandska tovarna Eaton Manufacturing Co., ki izdeluje dele za Fordove avte, je danes začela ponovno obratovati. V ponedeljek in včeraj delavci niso delali, danes pa se jih bo vrnilo na delo 80 odstotkov. Družba ima vposlenih okrog 600 delavcev. Fordova stavka je prizadela tudi clevelandsko Graphite Bronze Co., ki je napovedala, da bo do konca tedna odslovila "nekaj delavcev." Ta družba tudi izdeluje za Forda. Pri Lamson & Sessions Co. pa predvidevajo, da se bo moralo omejiti število delovnih ur. Doslej ta tovarna ni čutila posledice stavke pri Ford Co. George Pirinsky, glavni tajnik ASC, obsoja akcijo Justičnega oddelka Dogajanja gubde Avstrije preložena London, lo. maja. — zz.-®topniki zunanjih ministrov šti-velikih sil so danes sklenili, ^ bodo končali svoje pogovore Slede mirovne pogodbe za Av-®^^ijo in se poncvno sestali 25. ^^ija. Preložitev pogovorov, ki so popolnoma neuspešni, je Predlagal ameriški zastopnik Samuel Reber, ki upa, da bodo Mogoče zuttanji ministri bolj ^spešni, ko se bodo sestali v Parizu 23. maja. Glavni tajnik Ameriškega slovanskega kongresa Gporge Pirinsky je objavil izjavo glede akcije justičnega oddelka, ki ga hoče deportirati. V svoji izjavi Pirinsky med ostalim pravi: "Deportacijske postopke proti meni, ki se legalno nahajam v Zedinjenih državah 25 let, smatram v prvi vrsti za napad na Ameriški slovanski kongres, pri katerem sem glavni tajnik. To so poskusi s strani Justičnega oddelka, da se strahuje Američane slovanskega porekla, ki se zoperstavljajo vojni politiki Trumanove administracije, kot jo potrjuje Severno-atlantski pakt. Še več, to je delo splošne kampanje dvostrankarskih sil reakcije, da uničijo ustavne pravice državljanov in ne-držav-Ijanov ter pahnejo deželo v vojno in fašizem. "Ni bilo nobeno naključje, da so mene aretirali v Chicagu preteklega septembra, dan pred otvoritvijo Četrte konvencije Ameriškega slovanskega kongresa—na kateri se je zbralo 1,400 predstavnikov slovansko-ameriških organizacij iz cele dežele, da bi izdelali borbeni program za mir. Tudi ni naključje, da so sedanji deportacijski postopki proti meni bili podvzeti v času, ko je v Washingtonu, D. C. kongresni odbor za ne-ame-riške aktivnosti začel zasliševanja z namenom, da bi 'šmiral' našo organizacijo in vse progresivne Američane slovanskega porekla. "V obeh primerih vidim premišljeno kampanjo, da se aktivnosti Ameriškega slovanskega kongresa in vseh slovanskih organizacij vskladi s smernicami vojne politike administracije in da se prisili vse dostojne slovanske Američane — dejansko vse Američane—da bi slepo ubogali te smernice. "Trditve Justičnega oddelka, da sem postavljen na zatožno klop za deportacijo, ker da sem član organizacije, ki zagovarja nasilno strmoglavljenje ameriške vlade, je popolnoma brez osnove. Resnica je, da smo jaz in mnogi drugi napredni ne-dr-žavljani bili aretirani гг, deportacijo radi naših političnih' prepričanj in radi naše borbe za mir in prijateljstvo z vsemi miroljubnimi ljudstvi, v mojem slučaju z ljudstvi Sovjetske zveze in ostalih slovanskih dežel. "Bil sem aretiran in proti meni se je podvzelo korake za deportacijo, ker sem kot izvršni tajnik Ameriškega slovanskega kongresa ostro govoril proti politiki Trumanove administracije in njenih republikanskih kolabo-rator jev, da bi se vrnilo na oblast bivše nacistične industrijalce in militariste, ter tako ponovilo zločinsko glupost po prvi svetovni vojni, ko je ameriška in angleška finančna pomoč pomagala zgraditi Hitlerjevo vojno mašino. "Predvsem pa sem bil aretiran in se me hoče deportirati, ker sem se skupaj s vsemi člani Ameriškega slovanskega kongresa in ostalimi demokratičnimi organizacijami boril, da bi se vrnili na pota Rooseveltove politike prijateljstva in sodelovanja med ameriškim ljudstvom in ljudstvi slovanskih ter ostalih miroljubnih držav. "Nameravam nadaljevati borbo za to politiko prijateljstva in trajnega miru, ki sloni na popolnem uničenju fašizma. To je, po mojem prepričanju, edina pot v mir; to je kar sta Jaltska in Potsdamska deklaracija obljubili ljudstvom, ki so se borila proti nacističnemu napadalcu. "Čvrsto sem prepričan, da bo prijateljstvo in sodelovanje med 145,000,000 Američanov in več kot 300,000,000 Slovanov—dveh glavnih sil, ki sta prispevali za poraz sil Osišča—vodilo v prijateljstvo in sodelovanje vseh miroljubnih ljudstev in v trajni, demokratični mir." Nemška skupščina izvolila glavno mesto nove države BONN, 10. maja—Ustavodajna skupščina Nemcev, ki živijo v treh zapadnih okupacijskih zonah, je danes : izvolila mesto Bonn za glavno' mesto bodoče ločene zapadno-nemške države. Dva komunistična delegata nista volila, ker Ise nemški komunisti ne strinjajo z ustavo, ki je bila odobrena v nedeljo in ne z načrti, da se ustanovi separatno državo. Ogromna večina Nemcev zahteva enotno nemško državo z vključeno sovjetsko okupacijsko zono, toda zapad-nim silam se mudi, da bi čimprej organizirale na zapadu novo državo. Mesto Bonn ima 100,000 prebivalcev. Ameriške okupacijske oblasti so želele,'da bi Frankfurt bil glavno mesto, dočim so Angleži zagovarjali Bonn, ki se nahaja v njihovi zoni, Bonn je bil težko poškodovan v vojni. V njegovi okolici ni razvita industrija, pač pa ima samo mesto kulturno zgodovino. Med ostalim se je tu rodil znani nemški skladatelj Beethoven. * Gen. Clay hvali novo ustavo zapadne Nemčije BERLIN, 10. maja — Ameriški vojaški poveljnik gen. Lucius D. Clay je danes izjavil, da bi Zedinjene državi^^lele videti združeno NemčijoГpod pogojem, da bi vsi njeni deli imeli zajamčene svobodščine, kot jih to predvideva "Bonnska ustava." Clay je govbril na poslovilnem banketu ekonomskega svb-ta dveh zapadnih zon v Frank-furtu. Nemški predsednik sveta dr. Erich Koehler je tudi imel govor, v katerem je med ostalim zaprosil gen. Claya, naj predsednika Trumana obvesti, da Nemci želijo združeno Nemčijo. Woodward, Iowa.—Pri druži ni Tony in Sally Ausich v naselbini Galva, III., so se oglasile rojenice in pustile prvorojenko Mary Ann. Protesti v Angliji ker bo princeza obiskala sv. Očeta LONDON, 10. maja — Angleški protestantovski voditelji so danes izjavili, da bo princeza Margareta s svojim sestankom s papežem Pijem XII. kršila osnovni akt angleške ustave. Predstavnik organizacije "Truth ^ociety" je izjavil; "Ko bo princeza videla papeža, bo s tem kršila točko v Bili of Rightsu, ki določa, da ne sme nobeden član angleške kraljevske hiše imeti zveze s sv. stolico ali pa rimsko cerkvijo." Predstavnik je izjavil, da je Bili of Rights bil podpisan po nekrvavi revoluciji leta 1688 in vsaka kršitev bi lahko imela težke posledice. Druga protestantovska organizacija "Church Association" je tudi protestirala proti sestanku, rekoč da je popolnoma brez potrebe, da bi Margareta za časa svojega bivanja v Italiji šla pogledat sv. Očeta. Predstavnik te organizacije je rekel, da je leta 1923, ko ^ sta stari oče in stara mati princeze Margarete bila na obisku v Vatikanu, prišlo do ogorčenih protestov v Angliji. "V Royal Albert Hallu je bil prirejen masni shod, zadevo pa se je obravnavalo v parlamentu. Uradno so nam povedali, da je bila dolžnost njegovega veličanstva, ko je bil v Rimu,; da je obiskal papeža^radi velikega števila rimsko katoliških podanikov, ki jih ima. Ne vidimo pa, zakaj bi to veljalo za princezo." Princeza pa se medtem pripravlja za sestanek s papežem. Po običaju, ki velja za vse žene, bo oblečena v dolgo črno obleko, imela bo črni pajčalon in črne čevlje. Komunisti v teh ceremonijah vidijo popolnoma politični motiv. kitajski komunisti zopet napredujejo ŠANGAJ, 10. maja — Sile Ljudske (komunističnearmade), ki štejejo do 200,000 mož, so danes obnovile napad proti Šanga-ju. Ostale komunistične čete pa so prisilile nacionaliste na umik iz mesta Hankowa v srednji Kitajski. Poročila pravijo, da je gen. Pai Chun-hsi, poveljnik nacionalistične posadke v Hankowu, začel umikati svoje 300,000 mož broječe čete na jug proti Canto-nu, da bi se izognil pasti, ki mu jo nastavljajo komunisti. Obnovljeni napad komunistov na Šangaj se je začel snoči in še vedno traja. Komunisti so baje prišli do Katinga, ki se nahaja 22 milj severno-vzhodno od San-gaja in zavzeli Kunshan, ki je od največjega mesta Kitajske oddaljen 30 milj. gandinjev sin prišel v ameriko NEW YORK, 10. maja—Najstarejši sin indijskega voditelja Gandhija (ki je bil lani umorjen) , je prišel v Zedinjene države. Manilal Gandhi je star 56 let, po poklicu pa je urednik indijskega časopisa v južni Afriki. Izjavil je, da se hoče seznaniti z delom organizacije Združenih narodov in potovati po Ameriki. Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!" sovjetski film o stalingradski bitki MOSKVA, 10. maja — V sovjetskih gledališčih so začeli kazati novi dokumentarni film "Stalingrad," ki med ostalim kaže, da je nemška ofenziva v poletju 1942 bila mogoča samo, ker zapadne sile niso držale besedo, da bodo izvršile invazijo v Evropo. V filmu se vidi sovjetskega premierja Stalina, bivšega angleškega premierja Churchilla in pokojnega ameriškega predsednika Roosevelta. Poleg velike bitke za Stalingrad je podano tudi politično ozadje. Film zavzema prijateljsko stališče napram Rooseveltu, ki da je bil naklonjen invaziji, dočim sta se temu zoperstavljala Churchill in gen. Marshall, ki sta upala, da bodo Nemci izčrpali sovjetsko armado. vrata miru so blizu meni truman WASHINGTON, 10. maja — Predsednik Truman je nocoj izjavil, da se svet približuje "vra-tam miru." To kratko izjavo je Truman podal za skupino demokratov, ki so zbirali prispevke za volilno kampanjo preteklega novembra. Pred tem je Truman pol ure govoril z glavnim rabincem Izraela dr, Isaacom Herzegom. Govorila sta o "miru in bratstvu vseh ljudi." Predsednik je izjavil, da so ti njegovi pogovori z židovskim rabincem bili zelo zanimivi. FRANCOVA JPANIM IMA VEDNO VK ZAGOVORNIKOV V SENATU Želeli bi, da se upostavijo redne diplomatske zveze in da se Španijo vključi v Severno-atlantsko zevzo WASHINGTON, 10. maja—Danes je prišlo v senatu do trpkih kritik politike Državnega oddelka napram fašistični Španiji, ko je skupina senatorjev, tako republikanskih i kot demokratskih, začela povpraševati, zakaj še vedno niso obnovljeni diplomatski odnosa j i s Francom. Skupino senatorjev vodi de- mokrat izTexasa Tom Connally, ki je predsednik odbora za zunanje odnošaje. Connally je zahteval, da Državni oddelek takoj obnovi polne diplomatične odnošaje s Španijo. To bi bil prvi korak k vključitvi Španije v Marshallov načrt in Sevemo-Atlantsko vojaško zvezo, v senatnih debatah se je hotelo vedeti, zakaj ameriški delegat ni glasoval v Političnem odboru Z. N. preteklo soboto, ko je bilo odglasovano, da se vsaki državi-članici pusti po volji če hoče ali pa ne poslati svoje diplomatične zastopnike v Madrid. Resolucija Z. N. iz leta 1946 je svetovala članicam, naj ambasadorje ne pošiljajo v Španijo, dokler je na oblasti fašistični režim Franca. Senatorji zahtevajo, da se Francu da posojilo Francovi Španiji naklonjeni s«iatorji želijo tudi vedeti, ia kaj Zedinjene države dosedaj kt ргШјо, da niso poučeni niso priznala fašistični režim Franca in zakaj Državni oddelek meni, da bi odobritev posojila Španiji pomenilo slabo investicijo. Senatorji končno zahtevajo, da državni tajnik Dean Acheson pojasni to "tajjnstveno" politiko napram Španiji. Nihče pa ni v senatu sprožil vprašanje, zakaj se kar naenkrat nekateri senatorji tako vneto zavzemajo za fašistično Španijo, kateri Zedinjene države niso bile preveč naklonnjene, odkar je s pomočjo Hitlerja in Mussolinija v civilni vojni t)red več kot desetimi leti zmagal fašistični diktator Franco. Amerika ni od leta 1945 inxela nobenega ambasadorja v Madridu, tada zadnje čase so mnogi znani zagovorniki Španije in vojaške ter kongresne skupine odhajale proučevat" položaj v Španiji. Amerika ima v osebi Paula Cul-bertsona svojega predstavnika v Madridu, toda Culbertsori nima naslova ambasadorja. Do ostrih kritik v senatu je prišlo, ker ameriški delegat ni glasoval za omilitev resolucije Z. N. iz leta 1946 in ker je ameriški delegat Ray Atherton zanikal, da nameravajo Zedinjene države poslati Francu vojaško pomoč. Senatorji menijo, da je ta politika zgrešena. Kot izgleda bo kmalu prišlo do velike kampanje, katere namen je, da se Španijo obravnava kot zaveznico, ne pa kot sovražnico. V Ameriki je tudi izven senata veliko število vplivnih ljudi, ki so vedno bili naklonjeni fašističnemu režimu gene-ralisima Franca. Sama Španija pa je zadnje čase začela z veliko propagandno kampanjo po Zedinjenih državah in troši za te namene velike vsote denarja. ♦ Kampanja za Franca potom javnih anket v zvezi s kampanjo za prizna ne "javne ankete," katerih namen je, da vplivajo na javno mnenje, kar je že ob priliki volilne kampanje povedal tudi predsednik Truman. • Gallupov urad' za "ugotavljanje javnega mnenja" je razpisal anketo, s katero povprašuje "javno mnenje", če bi se Španijo radi "zemljepisne in strateške" važnosti moralo povabiti v Atlantsko vojaško zvezo. Dr. Gallup, ki je med ostalim lani pi-ed novembrskimi volitvami na osnovi takšne ankete ugotovil, da bo za predsednika izvoljen republikanski kandidat gov, Dewey, je sporočil, da je 23 odstotkov volilcev za vključitev Španije v Atlantsko zvezo, 23 jih je proti, 12 pa jih ni izrazilo svoje mnenje. Poleg tega pa je 42 odstotkov volilcev, ki so izjavili, da sploh nimajo pojma, kakšen je Francov režim v Španijo.. . Je odiitotek volilcev, Francovem režimu. Malo je časopisov, ki odprto povejo resnico — da je ta režim prišel na oblast s pomočjo Hitlerja in da je po svoji obliki popolnoma fašističen. Toda kaj če je fašističen — glavno je, .da je "proti komunizmu!" z. n. razmotrivajo o napadu nizozemske LAKE SUCCESS, N. Y., 10. maja — Politični odbor Združenih narodov je včeraj začel razmotrivati o vojni, ki jo je Nizozemska sprožila proti Indoneziji in sicer potem, ko je odobril prošnjo židovske države Izrael, ki želi postati članica organizacije. Akcijo Združenih narodov radi imperialističnega napada Nizozemske zahteva jo države vzhodne Evroje. Nekatere članice pa bi hotele, da se zadevo preloži do jesenskega zasedanja Združenih narodov. Preložitev sta formalno predlagali Avstralija in Indija, članici, ki sta prav za prav zadevo predložili organizaciji Združenih narodov. Izrael bo Generalna skupščina verjetno prihodnji teden odobrila za 59. članico organizacije. jugoslavija premagala avstrijo v tenisu DUNAJ, 9. maja. — Jugoslavija je danes v tekmi za Davis cup (svetovno prvenstvo v tenisu) premagala Avstrijo. Dobila je 4 igre, Avstrija pa eno. Največ izgledov za zmago v Evropi irtiata češkoslovaška in Jugoslavija. častite sestre obsojene v novem mestu NOVO MESTO, 8. maja. — Ljudska sodnija v Novem mestu v Sloveniji je obsodila na štiri leta zapora štiri češtite sestre, ki so za časa vojne vohunile za Italijo in polom nekega . . . duhovnika obveščale italijanske nje fašističnega režima Franca okupatorje o akcijah partiza-80 značilne tudi tako imenova- nov. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays StTBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leio)____________________ For Six Months—(Za šest mesecev)_____________ For Three Months-—(Za tri mesece) ________________________________ -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 - 6.00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. BORBA BURMANSKEGA LJUDSTVA V primeri z ostalimi azijatskimi kolonijami pod go-spodstvom britanskih monopolistov je Burma (ali Birma) majhna dežela. Meri le 700,000 kvadratnih kilometrov in ima 17 milijonov prebivalcev, od katerih je večina (10 milijonov) Burmancev, ostali pa: Karenci (1,500,000), narod San ali Thaj (okoli milijon) in drugi manjši narodi in plemena. V Burmi živi tudi okoli en milijon priseljenih Indov in okoli 200,000 Kitajcev. Od Evropejcev so tam predvsem Angleži, ki jih je okoli 30,000. Prebivalci Burme se v glavnem ukvarjajo s poljedelstvom, v planinskih krajih tudi z živinorejo. Industrijski proletariat (okoli 150,000 industrijskih delavcev in rudarjev) je še mlad, ker so Britanci desetletja dušili industrijski razvoj dežele, oziroma ga pospeševali le v skladu s svojimi izkoriščevalskimi interesi. Britanci so začeli prodirati v Burmo v začetku preteklega stoletja, potem ko so utrdili svoje gospodstvo v Indiji. Zaradi srditega odpora Burmancev je trajalo zasuž-njevanje dežele več desetletij. Šele leta 1888, je končno indijski podkralj uradno objavil, da je Burma priključena k Indiji, hkrati pa tudi Britanskemu Imperiju. Tako je ostalo do leta 1937, ko je bila Burma od Indije odcepljena in razglašena za novo britansko kolonijo. Med vojno so Burmo okupirale japonske čete, po vojni so se tja vrnili stari gospodarji. Ce sedaj zapišemo, daje Burma izredno bogata dežela, z mnogimi dragocenenimi surovinami, a da na drugi strani zaradi lakote in bede umre v tej deželi letno na tisoče in desettisoče ljudi, potem nismo povedali ničesar, kar ne bi veljalo tudi za druge kolonije britanske "družine narodov.; Britanske in indijske družbe so absolutni gospodarji dežele, le-tem pa so bajni profiti smoter in cilj vseh nehanj. Burma je zanje prava obljubljena dežela. Splošno znano dejstvo je, da se v Burmi velikim kapitalističnim družbam investirani kapital amortizira že v nekaj letih, nekod celo v nekaj mesecih. Burma je bila torej za angleške družbe prava obljubljena dežela, kolonijalni fevd, kamor so brez večjih stroškov in brez posebne tehnične opreme služili milijone. Izkoriščanje burmanskih bogastev je bilo zato rezervirano za ozek krog najvplivnejših angleških monopolistov, tesno povezanih s City jem in njihovimi političnimi varovanci. Dejansko v Burmi še danes gospodari pet angleških družb, ki so si nagrabile večji del naravnih bogastev, so lastnice prometnih sredstev in imajo v svojih rokah trgovino in finance. Družba Steel Brothers and Company iz Londona ima monopol nad trgovino z rižem, glavnim pridelkom dežele (sedem milijonov ton letno), od katerega je odvisna eksistenca večine prebivalstva, in od katerega gre nad polovico pridelka za izvoz. Družba Bombay-Burma Trading Corporation iz Londona je izključni lastnik gozdnega bogastva dežele, ki zavzema v proizvodnji tikovine (indijski hrast) za potrebe ladjedelništva prvo mesto na svetu. Angleška družba Irrawaddy Flotilla Company je lastnik reke Iravadi, ki teče sredi dežele od severa proti jugu in je plovna v dolžini 1,440 kilometrov; 600 parnikov družbe Irrawaddy opravlja ves potniški in tovorni prevoz po tej reki. Ta družba je bila tudi neposredno udeležena pri zavojevanju dežele v preteklem stoletju. Njene ladje so prevažale čete, ki so jih pošiljali Angleži, da ukrote burmansko ljudstvo. Tudi morski in zračni promet je v njenih rokah. Skoraj vsa precej bogata ležišča kositra, srebra, svinca, cinka, volframa (največja proizvodnja za Kitajsko, ki je prva na svetu) in bakra so last četrte angleške družbe Burma Corporation Limited. Petrolejska ležišča dežele pripadajo družbi Burmah Oil Company, ki je najvplivnejša v deželi. Ta družba zalaga z nafto Indijo in britanska vojaško-pomorska oporišča v Južni Aziji. Te angleške družbe—da ne omenjamo njihovih manj pomembnih družabnikov—šo sodnik in rabelj dežele, ki že eno stoletje izžemajo burmansko ljudstvo. Na račun Burme je vrsta angleških finančnih mogotcev skozi desetletja sijajno živela. Toda nenadoma so 17. oktobra 1947 iz Londona naznanili, da so dovolili Burmi stopiti iz britanske družine narodov in postati samostojna država. Kakor drugi podobni ukrepi angleške laburistične vlade po tej vojni—Indija in Pakistan sta dobila statut do-miniona, "odrekli so se mandatu r.ad Palestino, priznali 11. maja, 1949. UREDNIKOVA POŠTA Slovenski film "Na svoji zemlji" Na 25. maja, ko se bo pobiralo asesment podpornih društev, bomo obenem imeli tudi priliko posetiti prvi slovenski film, ki je dospel fe Slovenije. To bo nekaj posebnega za nas, ker Slovenci, ki smo bili zmeraj pod peto tujih gospodarjev, se nismo mogli tako razvijati v napredku kakor drugi narodi, ki so bili sami svoji gospodarji. Sedaj pa bomo imeli priložnost videti film, ki je bil izdelan v Sloveniji, Film "Na svoji zemlji" nam bo pokazal borbo naših hrabrih junakov, ki so se^borili proti okupatorju in končno se osvobodili tujih in domačih izkoriščevalcev. Kaj bodo vse te slike pokazale ne moremo v naprej vedeti, zato apeliramo na vse naše rojake in rojakinje, da jih pridete pogledat, za kar vam gotovo ne bo žal. Vstopnina bo samo 50c, preostanek bo pa šel za zdravila bolnim otrokom in odraslim v stari domovini. Naša dolžnost je, da pomagamo našim rojakom v domovini, kajti oni so sli skozi trpljenje, ki nima primere v vsej zgodovini. Sovražnik jim je skoro vse porušil, pobral jim živino in orodje in končno, jih je tepla tudi suša. Vse to moramo premisliti predno kaj očitamo, da se tam ni nič zboljšalo. Vsak preporod je težak in skozi tak preporod je šla tudi Amerika in končno dosegla največji "standard" življenja. In tako bodo ustvarili tudi tam sčasoma ako jih bodo pustili pri miru in jih ne bodo ovirali v njih napredku. Torej pomagajmo jim kolikor je v naših močeh, da bodo čim prej dosegli svoj program, katerega so si začrtali. J. K. PROSVETNO UDEJSTVOVANJE SINDIKATOV V FLRJ Beograd, aprila. — Vlada Federativne Ljudske republike Jugoslavije je tudi letos dodelila Zvezi sindikatov Jugoslavije 400,000,000 dinarjev za razvoj kulturno-prosvetnega in fizkul-turnega dela, prav tako kakor tudi za pomoč organizacijam Ljudske tehnike pri podjetjih in ustanovah. Ta velikanska gmotna pomoč je pomemben prispevek za povečanje in izboljšanje kulturno-prosvetne in fizkultur-ne dejavnosti pri Sindikalnih organizacijah. Skupni proračun za kulturno-prosvetno in fizkultur-no delo v sindikalnih organizacijah znaša v letu 1949, če upoštevamo ta prispevek in neuporabljena sredstv?. Centralnega odbora iz leta 1948, skupaj 581,-956,000 dinarjev. Od tega zneska se bo porabilo za kulturno-prosvetno delo 174 milijonov, za ljudsko tehniko 20 milijonov in 87 milijonov za fizkulturno delo. Razen teh sredstev bodo sindikalne organizacije porabile znatne sile iz skladov vodstva in skladov, ki so pri vseh sindikalnih organizacijah. Vzporedno z uspehi pri socialistični izgradnji naše države nenehno raste tudi življenska in kulturna raven naših narodov. Vsota za kulturno-prosvetno delo, ki znaša nad 48 milijonov dinarjev, je določena za sindikalne šole Centralnega odbora in Glavnih odborov ljudskih republik kakor tudi za stalne sindikalne tečaje. Vsoto 56 milijonov dinarjev bodo prejela kul-turno-umetniška društva in sku- pine za umetniške voditelje, potrebščine, turneje itd. Največji del proračuna pa je določen za investicije, dograditev, adaptacijo in zgraditev novih domov za kulturo in delavskih klubov, za katere je določena vsota 270 milijonov dinarjev. Samo za ureditev novih rdečih kotičkov in klubov, za nabavo knjig ter za otvoritev novih knjižnic in čitalnic, za nabavo radijskih aparatov in kinoaparatov je določena vsota 35 milijonov dinarjev. Investicije za potrebe fizkul-ture v sindikalnih organizacijah znašajo nad 73 milijonov dinarjev, s katerimi bodo zgradili fiz-kulturne. korane, igrišča, terene, dogradili stadione itd. Za tečaje in krožke, v katerih bodo vzgajali fizkulturne in športne voditelje, bodo izdali letos več kot 4 milijone dinarjev. Ker bodo priredili letos velike in pomembne manifestacije, prireditve ter fizkulturna tekmovanja, so določili v ta namen znatne vsote. Vsoto 20 milijonov dinarjev so določili za razvijanje dela Ljudske tehnike v rudnikih pri podjetjih in ustanovah. Ta vsota bo razdeljena po republikah. LR Slovenija bo prejela od tega 3 milijone. V vseh republikah bodo večji del sredstev uporabilf za gradnjo novih manjših objektov za klube tehnike oziroma za delavnice, za adaptacijo manjših objektov, za izgraditev plovnih objektov, nakup radijskih in fotografskih laboratorijev, za nakup jadralnih letal itd. so, kakor se hvalijo, neodvisnost Egipta in Iraka itd.—je tudi ta dogodek sprožil silen val samohvale. Bolj dober kot so laburistični ministri, da na svetu ni moč biti; docela da so preobrazili stoletno britansko politiko; kratko in malo: likvidirali so stari britanski imperij. Poplava lepih besed naj bi zakrila grdo stvarnost. Edino kar so laburistični ministri "preobrazili," kakor se učeno izražajo, so metode zasužnjevanja, brezdušno izkoriščanje pa je ostalo ali če si izposodimo izraz Leonidova, komentatorja sovjetske revije "Novaje vremja," samo rožnato so prepleskali mračno pročelje britanskega imperializma, spopolnili so njegovo tehniko, trudeč se, da bi jo vskladili z obstoječim stanjem. Kakšno je bistvo te tolikokrat opevane in hvaljene pogodbe med angleško laburistično vlado in Burmo? Po tej pogodbi je Anglija priznala Burmi popolno neodvisnost, umaknila od tam svoje čete, se odrekla vsem teritorialnim zahtevam in celo dovolila, da Burma lahko pretrga vsako uradno vez z britansko skupnostjo narodov. Anglija je zahtevala samo nekaj "skromnih" obveznosti: Za grmom teh "skromnih" obveznosti pa tiči zajec. Burma je morala priznati svoje stare dolgove Angliji in Indiji, ki znašajo okoli 100 milijonov funtov šterlingov, plačati "primerno" odškodnino za podržavljeno angleško imovino v deželi in se obvezati, da lahko samo Anglija izvežbi novo birmansko vojsko. V prestolnici Rangoonu je ostala angleška misija "za tehnične nasvete." Pogodba tudi določa, da imajo v nekaterih primerih angleške čete pravico priti na burmansko ozemlje. Lj. P. NOVI SLOVENSKI FILMI v kratkem bomo v naših kinematografih gledali sedem krajših in daljših dokumentarnih filmov, ki jih je izdelalo slovensko filmsko podjetje "Tri-glav-film". Ti filmi so bili posneti v planskem letu 1948, tehnično pa so bili izgotovljeni v prvem četrtletju letošnjega leta. Slovenski gledalci bodo lahko ugotovili napredek naše domače proizvodnje tudi na področju kulturnega in dokumentarnega filma, ki ga je naša najmlajša umetnost dosegla v tako kratkem času ob vsestranski skrbi naše Partije. Najprej omenimo filme, ki jih bottio videli v bližnji bodočnosti. Prvi ima naslov "Partizani in tisk": to je srednjemetražni film (med 1200 do 1500m) o partizanskih kurirjih, ilegalnih akcijah in tiskarnah v okupirani Sloveniji. Scenarij je napisal FYance Kosmač, režijo je imel Zvone Sintič, film je snemal Milan Kumar, spremno glasbo pa je napisal Blaž Arnič. Drugi film "Jesen med trtami" je krat-kometražen. Vsebinsko je zelo pomemben, saj kaže vinogradniško zadrugo v Železnih dverih pri Ljutomeru ter njene zadružnike. V njem vidimo prerez naporov in zadružniškega življenja viničar jev-zadružnikov, ki so postali gospodarji na zemlji, kjer so nekoč tlačanili. Scenarij za ta film je napisal Anton Ingolič, režija je bila v rokah Franceta Kosmača, snemal je Metod Badjura, dočim je glasbo napisal Marijan Lipovšek. Krat-kometražni film "Jetika in borba proti nje", po scenariju Lojzeta Gošarja in v režiji Mirka Groblerja kaže kontrast med zdravstveno skrbjo v stari Jugoslaviji in v novih pogojih socialistične domovine. Film je posnel Marjan Pfajfer, glasbo je zložil Matija Bravničar. Zelo zanimiv bo kratkometražni dokument o prastarih ostankih ku-rentovanja, ki se je najbolj ohranil v nekaterih vaseh na Ptujskem polju ter ima zato pomembno folkloristično vrednost. Film, ki ima naslov "Kurentova-nje na Ptujskem polju" je zrežiral Zvone Sintič, posnel ga je Milanu Kumar, glasbo pa piše Ciril Cvetko. V filmu so tudi originalni sinhroni posnetki. V dokumentarnem filmu bomo videli tudi delo in napore zagorskih rudarjev. Kratkometražni film "Med zagorskimi rudarji" je po scenariju in v režiji Erne-sta Adamiča posnel Rudi Vav-potič, glasbo pa je napisal Pavel Sivčič. V tem filmu bomo videli pestro sindikalno in kulturno življenje naših zagorskih rudarjev. Zelo bo zanimiv't ud i kratkometražni film "Ptuj", ki ga je zrežiral Zvone Sintič, posnel Milan Kumar, glasbo pa napisal Mitja Zebre. V njem bomo na podlagi dokumentov ptujskega muzeja, listin in slik dobili prerez zgodovine mesta Ptuja in okolice. Kulturno-dokumentar-ni film "Slovensko Primorje" nam bo govoril o koščku slovenske zemlje in o njeni borbeni borbeni zgodovini. Zanj je scenarij napisal France Bevk. Film je zrežiral in posnel Metod Badjura, glasbo pa je napisal Matija Bravničar. Poleg teh filmov izide v kratkem tudi Obzornik št. 33 z reportažo o Prešernovem tednu in s posebno točko "Kaj je s to- kom ? Prvo točko je zrežiral Ernest Adamič, posnela pa Metod Badjura in Tone Smeh. Druga točka je filmski feljton Katarine Spurove, v katerem je mnogo sinhronih posnetkov; re-žiral pa je France Kosmač, snemal Ivan Marinček, glasbo pa je napisal Bojan Adamič. To je kratek pregled filmov, ki so že gotovi in jih bomo kmalu videli. Ustavimo pa se še nekoliko pri planu "Triglav-fil-ma" za letošnje leto. Letos bomo začeli snemati in delno posneli tri slovenske celovečerne umetniške filme, o čemer bomo pozneje več poročali. Poleg slovenskih umetniških filmov pa bomo izdelali še dva srednjeme-tražna, 7 kratkometražnih dokumentarnih filmov in 7 Obzornikov, v proizvodnji ozkega filma pa je v načrtu 8 krajših filmov, prvenstveno poučne vsebine. "Hidrocentrale in melioracije" bo srednjemetražen film, ki ga bo ekipa snemala v vseh republikah; to bo prvi film, ki ga bo slovensko filmsko podjetje izdelalo v zveznem obsegu. Po zamisli Ivana Šinkovca bo film re-žiral Ernest Adamič, posnel pa Rudi Vavpotič. Prav tako zvez nega značaja bo kratkometražni film "Skrb za delavca", ki ga bo po scenariju Božidarja Za-krajška režiral Mirko Grobler, posnel pa Franc Cerar. Srednjemetražni film "Prekmurje" ima za osnovo scenarij Katarine Špurove (režira Zvone Sintič). To bo film o življenju in delu Prekmurcev s težiščem na melioraciji pokrajine in na borbi za socializem na vasi. Dobili bomo tudi štiri kratkometražne filme iz našega kulturnega življenja. "Prešeren" bo fUm o velikem pesniku, na osnovi reportažnega materiala s proslav 100-letnice njegove smrti — narejen bo na podlagi scenarija Er-nesta Adamiča in v režiji Franceta Kosmača (snematelj Metod Badjura). Prav tako bo na reportažnem materialu zgrajen film "Ivan Cankar" o delu in življenju velikega pisatelja in borca za socialno pravičnost (scenarij in režija Boris Režek, snematelj Milan Kumar). "Glasbeno življenje v Sloveniji" bo filmski prerez glasbenega ustvarjanja na deželi in v mestu, o skrbi ljudske oblasti za glasbeni naraščaj in napredek glasbene kulture. Film "Trideset let Drame" je že posnet po scenariju in režiji Jožeta Gale-ta. Posnel ga je Ivan Marinček, glasbo pa je skomponiral Marjan Lipovšek. Naslov pove, da bo film prikazal razvoj in današnjo višino slovenske Drame, v kolikor je to mogoče zajeti v kratkem filmu. Značilnost tega filmskega dela je množica sinhronih posnetkov in raznih pomembnih del, ki jih je vprizori-la naša Drama, pri čemer se seznanimo z najpomembnejšimi ustvarjalci naše odrske umetnosti. Reportažni značaj bo imel kratek film "Nova Gorica" o gradnji in rasti novega središča Slovenskega Primorja. Režiral bo Jane Kavčič, snemal pa Tone Smeh. "Zimski šport v Planici 1949" je razgiban kratkometražni film o našem zimskem športu, o drsanju, hokeju, slalojiu in plezanju t^v ima svoj vrhunec v dogodkih Planiškega tedna. V glavnem je že posnet. Sce- narij in režija sta' Igorja Pretnarja, glavni snemalec je Rudi Vavpotič, snemali pa so tudi Viki Pogačar, Tone Smeh in Franc Cerar. Na koncu omenimo samo še z naslovi vsebino naših bodočih sedmih Obzornikov: Med mladimi Brkinci, Alpinistika, Tovarna dekorativnih predmetov, Strokovno šolstvo. Investicije v kmetijstvu," Fizkulturno taborišče, Izpolnitev plana v kmetijstvu, Regulacija Pšate, Vzgoja filmskega kadra, Prekop narodnih herojev. Traktorske postaje, Življenje v obdelovalni zadrugi, Zadružni domovi, Izpoi' njevanje petletnega plana v industriji. Odprt pa je prostor še za druge aktualne teme. Tak j® letošnji proizvodni načrt Tri' glav-filma, zahteval bo velik d®' pon celotnega kolektiva P" umetniški, organizacijski in terialni strani. Pester je in zahteven ter dokazuje živo ustvaf' jalno silo te naše najmlaj^® umetnosti. VIHAR NAD AZIJO Azijske dežele, od katerih s" bile mnoge zelo pomembne že ^ najstarejših časih naše zgo^O' vine, so v 19. stoletju postal® glavno pozorišče bojev imper|' alističnih držav. Ogromna P''!' rodna bogastva Indije in Kitaj' ske so že od nekdaj mikala i®®' perialiste. Začeli so borbo za žišča Azije in za uveljavljanj® političneka i n gospodarske?* vpliva. Izoblikova se je strašnejši način izkoriščanja, si ga je mogoče zamisliti-— lonialni sistem. Do prve sveto^' ne vojne se je bila glavna bor^* za tržišča v Aziji med AngliJ"' Ameriko, carsko Rusijo, Japo"' sko in Nemčijo. Po drugi tovni vojni pa je Amerika P"* polnoma izrinila angleški in f ponski vpliv in polagoma polizirala v svojih rokah vso govino Daljnega vzhoda. AoS'^ ja je bila prisiljena, da se um®" ne v področje Indijskega oce® na. Petrolej Indonezije, ogroi^ ne plantaže kavčuka na MalaJ'' riž Siama in Indikine, ogroinn® polja bombaža v Indiji in stanu itd., vse to ogromno gastvo je še danes tisto, vzbuja pohlepnost imperialist!" nih držav. Prodiranje imperializma v žele Azije je na eni strani ust^® rilo razred maloštevilnih doJ^^ čih kapitalistov, oderuhov, govcev, veleposestnikov, na gi strani pa stomilijonske žice najbolj bednega proletar^^ ta, ki si ga je sploh mogoče misliti. Taka nasprotja so i"" ' dila vrsto revolucij in upor" bednega delovnega ljudstva ti nasilju. Najmočnejši val se f utrgal na vzhodnem robu ske celine, torej na Daljn®"^ vzhodu, na Kitajskem. Po slugah kitajske ljudske in njenih zmag je sistem kolon'^ alnega izkoriščanja azijskih rodov pri koreninah nažrt. ^ Kitajskem je gotovo že tudi o ločilno zlomljen. Vstal je ki bo z nezadržno silo prekril račune imperialistov, ki so li še naprej ne le izkoriščati gastva teh dežel in njihovo neno delovno silo, marveč t4 ^ napraviti iz njih vojaška šča za nov pohod proti Ijudst^*^' V "Enakopravnosti" ^ ledno sveže dnevne novice dogodkih po svetu in doma-' jf- : 4,». Л i ■■rWI "• Vi H Dva motiva iz fimskega Obzornika 11. maja, 1949. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 MOST NA DRINI Prinašamo odlomek iz romana "Most na Drini," ki ga je napisal znani bosanski pisatelj Ivo Andrič, predsednik Zveze jugoslovanskih pisateljev in član Srbske znanstveni akademije. Prva podoba mosta, ki je bilo sojeno, da bo uresničena se je vklesala, seveda še v povsem nedoločeni in megleni obliki, ne-» kega jutra 1516. leta v domišljiji desetletnega dečka iz sosednje vasi Sokoloviči, ki so ga gnali tod mimo; iz njegove vasi v daljnji, svetli in strašni Stam-bol. * Tisti novemberski dan je prispela na levi breg reke dolga procesija obloženih konj in se Ustavila, da bi prenočila. Jani-čarski aga se je z oboroženim spremstvom vračal v Carigrad, potem ko je po vaseh vzhodne Bosne nabral določeno število krščanskih otrok za janičarje. Šest let je že poteklo, kar so Zadnjič pobirali ta krvni davek, Zato je bila takrat zbira lahka velika; brez težav so našli potrebno število zdravih, bistrih in čednih dečkov, med 10 in 15 letom, čeprav so mnogi skrivali otroke po gozdovih, jih učili, naj Se delajo neumne ali šepaste, in Jih oblačili v curfje in puščali v Nesnagi, samo da bi preslepili %o pri izbiranju. Nekateri so celo pohabili svoje otroke tako, da so jim odrezali prst na roki. Izbrane dečke so odnašali v dolgi procesiji, na majhnih bosanskih konjičkih. Na konju sta '^ili pritrjeni dve pleteni košari, kakor jih rabijo za sadje; na Vsaki strani je visela ena in v Vsako košaro so posadili po enega dečka in mu dali majhno cu-■i; lo in obilico pite, zadnje kar je -l&oiiesel iz domače hiše. Iz teh ^ošar, ki so se enakomerno ^po-zibavale in škripale so kukali Sveži in prestrašeni obrazi 'Ugrabljenih dečkov. Nekateri so ^ez konjske hrbte kar se da dolgo gledali domači kraj, drugi so Jedli in jokali hkrati, tretji so ®Pali, naslanjaje glavo na tovorna sedla. V določeni razdalji za zadnjici konji so v tej nenavadni ka-^&vani koračili posamič in sope Btariši ali sorodniki teh otrok, katere so za vselej vodili iz do-^a, da jih v tujem svetu obre-2ejo in poturčijo, da pozabijo na svojo vero, svojo domačo vas in svoje porieklo in da preživi svoje življenje v janičarskih oddelkih ali v kaki drugi, višji cesarski službi. Bile so to po večini ženske, ^^jvečkrat babice ali sestre 'Ugrabljenih dečkov. Kadar so ^e preveč približale, so jih agovi konjeniki razgnali in tepli s svo-J'tni biči, ali pa so med glasnim ^'"ičanjem poganjali svoje konje Mednje. Tedaj so se razbežale in Se poskrile v gozd ob poti, kma- JOIN US. SAV/A/6S BONDS lu nato so se znova zbrale v procesiji in se trudile, da bi s solznimi očmi zagledale še enkrat nad košaro glavo otroka, ki ga ženo z doma. Zlasti matere so bile vztrajne in jih ni bilo mogoče zadržati. Drvele so, silovito tepetale po blatu, nič jim ni bilo mar, kg,m stopijo, prsi so se jim sprostile in razgalile, lasje razkuštrali, na vse okrog sebe so pozabile; nekatere so začenjale peti in tožiti, kakor da bi jim kdo umrl, druge so stokale, kot bi se jim bilo zmešalo, ali tulile, kakor da bi jim kdo v porodnih bolečinah trgal drob. Zaslepilo jih od joka in so naletele na biče konjenikov. Nekatere med njimi so skušale razločno zaklicati ime svojega sinčka in mu dati kar koli, kar je mogoče izraziti z dvema besedama: ali zadnje priporočilo, ali opomin za na pot. "Rade, sinek, ne pozabi matere! . . ." "Ilija! Ilija! Ilija!" je klicala druga žena in obupno iskala s pogledom znano, ljubljeno glavo, ponavljajoč nenehoma to besedo, kakor da bi hotela urezati otroku v spomin to ime, ki mu ga bodo že čez nekaj dni za vselej vzeli. Te ženske so pogostoma zaostajale; utrujene od hoje in preganjane od udarcev, so druga za drugo odnehale, ker so uvidele, da je njihov trud zaman. Tu, na višegrajskem brodu, so morale ostati tudi najtrdovrat-nejše, ker jih na brod niso pustili, čez vodo pa ni bilo mogoče. Tu so lahko mirno sedele na bregu in jokale, ker jih ni nihče več podil. Čakale so kakor oka-menele, brez občutka za lakoto, žejo in mraz, dokler niso na, drugem bregu še enkrat zagledale dolgo procesijo konj in konjenikov, ki se je pomikala proti Do-brunu, in v njej še enkrat vsaj v slutnji opazile svojega otroka, ki se je odmikal njihovim očem. Tisti novembski dan je v eni izmed mnogoštevilnih košar molčal in s suhimi očmi gledal okrog sebe temnopolti, desetletni deček, doma iz visoko ležeče vasi Sokoloviči. V premraženi, rdeči roki je drjal majhen zakrivljen nožič in ves raztresen rezljal nekaj v rob svoje košare, vendar je hkrati opazoval vse, kar se je dogajalo okrog njega. V spomin so se mu vtisnili kamniti breg, obrastek z redkimi, golimi, siromašno sivimi raki-tami, pohabljeni brodar in napol polomljeni mlin, poln pajče-vin in prepiha, v katerem so morali prenočiti, preden se jim je vsem posrečilo priti čez kalno Drino, ki so nad njo krakale vrane. Kakor nekaj telesno neprijetnega nekje v njem samem—kot črna zareza, ki kdaj pa kdaj za eno ali dve sekundi pretrga prsi na dva dela, da močno zaboli— je dečku ostal spomin na ta kraj, kjer je cesta pretrgana, kjer se brezup in dolgočasje uboštva zgoščujeta in sesedata na kamnitih bregovih reke, čez katero je prehod težak, drag in negotov. To je bilo ranljivo in bole- če mesto te sicer hribovite in revne pokrajine, kjer postaja nesreča javna in očitna, kjer se mora človek ustaviti pred premočjo elementov in kjer osramočen zavoljo svoje onemoglosti spozna, in še jasneje uvidi lastno in tuje uboštvo in zaostalost. Vse to se je v njem zlilo in izenačilo § tistp telesno neprijetnostjo, ki se je zagrizla v dpčka tega novembrskega dne, 1д ga kasneje nikdar več ni popolnoma zapustila, čeprav je spremenil življenje in vero, ime in domovino. Kaj se je pozneje zgodilo s tem dečkom v košari, pripovedujejo vse zgodovine v vseh jezikih, in o tem veda več v širokem svetu kakor tu, pri nas. Sčasoma je postal mlad in hraber si-lahdar na sultanovem dvoru, pa kapudan paša in potem carski zet, vojskovodja in državnik svetovnega slovesa. Mebcmed paša Sokoli, ki se je večjidel zmagoslavno bojeval na treh celinah, razmaknil meje turškega cesarstva, ga zavaroval na zunaj in z dobro upravo ukrepil na znotraj. V teh nekaj več kakor šestdesetih letih, je služil trem sultanom, doživel v dobrem in v hudem to, kar dožive le redki, in izbrani in se povzpel na nam neznane vrhunce moči in oblasti, kamor pridejo in kjer se ob-drže le redki. Ta novi človek, ki se je izgradil v tujem svetu, kamor tudi z mislijo ne utegnemo spremljati, je moral pozabiti na vse, kar je bil pustil v deželi, iz katere so ga nekoč odpeljali. Brez dvoma je pozabil tudi na prehod čez Drino pri Višegradu; na pusti breg, na katerem drhte popotni ljudje v mrazu in negotovosti, na počasni črvojedni brod, na čudaškega brodnika, in na lačne vrane nad kalno vodo. Toda tisti občutek neprijetnosti, ki je ostal v njem, od vsega tega, ni nikoli docela izginil. Nasprotno, z leti in strastjo se je vedno pogosteje oglašal; vedno ista črna zareza, ki spreleti prsi in jih preseka s posebno, tako znano bolečino mladosti, ki se tako jasno razlikuje od vseh muk in bolečin, kar jih je prinašalo kasnejše življenje. Takrat je vezir zaprtih oči čakal, da izgine črna zaveza in da bolečina poneha. V enem takih trenutkov mu je prišlo na misel ,da bi se rešil tega neugodnega občutka, če bi odstranil tisti brod na daljni Drini, ob katerem se zbirajo siromaščina, in nesreče vseh vrst in se neprestano kopičijo ter bi premostil strma bregova in hudobno vodo med njimi, povezal oba konca ceste, ki je tukaj pretrgana, in za vselej varno zvezal Bosno z vzhodom in mesto, odkoder je doma, z mesti, kjer je živel. Tako je bil on prvi, ki je za hip, meže z očmi ugledal močni in vitki obris velikega kamnitega mostu, ki bi ga bilo treba zgraditi na tem mestu. Še tisto leto so začeli na vezirjev ukaz in na njegov račun zidati velik most na Drini. Začeli smo izdelovati trajne vžigalice v "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! Iz Osijeka poročajo, da bodo v maju prišle v prodajo prve trajne vžigalice, kakršnih doslej niso izdelovali še nikjer na svetu. Nove vžigalice se bodo nekoliko razlikovale po obliki od sedanjih navadnih in bodo 10 centimetrov dolge. Eno samo vžigalico bo mogoče uporabiti okrog stokrat. Trajna vžigalica gori bolje kakor navadna, veter je ne ugasne tako lahko in počasi dogoreva. Trajne vžigalice so poskušali v nekaterih kapitalističnih državah že večkrat uvesti v proizvodnjo. V Zedmjenih državah Amerike so izdelali že več vrst takšnih vžigalic, ki pa se zaradi številnih napak niso uveljavile, tako da jih niso začeli izdelovati na debelo. V naši državi so že v začetku leta 1947 v inštitutu za industrijska raziskovanja v Zagrebu začeli proučevati kemično se stavino vžigalic, ki bi jih bilo mogope po večkrat prižigati. Prvi poizkusi niso bili uspešni. fo