GRADIVO ZA DECEMBRSKO SEJ0 OBČINSKE SKUPŠČINE PRILOGA 14 - 1975 VSEBINA Poročilo o gospodarskih gibanjih v 9 me- secih 1975 v TOZD v občini Ljubljana-Si- ška Odlok o spremembah in dopolnitvah od- loka o davkih občanov Odlok o davku na promet nepremičnin Odlok o spremembah in dopolnitvah po- sebnega občlnskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve Sprejeii sklepi občinskih zborov na no- vembrskih sejah Vprašanja delegacij, konferenc delegacij in odgovorl Poročilo O GOSPODARSKIH GIBANJIH V 9 MESECIH 1975 V TOZD V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA Resolucija o gospodarskem razvoju za leto 1975 predvideva dinamično gospodarsko rast, ki naj bi bila dosežena z realnim povečanjem družbenega proizvoda za 7 %. Vzrok; in pro-blemi, ki so se pojavljali v gospodarstvu re-publiike (inf lacija, nelikvidnost, cene) so se od-razili tudi v poslovanju delovnih organizacij na območju občine Ljubljana-Siška. Delovne organizacije so dosegle v 9 mese-cih sicer dobre poslovne rezultate, vendar so ti nekoliko slabši kot ob I. polletju letošnjega leta. Dosegle so: Indeks I.—VI. 75 I.- -IX. 75 I.—VI. 74 I.—IX. 74 celotni dohodek 139,7 132,9 porabljena sredstva 139,3 132,5 dohodek 141,6 134,6 I. DELITEV CELOTNEGA DOHODKA Po podatkih iz periodičnih obračunov TOZD za 9 mesecev 1975 so bili v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta doseženi na-slednji rezultati Na oblikovanje celobnega dohodka je vpli-valo več dejavnikov, in sicer višji obseg indu-strijske proizvodnje, cene in medsebojni pro-dajni tokovi med TOZD, saj se je interna rea-lizaoija proizvodov in storitev povečala v 9 mesecih 1975 v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za 82,8% in predstavlja 9,6% celotnega dohodka. Ker je v občini Siška naj-močnejša industrija, je na realizacijo proizvo-dov in storitev odpadlo 52,4% celotnega do-hodka, na realizacijo trgovskega blaga pa 27,9 odstotkov. Posamezna področja so realizirala visoke odstotke povečanja celotnega dohodka (tabela 2), tako gradbeništvo 156,2 %, gostinstvo 137,1 % in industrija 134,3 %. Počasneje od povpreeja za celotno gosppdarstvo je naraščal celotni dohodek v kmetijstvu (118,1 %), v ko-munali (123,4%) dn v trgovini (126,6%). Ce-lotni dohodek v industriji in gradbeništvu je naraščal hitreje kot v trgovini, zaradi tega se je udeležba trgovine v celotnem dohodku zni-žala od 32,5 % v lanskem letu, na 31,0 % v letošnjem letu. Ostala področja so po obsegu manjša in tudi njihova udeležba se ni spreme-nila. Ob povečanju celotnega dohodka za 32,9 % so se porabljena sredstva (vključno z nabavno vrednostjo trgovskega blaga) povečala za 32,5 odstotkov. Ker pa je v porabljenih sredstvih spremenjen delež nabavni vrednosti realizira-nega blaga jn je ta delež nižji, so ostali stroš-ki proizvodnje bitreje naraščali, kar nam ka-že naslednji pregled: v 000 din ¦I.—IX. 74 Struktura I.—IX. 75 Struktura Indeks Porabljena sredstva — skupaj 6,046.930 100,0 8,009.776 100,0 132,5 od tega: nabavna vred. trg. blaga 2,749.974 45,9 3,362.048 42,0 122,3 ostala porabljena sredstva 3,296.956 54,5 4,647.728 58,0 141.0 Med ostalimi stroški zasledimo najvišji po-rast pri popravku finančnega rezultata (za 546,0%) zaradi popravka terjatev starih nad 45 oziroma 30 dni, ki pa ne vpliva na porab-ljena sredstva. Na porast porabljenih sredstev so vplivale v večji meri ostale vrste porablje-nih sredstev, kot so izdatki za porabljeni ma-terial (130,5 %), ki tudi vrednostno predstavlja najveoji del porabljenih sredstev, proizvodne storitve (171,8 %), neproizvodne storitve (169,5 odstotkov) ter dnevnice in teren&ki dodatki (174,2 %). Pogodbene in zakonske obveznosti so na-raščale hitreje kot celotni dohodek in dose-ženi dohodek. Tako so pogodbene obveznosti višje za 53,7%, zakonske pa za 36,7%. Delitev dohodka nam kaže, da ie gospodar-stvo izlooilo za kritje Kot je razvidno hitreje naraščajo sredstva ostalih udeležencev, kot pa sredstva, ki osta-nejo TOZ0 za njihovo interno delitev. Delež pogodbenih in zakonskih obveznosti je v raz-deljenem družbenem proizvodu višji kot lani v enakem obdobju. Od sredstev, ki ostanejo TOZD za njihovo interno delitev, zavzemajo še vedno največje mesto osebni dohodki in drugi osebni prejem-ki. V primerjavi z 9 meseci 1974 je bilo v te namene izločeno za 36% več sredstev v le-tošnjem letu. Precej nižji porast kot pri osebnih dohod-kih pa je zabeležen pri ostanku dohodka. Ta sredstva, ki naj bi služila za razširitev mate-rialne osnove dela, so dosegla 491.426 tisoč di-narjev in so se povečala le za 23,5 % (vpliv popravka finančnega rezultata). Razmerje v delitvi osebnih dohodkov in ostanka dohodka se je v 9 mesecih 1975 po-slabšalo in znaša 70,3:29,7 v primerjavi z ena-kim obdobjem lanskega leta, ko je znašalo 68,3:31,7 in je tudi slabše kot v I. polletju 1975, ko se je delilo 68,0 % za osebne dohodke in 32,0 % na ostanek dohodka. Slabše delitveno razmerje izkazujejo vse panoge razen gostinstva in obrti. Ostanek dohodka je namenjen poleg sred-stev za poslovni sklad in sklad skupne po-rabc še za razna posojila za skupna financi-ranja. Vsekakor pa so ta sredstva namenjena za razširjeno reprodukcijo. Poleg teh sredstev se za razširjeno repro-dukcijo lahko uporabljajo tudi sredstva amor-tizacije. Pregled teh skupnih sredstev je na-slednji: I.—IX. 1974 V 000 din Struk-tura I.—IX. 1975 Struk-tura Indeks Iz pregleda je razvidno, da amortizacija nad predpisano stopnjo narašča hitreje od predpisane amortizacije, ki je tudi sicer višja od predpisane. Kljub temu pa amortizacija narašča počasneje od družbenega proizvoda, kar da sklepati, da sama amortizacija ne za-došča za razširjeno reprodukcijo. Devetmesečno poslovanje je z negativnim finančnim rezultatom zaključilo 8 TOZD (lani 7). Izgube znašajo 33.283 tisoč dinarjev (lani 29.147 tisoč dinarjev). II. POSEBNI PODATKI, KI SO RAZVIDM IZ PERIODlCNIH OBRACUNOV 1. Poslovna sredstva Povprečna poslovna sredstva, ki jih je go-spodarstvo v 9 meseoih letošnjega leta upo-rabljalo, so dosegla 7.001,391.000 dinarjev ter so bila za 32,8% višja kot preteklo leto in to osnovna za 20,3 %, obratna pa za 37,8 %. Naj-več poslovnih sredstev so delovne organizaci-je imele vezanih v obratnih sredstvih. 2. Zaloge Splošni pojav porasta zalog v gospodarstvu se odraža tudi v Siški, saj je porast zalog več-ji od realizacije. Predvsem velja to za gotove izdelke, katerih zaloge so za 65,1 % višje kot lani v enakem obdobju (v industriji za 65,4 %) in za trgovsko blago, katerega zaloge so se povečale za 59,3% (v industriji Za 92,0%, V trgovini za 44,9 %). 3. Terjatve in obveznosti V terjatvah, ki so se povečale za 30,2 % so imele delavne organizacije vezanih 2,327.560 tisoč din, kar predstavlja 25,7 % pri-merljivega celotnega dohodka: Največ celot-nega dohodka so imele vezanega v terjatvah TOZD iz gradbeništva (36,2 %) in iz industrije (32,6%). Obveznosti do dobaviteljev znašajo 1,510.486 tisoč din in so se povečala za 29,0 %. Tako naše TOZD hitreje poravnavajo svoje obveznosti, kot pa se njim poravnavajo ter-jatve. Me