Cena 30 lir
Te!.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
TRST, torek 13. januarja 1959
Leto XV. . Št. 11 (4165)
UREDNIŠTVO: Tei. št. 37-338 -OGLASOV: Za
UL. MONTECCHI It. *, IL sad. — TELEFON »3-«* IN »4A3I — PoStBi predaj 559.— UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA « 28 —
- Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico UL — Tel. 33-82 — OGLASI; od'8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE vsak mm višine v širini enega stolpca:	trgovski	80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda.
NAROČNINA:	mesečna 480
FLRJ: v tednu 10 «in. nedelj tržaškega tiska Trst 11-5374 —
V ospredju zanimanja v Rimu kongres PSI
v t ♦ c £ v' ja	TJ	*	a	k	i	•	i
Nennijeva iniciativa za razpast strni Fanfanija še ne zanima »razčiščevanje*
Določen za soboto popoldne razgovor Eisenhoiver-Mikojan
Eisenhovrer obišče Evropo?
I/lada namerava dodati šestdesetim še nadaljnjih dvajset milijard za izboljšanje gospodarskega položaja državnih uslužbencev - Vladna seja bo najbrž v četrtek s poročilom Fanfanija o njegovem obisku v inozemstvu ter z razpravo o vprašanju državnih uslužbencev
(Od našega dopisnika)	sedaj zamenljiva tudi za nem- Belgijski guverner je
i, 12. — Kljub razčiščevanju V KD je V tem tre-	ške državljane, ki bodo od ju-	aretacijo župana v Kal
i vendar le stopil na prvo mesto zanimanja poli-	tri dalJe lahko imeli pri sebi,	župana v Ngiri, «ker
i krogov v Rimu kongres PSI, ki se bo čez nekaj	kupovali in prodajali tujo va-	klonila sodelovanje z
»ričel v Neaplju. In čeprav je Nenni odločno po-	luto- Nemški državljani bodo	mi, pozivala na nove
1, da se ta kongres ne more spravljati v zvezo s	poleg tega lahko položili tujo	ter izsiljevala podpise
mijevo ministrsko USO- —————~— .	.	valuto v zahodnonemške ban- županov«,
l S spletkami demokr-	‘	ke in v tuie banke- •	Guverner je izdal
glede preprečitve nevarnosti nenadnega napada. Noto so v državnem departmaju dobili v nedeljo popoldne.
Predstavnik je izjavil, da ZDA želijo, naj bi se razgovori v Ženevi, ki so se prekinili 18. decembra, čimprej nadaljevali. Predstavnik je dodal, da sedaj proučujejo dosedanje delo konference in ko bodo proučevanje končali, bodo skušali najti skupno podlago za obnovitev razgovorov.
Kar se tiče prekinitve jedrskih poizkusov, pa so danes nadaljevali posvetovanja o 4. členu sovjetskega osnutka sporazuma, ki se tiče opazovalnih postaj na ozemlju treh držav,  «»'-----------------
na drugih sektorjih je pripravljena vse potrebno kupovati v ZDA.
Danes je Mikojan obiskal ka. lifornijsko univerzo, kjer se je razgovarjal s študenti. Med drugim je izjavil, da <cje res, da je ruska zgodovina bila v preteklosti včasih kruta, toda to je bilo potrebno. Napravili smo napake, toda ko jih odkrijemo, jih' skušamo popraviti.«
Mikojan je dalje izjavil, da v SZ sedaj nikogar ne aretirajo iz političnih razlogov. »Naša država je sedaj tako močna, da ti ukrepi niso potrebni.« Dodal je, da vsak A-meričan, lahko obišče SZ toda ameriški državni departma ne dovoljuje sovjetskim državljanom potovanja v ZDA. Fripomnil je, da se v SZ u-smerjajo k večji decentralizaciji oblasti.
Po obisku na univerzi se je Mikojan udeležil kosila, ki ga je priredil svet za mednarodne posle. Zatem pa si je o-gledal holly\voodske filmske študije kot gost producenta C. De Milla. Tu je izjavil, da bi sovjetsko-ameriška filmska koprodukcija prispevala k u-stvaritvi ozračja dobre volje.
NOVI DELHI, 12. — Predsednik vzhodnonemške vlad* Groteivohl je prišel danes i Bagdada v Novi Delhi. Spremlja ga zunanji minister Lothar Bolz. V Novem Delhiju bo ostal pet dni, toda njegov obisk ne bo uradnega značaja, ker Indija in Vzhodna Nemčija nimata diplomatskih odnosov. Zaradi tega ni bil ob prihodu Grotevvohla na letališče navzoč Nehru, pač pa obrambni minister Krišna Me-non. Popoldne pa se je Gro-tevvohl sestal z Nehrujem. Nocoj je bil Grotewohl gost na večerji, ki jo je priredil Nebru.
WASHINGTON, 12. ■— Pred- O razgovorih Grotevvohla v stavnik državnega departmaja Bagdadu so objavili uradno je potrdil da je sovjetska vla- poročilo, ki pravi, da sta Gro-da poslala novo noto, ki pred- tewohl in Kasem načelno go-iaga obnovitev razgovorov vorila o uvedbi diplomatskih med Vzhodom in Zahodom odnosov med obema državama.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiii
Adenauer	zahteva sovjetske note o mirovni pogodbi
Socialni demokrati pa so za iskanje pogajanj - Posvetovanje treh zahodnih vlad z ostalimi državami NATO
Molotov bo imenovan za poslanika v Haagu?
V Moskvi te novice ne potrjujejo in tudi ne zanikujejo
MOSKVA, 12. — «Izvestja» javljajo, da je sodišče obsodilo zaradi korupcije predsednika nekega okrožja v Odesi, načelnika gradbenega odseka Odese in nekatere njune sodelavce. Ti funkcionarji so izdajali protizakonita dovoljenja za gradnjo in so za to prejeli 185.000 rubljev (okrog 28 milijonov lir po uradnem tečaju). Obsojeni so bili na zaporne kazni in na zaplembo imovine. Isti dnevnik javlja tudi, da so odstavili glavnega arhitekta v Odesi in njegovega namestnika in ju predali sodišču, ker sta bila zapletena v neko podobno zadevo.
(Od našega dopisnika) i
BEOGRAD, 12. — Predsed- l nik republike Jugoslavije maršal Tito s soprogo in o-stalimi člani jugoslovanske delegacije bo prispel jutri zjutraj na prijateljski obisk v Indijo. Šolska ladja «Galeb» v spremstvu rušilca «Split» in trgovske ladje »Lovčen«, ki je danes nadaljevala plovbo po Bengalskem zalivu bo prispela jutri zjutraj ob 9,40 v Madras, kjer bodo Tita pozdravili guverner Madrasa in u-radna delegacija osrednje indijske vlade, ki je danes odpotovala iz Novega Delhija z letalom v Madras. Predsednik Tito bo pojutrišnjem, po enodnevnem zadržanju v Madrasu odletel z letalom v Novi Delhi, kjer se bo v četrtek sestal s predsednikom indijske vlade Nehrujem. Od njunega prvega srečanja pred štirimi leti, ko so postavili irdne o-snove prijateljstva med Indijo in Jugoslavijo, se je jugoslo-vansko-inaijsko sodelovanje močno razvilo na vseh področjih, posebno na področju borbe za mir v svetu, indija in Jugoslavija skupno z drugimi izvenblokovskimi državami predstavljata danes važen činitelj, ki deluje za zmanjšanje mednarodne napetosti, za ublažitev blokovskih nasprotij, za kiepilev razumevanja med narodi in državami.
Zaradi pomembne vloge ki jo imata izvenblokovska Jugoslavija in Indija, je bilo vsako srečanje med Titom in Nehrujem predmet posebnega zanimanja v mednarodni javnosti.
Sedanji razgovori obeh državnikov so po mnenju nocojšnje »Borbe« še posebne važ-
Arabska banka
KAIRO, 12. — Banka za n-rabski razvoj, ki je bila u-radno ustanovljena v Kairu, bo imela nalogo proučevati, nadzorovati in izvajati vse načrte za gospodarski razvoj a-rabskega sveta. Banka bo tudi posredovalka med arabskimi državami in tujimi kapitalisti, ki želijo investirati svoj kapital na Srednjem vzhodu.
Danes je konvencijo o banki podpisala tudi Libija. S tem se je kapital -dvignil na 75,2 odstotka celotnega predvidenega kapitala ki bo znašal 20 milijonov egiptovskih šterlingov
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,1 najnižja 1.9, ob 17. url 5,5, zračni tlak 1003,7 stanoviten, veter zahodnik 4 km, vlaga 61 odst., nebo 8 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 10,4 atojlnje
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 13. Januarja
Veronika Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.43. Dolžina dneva 8.59. Luna vzide ob 9.48 in zatone ob 21.43. Jutri, SREDA. 14. Januarja Srečko
Obširen načrt javnih Jel
Premalo predvidenih izdatkov za dela v tržaški okolici
Za gornjo okolico so določili samo 32.000.000 lir, čeprav je predvidenih skupnih izdatkov za 2 milijardi in 191 milijonov lir
Odbornik za javna dela v tržaškem občinskem svetu ueppi je na zadnji seji predložil svetovalcem obširen seznam javnih del v okviru 'finančnega načrta za leto 1959-1960. Izdatke za ta dela krije vsako leto vladni komisariat z izrednim nakazilom, ki ni vključeno v letni proračun. Zato se tudi ta finančni načrt ravna po finančnem in ne po sončnem letu, kot se ravna redni občinski proračun. 'Z izvedbo del, ki so v seznamu, bo občinska uprava naprosila vladni komisariat za skupno 2 milijardi 191 milijonov 519 tisoč 300 lir Ni rečeno, da bo vladni komisariat odobril vse navedene postavke. Saj se nekatere ponavljajo že več let zaporedoma, ker jih je vladni komisariat v preteklih letih črtal, češ da niso »nujne* in da se lahko odložijo.
Dela, ki so v omenjenem seznamu, bi se morala začeti ali pa bi morala oiti vsaj o-dobrena najkasneje do 1. julija letos. L>o sedaj pa se je pokazalo, da se odobritev ob-činskeba načrta in zlasti nakazila denarja zavlečejo po več mesecev, v nekaterih primerih pa celo za leto in več dni. Zato lahko pričakujemo, da se bodo javna dela, vključena v občinski finančni načrt za leto 1959-1960, ki jih bo vladni komisariat odobril, dejansko začela šele leta 1960. Samo tista dela, k. so bila o-dobrena v prejšnjih finančnih načrtih in za katera je vladni komisariat nakazal prvi ali drugi obrok denarja, se nadaljujejo takoj v začetku finančnega leta.
Seznam javnih del za prihodnje finančno leto vsebuje mnogo nujnih del v mestu, v predmestju in v okolici. Tudi vsota za vsa ta dela je precejšnja, kar bo poleg ureditve mnogih ulic, kanalizacije in drugih del pripomoglo pri zaposlitvi precejšnjega števila delavcev. Skoraj polovico predvidenih stroškov je določenih za ureditev ulic in cest. Ne bomo naštevali posameznih del, ker je seznam preobširen. Naj navedemo samo, da je poleg stroškov za popravilo mestnih »n predmestnih u-lic in cest predvidenih tudi 150 milijonov lir za ureditev kanalizacije na področju Trga Garibaldi, ulic Oriani. Molino a Vento, Industria, San Oiaco-mo in Monte in predora San-drinelli Ta dela so zelo nujna, ser je kanalizacija na tem mestnem področju zelo zastarela in že mnogo let ne ustreza tamkajšnjim potrebam, 175 milijonov za gradnjo prvega dela novega avtomobilskega parka in ustreznih delavnic za avtomobile občinskega podjetja za mestno čistočo, 180 milijonov lir za ureditev prostorov državne glasbene šole »Giuseppe Tartini*, 280 milijonov lir za nov sedež občinskih muzejev za zgodovino in umetnost, 120 milijonov lir za gradnjo nove osnovne šole pri Sv. Ivanu, ki bo imela 13 učilnic itd.
Ni nobenega dvoma, da so vsa dela, ki so navedena v seznamu odbornika, nujna in koristna. Toda menimo, da bi moral občinski odbor, ki je ta seznam sestavil, bolj pravično razdeliti piedvidene stroške na razna področja občine. Iz sestavljenega seznama je razvid, no, da predvidevajo samo za 90 milijonov lir javnih del v okolici od skupnih 2 milijard, 191 milijonov 519.300 lir.
Za zgornjo mestno okolico, za Lonjer in Furlansko cesto so predvidena sledeča javna dela: asfaltiranje sedanjih makadamskih cest v zgornji okolici 10 milijonov lir, cestna dela Lonjerske ceste, od železniškega mosta do vasi 18 milijonov lir drugi del obnovitve asfaltiranega cestišča Furlanske ce te, od svetilnika do Kontovela 30 milijonov lir, gradnja javnega kopališča in javne pralnice za Prosek in Kontovel 22 milijonov (ta postavka je bila vključena že v prejšnjih finančnih načrtih, do sedaj jo je vladni komisariat črtal z izgovorom, da gradnja javnega kopališča in javne pralnice za Prosek in Kontovel ni nujna), javna pralnica v Lonjerju 10 milijonov lir. Skupno torej 90 milijonov lir. Za zgornjo okolico pa je v načrtu dejansko predvidenih samo 32 milijonov, ker ho ostala vsota porabljena za Lonjer in za Furlansko cesto.
Menimo, da tako nizka vsota denarja predvidena za zgornjo m tudi za spodnjo tržaško o-kolico, ne ustreza dejanskim nujnim potrebam zlasti okoliških vasi. Vzemimo za primer samo Prosek, ki je postal važno središče nedeljskih mestnih izletnikov. V tej vasi so ceste v obupnem stanju. Kanalizacija je enaka kot pred sto leti. Vaške poti in celo cesta, ki gre skozi vas proti železniški postaji so vedno prašne, v mokrih dneh pa hudo blatne. Za ta zelo nujna dela ni v finančnem načrtu za leto 1959-60 predvidena niti lira. Bojimo pa »e, da so tudi stroški za javno kopalnico in javno pralnico za Prosek in Kontovel samo formalno vključeni, ker so bili predvidevani že pretekla leta in se jim sedaj ne morejo izogniti. Omenili smo samo Prosek, ker smo nedavno pisali še o drugih okoliških vaseh, o Barkovljah in drugih krajih spodnje okolice.
Občinski svet je sicer sklenil, da se bo razprava o tem načrtu javnih d-i —v pe-
tek. Odbornik pa je že na eni od prejšnjih sej pozval svetovalce ,naj mu predložijo ustne ali pa pismene predloge za razna javna dela, ki jih bo občinski odbor proučil in razvrstil po neki prednostni lestvici. Upajmo torej, da se bodo svetovalci odzvali vabilu odbornika in da se bodo v svojih predlogih spomnili tudi na potrebe mestne okolice.
Jugoslovanski konzul pri vladnem komisarju
Zvedeli smo, da Je Jugoslovanski konzul pri generalnem konzulatu FLRJ v Trstu Dušan Vujanovič v soboto obiskal vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro. Domneva se, da Je bil ta obisk napravljen v zvezi z oskrumbo spominskega spomenika bazoviškim žrtvam.
Sklepi pokrajinskega odbora
Milijardo lir za ljudske hiše
Pokrajinski upravni odbor je kot nadzorni organ lokalnih upravnih ustanov odobril vrsto sklepov in med njimi odobril posojilo v višini ene milijarde lir, ki ga namerava razpisati tržaška občina za gradnjo ljudskih stanovanj v Ul. Marchesetti, v Ul. Flavia in pri Ratto della Pileria. Za zgoniško občino so odobrili sklep o nakupu knjig za tehnično upravno knjižnico.
O Včeraj so se pri nacionalni federaciji brodarjev (bivši organizaciji cNavalpiccolo*) nadaljevala pogajanja za raztegnitev sporazumov od 20. junija 195$ in 12. decembra 1958 v korist mornarjev, ki so vkrcani na ladjah brodarjev omenjene organizacije.
to:■ •:
**   .......
mrnm
m mm
s«.*
V nedeljo popoldne je iz Za jugoslovanski veleposlanik v rega sta spremljala soproga in nik se je nekaj ur zadržal v ralnega konzula Zige Vodušk kom odpotoval v Rim, kamor sliki vidimo jugoslovans<ega duška in veleposlanika Miha j
sta
gre ba dopotoval v Trst novi Rimu Mihajlo Javorški, kate-sin. Jugoslovanski veleposlg-Trstu kjer je bil gost gene-o, ob 22,IS pa je z b rzim vi a-je prispel včeraj zjutraj. Na generalnega konzula Žigo Vola Javorškega na tržaški poji-
V primer javi » letom 1957
Lani je bilo več rojstev ljudi pa je umrlo manj
Kljub temu pa je bilo 332 več smrti kot rojstev Tudi porok je bilo lani 95 več kot predlanskim
Anagrafsiki urad tržaške občine je včeraj objavil statistične podatke preteklega leta ter primerjave z letom 1957. V tržaški občini se je rodilo v letu 1958 strupno 2826 otrok, od katerih 2670 zakonskih in 156 nezakonskih: 2566 se je rodilo v bolnišnicah in drugih klinikah. 260 pa doma.
Leta 1957 se je rodilo skupno 2757 otrok, od katerih 2602 zakonakih in 155 nezakonskih; v bolnišnicah in drugih klinikah se je rodilo 2408 otrok, doma pa 349.
Skupno je bilo torej lani 69 rojstev več kot predlanskim.
Lani je umrlo skupno 3158 oseb od katerih 3025 naravne smrti, 133 pa nasilne smrti; od teh je 2337 umrlo v bolnišnicah in sanatorijih, 720 doma, 101 pa drugje.
Predlanskim pa je umrlo skupno 3277 oseb, od katerih 3111 naravne smrti. 166 nasilne smrti; 2296 jih je umrlo v bolnišnicah in sanatorijih, 860 doma, 121 pa drugje.
Lani je bilo torej 119 manj smrtnih primerov kot predlanskim.
Izpred porotnega sodišča
Včerajšnje	zasliševanje
ni nič prispevalo	k
Pričakujejo, da bo današnja razprava bolj važna, saj bodo zaslišali zdravnike, ki so napravili obdukcijo
Domenico Di Pinto je zopet
na zatožni klopi. Tik pred prazniki so prekinili proces, ki ga morajo sedaj nadaljevati in zaključiti. Predsednik je včeraj uvodoma omenil, da je imel Di Pinto v tem času v zaporu dovolj časa, da je dobro vse premislil, in ga je zato povabil, naj vendarle izpove resnico o smrti svoje žene Alojzije Helene Orel. Je namreč nemogoče, je pripomnil predsednik dr. Rossi, da bi njegova žena izvršila samomor ali pa da bi postala žrtev neznanega napadalca.
Po teh uvodnih besedah se je začelo zasliševanje številnih prič, med katerimi je bila večina takih ki so kot policijski funkcionarji in agenti sodelovali pri preiskavi. Nar. vodnik Sanvitale je pojasnil, da je on prvi zaslišal Di Pinta, ki je odločno tajil, da bi umoril ženo. Podčastnik Rica-to pa ni nikoli zaslišal sedanjega obtoženca in se ne spo, minja, če bi sploh prisostvoval zasliševanju, ki ga je vodil dr. Mangano.
Preds.; Premislite dobro, kajti Di Pinto naj bi tedaj priznal nekatere obtežilne or kolnosti, ki jih je kasneje preklical. Tedaj naj bi Di Pinto tudi večkrat padel v nezavest.
Di Pinto: Da, res je, tudi kri sem imel na srajci.
Na te besede se je oglasila tudi obramba s pripombo, da so padci v nezavest posledica slabega ravnanja z njim. Prej namreč Di Pinto ni imel nobenih podobnih motenj.
Di Pinto: Lahko vam pokažem kje so me mučili. Spremite me na kraj. Nekaj podrobnosti vam lahko opišem, drugih pa ne zaradi prisotnosti žensk.
Preds.: Pa povejte kaj.
Obtoženec je nato pojasnil, da so mu zvezali roki in nogi in da so ga tepli s črnimi palicami. Ko je padel v nezavest, so ga oblivali z mrzlo
vodo. »Ne vem, kdo me je zasliševal,* je poudaril obtoženec. »Enega pa bi lahko spoznal, in sicer tistega, ki me je večkrat udaril.*
Ostale priče pa niso povedale nič posebnega.
Vicebrigadir Varesano je povedal, da je Di Pinto njemu prijavil izginotje žene in da je bil zaskrbljen. Oni so ga nekoliko potolažili. Brigadir Sartori, ki je v zapisniku o-pisal truplo pok. Orlove, ko so jo potegnili iz morja, je potrdil, da je imela na levi strani glave podplutbo, iz katere je pritekla kri. Taga namreč sodni zdravniki niso' opazili, medtem ko Sartori ni opazil v' nasprotju z zdravniki sledov peska na telesu utopljenke.
Sodišče je zaslišalo tudi znanega urarja Oscarja Dobnerja in njegovega delavca Lucia Perhauca. Njuno zasliševanje pa je trajalo le nekaj minut. Dobner bi moral namreč ugotoviti vzroke okvare na uri, ki jo je imela pokojna Orlova, in na Di Pin*ovi ročni uri. Q izsledkih bi moral Dobnei napisati poročilo, a za sedaj je izročil sodišču samo kratko pismo, v katerem je potrdil, da se je pokojničina ura u-stavila zaradi dotika z morsko vodo. Glede Di Pintove u-re pa ni mogel izreči še ničesar, pa čeprav je izključil da bi do okvare prišlo zaradi prerivanja s kako osebo. V notranjosti ure so bili namreč nekateri zarjaveli deli in prav zaradi tega bo potreboval še kakih 10 dni za ugotovitev točnega razloga okvare.
Tu je predsednik ponovno povabil Di Pinta, naj vendar govori resnico, a obtoženi je samo rekel, da je uro navijal in da »e mu je pri tem pokvarila. V zvezi z urami je odv. Poillucci obvestil aodni-ke, da bo tudi obramba določila svojega izvedenca.
Danes se bo razprava nada-
JinitllllllltllllltintlHIIIIIIIIIIHIHIHIIMIIIIIIINUaillllltlllllllllHIIMMIIIflM
Aretacija sleparjev
pod obtožbo prevare
Ogoljufala »ta ali hotela • ogoljufati upokojence INPS
Policijski organi »o v začetku tega meseca izvedeli, da se dva neznanca predstavljata za funkcionarja I N P S ter da s tem varata družine upokojencev zavarovalnega zavoda. 9. t.m. so preiskovalni organi u-gotovili, da se goljufa vozita po mestu s fiatom 600 sive barve in z milansko evidenčno taiblico in ker so tudi izvedeli, da sta nekje v starem mestu, so poslali tja agente, ki, so ju aretirali. Gre za 32-letnega Nunzia Andolfa iz Šesto San Gvovanni in 22-letnega France-sca Smirolda iz Milana. Oba »ta priznala, da sta prodajala zavoje z blagom za obleke, vendar sta tajila, da bi se predstavljala za funkcionarja INPS'. Zato so morali agenti poklicati vse osebe, ki ao vložile prijavo, na soočenje, med katerimi so vsi spoznali goljufa.
Njun način varanja je bil, da sta se javljala upokojencem INPS m jim ponujala blago za obleko in plašč za 10.000 lir. Za isto ceno bi lahko dobili tudi 8 metrov blaga za rjuhe. Seveda sta prej upojen-ce obveščala da so dobili prvo nagrado zavoda za socialno zavarovanje, Mislila sta pač,
Nunzio Andolfo in Francesco Smiroldo.
da bosta s tem laže izvabila denar iz žepov. Toda prevara se jim je posrečila le z Matildo Cavicchioni por. Acclavio iz Ulice Scussa, medtem ko Emma Luzzatto por. Lestan iz Drevoreda XX. septembra, Marija Primoai por. Benelli in Lionella Felici por. Verdi iz Ul. Scussa niso šle na njune limanice.
Goljufa sta med zasliševanjem izjavila, da sta odpotovala iz Milana z Andolfovim avtom, v katerega ata naložila 15 zavojev z blagom. V Trst sta prišla 7. t.m. zjutraj ter sta se takoj spravila na »de; lo». Med preiskavo so agenti našli še nekaj zavojev v avtu in tudi v hotelu, kjer sta Milančana prenočevala. Policijski organi so zaplenili avto, preostalo blago in 90.000 lir ter oba prijavila sodišču pod obtožbo prevare in poskuane prevare.
ljevala in bo verjetno zanimivejša od včerajšnje. Zaslišali bodo namreč sodne zdravnike, ki so napravili obdukcijo pok. Orlove, in druge zelo važne priče. Verjetno bodo zaslišali tudi potapljače, ki so pregledali morsko dno od miramar-skega križišča pa do Cedasa. In v tem je po mnenju državnega tožilca največja napaka ki je dala drugo smer preiskavi. Potapljači bi morali namreč pregledati morsko dno vse do barkovljanskega pristana.
Policijski oziroma karabinjerski organi so dobili nalogo od sodišča, da identificirajo neko Graziello, ki je bila večkrat v družbi z Di Pinto-vo prijateljico Rosetto Colari-chevo. Karabinjerji so poslali podatke o tej Grazielli, ki naj bi se pisala Casagrande in ki dela še vedno v Trstu. Toda ugotovili so. da ta ni imela pri tej zadevi nobene vloge. Eden od porotnikov pa je končno le identificiral Graziello za Cimellijevo, stanujočo v bližini Staranzana. Dekle bodo zaslišali v sredo in o tem so telegrafsko obvestili karabinjerje, da opozorijo dekle na njeno dolžnost.
Ni izključeno, da si bo sodišče tudi ogledalo barkovljan-ski pristan in okolico, kjer naj bi se septembra meseca pred dvema letoma odigrala tragedija, ki se je končala s smrtjo Orlove in z obtožbo Di Pinta umora.
Preds. Rossi tož. De Franco, zapisn. Magliacca, odv. zas. stranke Berton, obramba odv. Poillucci in Vinciguerra.
OB LETALSKI NESREČI
PRI RIO DE JANEIRU
Med smrtnimi ponesrečenci tudi mož Tržačanke
Med potniki, ki so se smrtno ponesrečili ob letalski nesreči pri Rio de Janeiru. so •bili tudi trije Italijani, med njim Dante Somraa iz Casale Monferrata, ki pa je bil. poročen s Tržačanko Ersilio Sa-lich iz Skednja. Somma je prišel decembra preteklega leta v Trst, kjer je preživel nekaj dni oddiha pri ženi in svojem 9 1*4 starem sinu Luir giju, prve dni januarja pia je spet odpotoval v Argentino, 'kjer je bil u&lužben pri Fiat. Pokojni Somma, ki je poročen od leta 1946, je upal, da si bo lahko že v kratkem ustvaril novo življenje v Argentini, kamor naj bi emigrirala tudi žena in sin.
 «» —
Potopitev ladje v bližini Pulja
Približno 6 milj od Pulja se je predvčerajšnjim potopila italijanska 180-tonslka ladja »Marina di Sapri*. ki je iz Bakra peljala 180 ton pirita v Benetke. Do nesreče je prišlo zaradi razburkanega morja in ker se je tovor premaknil z ene stTani na drugo ntran ladje. Vso posadko sta rešili ita-lijamidca ladja »Anita Madres in reliini čoln. ki je nemudoma priplul na kraj nesreče rz puljskega pristanišča.
Ko se je poveljnik ladje zavedel nevarnosti, je obrnil ladjo proti obali, da bi jo rešil. Toda to se mu ni posrečilo in ladja se je potopila, olajšano pa je bilo reševanje posadke.
Poveljnik ladje Giuseppe Grandi je zadevo takoj sporočil lastniku v Benetke in mu obrazložil vzroke nesreče. Vsa posadka, skupno devet mož, je vložila vse sile, da bi ladjo [rešila toda vse je bilo zaman. Medtem se je strojnik Euge-nio Pozzi nekoliko ponesrečil, a ni bilo hudega. Vse brodolomce so odpeljali v Pulj, od koder se bodo vrnili v Be-netke.
Od 15. do 17. t. m. v Benetkah
Sestanek komisije za promet z avtobusi med Italijo in FLRJ
Razpravljali bodo tudi o novi avtobusni zvezi med Trstom in Ajdovščino
Od 13. do'12. januarja se bo sestala v Benetkah tehnična italijansko-jugoslovanska kp-misija, ki bo ravprarvljala o avtobusnem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Predvsem gre za obnovo licenc za vzdrževanje rednih avtobusnih zvez med obema državama, poleg tega pa bodo ta tem sestanku razpravljali tudi o dodelitvi licenc za nove redne avtobusne zveze in med njimi za zvezo med Trstom in Ajdovščino.
Poleg tega bodo med tro-dnevnim zasedanjem obširneje razpravljali o načinu prehodov čez mejo in za to potrebnih dokumentih. V tej zvezi se predvideva, da bodo razpravljali o drugačnem načinu uporabe idrarnetov*. katere morajo sedaij vozniki predložiti pri vsakem prehodu čez mejo. Italijanski delegaciji bo predsedoval dr. Tomaiuoli predstavnik nadzornišfcva ministrstva za promet, med člani pa bo ing. Antonellis direktor tržaškega nadzomištva.
Samomor s plinom
Plin povzročil tudi zastrupitev drugih štirih oseb
Plin je včeraj res zahteval precej žrtev. Toda samo ena oseba, in sicer 73-letna Roza Resmann vd. Horn iz stavbe št. 3 v Foru Ulpianu, ga je odprla hote, ker je z njem iskala smrt. Ženstka je odprla vse dovodne pipe in ker je hotela biti gotova smrti, je celo zaužila nekaj uspavalnih tablet. Preden pa je to storila, je še spila precej konjaka, kar dokazuje na pol izpraznjena steklenica, ki je bila na tleh poleg nje. Ženska je ležala na tleh, nad njenim negibnim telesom pa je bila prevrnjena miza. Da nekaj ni v redu v stanovanju, je ugotovila hišnica stavbe Olga Kolarič por. Kermac, ki je najprej poklicala policijo. Kasneje so prišli na kraj tudi gasilci, ki so vdrli v stanovanje skozi balkon. Se prej pa so šli na balkon sosednega stanovanja, od koder je bilo
laže priti na balkon stanovanja pokojnice.
V teku dneva so morali v bolnišnico tudi 67-letna Regina Bravin por. Tonazzi, 36-letna Renata Bonin in njen mož Nicola Lofano, vsi stanujoči v Ul. Ginnastica 29. Vsi trije so imeli znake zastrup-ljenja z gorilnim plinom, pa čeprav v njihovih stanovanjih ni plinske napeljave. Kasneje so ugotovili, da je plin prišel v prvo nadstropje iz gostilne, ki je pod stanovanji. Delavci Acegata so okvaro popravili. Tako Bravinovo kot zakonca Lofano so morali sprejeti na opazovalnem oddelku in sicer prvo s prognozo okrevanja v 10 dneh, Lo-fanova pa v 2 ali 4.
V popoldanskih urah pa je moral v bolnišnico tudi 55-let-ni Just Grgič iz Padrič 17, 'ki je moral ostati zaradi zastrupitve z gorilnim plinom ali morda plina iz greznice na zdravniškem oddelku, kjer se bo zdravi! 10 ali morda tudi 20 dni. Mož je izjavil, da je popravljal na račun Selada kanal greznice v Ul. delle Cave, ko mu je postalo slabo.
Izreden jubilej
Na jugoslovanski ladji »Slovenija* pomorske družbe »Ju-golinija* so te dni praznovali izreden jubilej. Stvar n« bi bila tako izredna, saj gre za deset let pomorske službe, če ne bi šlo za pomorščaka-žensko. Lucija Selan iz Labina je namreč prva predstavnica nežnega spola, ki že deset let služi v jugoolovanški trgovinski mornarici. Zdaj je prva kuharica na prekooceanski ladji »Slovenija«, s katero bo tokrat že jrtiritndvnjsetič preplula ocean.
SEJA SPD
Danes ob 21. url bo v društvenih prostorih redna seja Slovenskega planinskega društva.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICX)I
i
V Gregorčičevi dvorani so ie vedno na vseh štirih stenah obešene slike Černigoja, Spacala, Hlavatgja in Sakside, ki smo jih lahko občudovali na sprejemu Društva slovenskih umetnikov v ponedeljek 5. januarja Ljubitelje umetnosti opozarjamo, da si torej lahko še vedno ogledajo te slike.
Na gornji sliki Černigojeve «Smreke v Knežaku*.
Porok je bilo lani 1789, od teh 1695 cerkvenih, 94 pa civilnih. Predlanskim pa je bilo skupno 1694 porok, od teh 1662 cerkvenih, 92 pa civilnih. Lani je bilo torej 95 porok več kot predlanskim.
V zadnjem lanskem tromesečju se je rodilo v tržaški občini 701 otrok, od katerih 657 zakonskih in 44 nezakonskih; 627 se jih je rodilo v bolnišnicah, 74 pa doma. V istem obdobju leta 1957 pa se je rodilo 657 otrok, od katerih 626 zakonskih in 31 nezakonskih.
Umrlo je v zadnjih treh mesecih 775 oseb, od kaiterih 742 naravne smrti, 33 pa nasilne. Predlanskim pa je umrlo v zadnjih treh mesecih 937 oseb od katerih 895 naravne smrti, 42 pa nasilne smrti.
Porok je b"lo v zadnjem tromesečju skupno 417, od katerih 392 cerkvenih in 25 civilnih. Predlanskim pa je bilo v tem obdobju skupno 383 porok, od katerih 361 cerkvenih in 22 civilnih.
Prihod ministra za trg. mornarico
Sinoči je prispel v Trst minister za trgovinsko mornarico poslanec Spataro in velja za njegov prihod med gospodarskimi krogi precejšnje zanimanje, zlasti ker se pričakuje, da bo med zasedanjem na tr-govinski zbornici dal konkretnejšo izjavo o gradnjah novih ladij. V tej zvezi se pričakuje, da bo minister zagotovil, da bodo pričeli graditi dve prekooceanski ladji, ki naj zamenjata zastareli ladji »Saturnia* in «Vulcania».
Tajništvi Nove delavske zbornice in FIOM sta včeraj pismeno zaprosili vladnega generalnega komisarja palamaro, da posreduje, da bi minister za trgovinsko mornarico sprejel sindikalne predstavnike, *i Di mu radi obrazložili nekatera pereča vprašanja, ki zadevajo ladjedelnice in redne tržaške pomorske zveze.
Pridržana prognoza za Nabrežinko
S pridržano prognozo so sprejeli na ortopedskem oddelku 83detno Ljudmilo Per-tot por. Gordini iz Nabrežine 162, kateri so ugotovili zlom kolčnega sklepa desne noge. Priletna Nabrežirika, ki se je pripeljala v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega kri' ža, je izjavila, da si je zlomila nogo že 10. decembra lani med padcem na dvorišču hiše, kjer stanuje.
 »» .
Čudna dogodivščina dekleta
Predvčerajšnjim zvečer se je pripetila 18-letni Mariji Furlan iz Ul. Daurant kaj čudna dogodivščina. Nedaleč od doma jo je neznan pobalin prijel za vrat, a se je njenega kričanja ustrašil jn zbežal v temo. Dekle je zadevo prijavilo karabinjerjem, ki so u-vedli preiskavo.
Baje gre za nekega fanta, ki se vozi z avtomobili in med počasno vožnjo ogovarja razna dekleta.
C
RADIO
J
TOREK, 13. januarja 1*59 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Potovanje po Italiji, turistični razgledi Maria Adriana Bernoni-ja; 12.10 Za vsakogar nelcaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Armando Sciaecia; 13.30 Glasba pc željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Z začarane police: Marija Polak: »Zlatolasi pastirjev sin*; 13.10 Beethoven; Trio št. 7 v B-tfuru, op. 97 — imetiovan »Nadvojvoda*; 18.50 Ciganske melodije; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe; 21.00 Obletnica tedna: »Edgar Alian Poe — ob lMMetnici rojstva*: 21.20 Peter Iljič Čajkovski: «Pikov.a dama», opera v treh dejanjih, 3. dejanje; orkester in zbor beograjske državne opere vodi Krešimir Bara-nevič; 22.03 Umetnost ln Življenje: »Iz zgodovine portreta: (l) Pri starih Grkih*; 22.20 Simfoiuč. ni koncert Tržaške filharmonije, ki ga vodi Leonard Bernstein — Prokofjev: Simfonija št. 5, op. 100; 23.30 Polnočna glasba.
RADIU TRST 12,10 Tretja stran; 16,30 Furlanske pesmi in proza; 16.45 Gui. do Cergoli pri klavirju; 17.40 Dario Gigli s svojo kitaro; 21.00 Goldoni: »Beneški odvetnik*.
II. PROGRAM 15.40 Orkestra Mojoli ln Scio-rllli; 16.00 Tretja stran; 21.00 Mike Bongiorno: «11 gonfalone*.
RADIO KOPER Poročila v »lov.: 7.30,	13.30,
15.00.
Poročila v italijanščini: 12.30, 17.15, 19.15, 22.30.
5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijska univerza; 13.50 Odlomki iz oper; 14.20 Sola Ln žlvljanje: »Bistra glavica, pokaži, kaj znaš*; 14.40 Lahka glasba; 15.20 Z narodno pesmijo in plesom po domovini; 15.40- 17.00 Prenos RL;
17.30 Od melodije do melodije; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Nat King Cole pri klavirju; 22.40 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00,
10.00,	13.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22 00 22.55
8.05 Narodne in domače viže v pisanem zaporedju; 8.30 Havajski zvoki; 8.40 Potopisi in spomini Iz Montgcnveryjevih spominov — II Zakaj niso Nemcev premagali že v jeseni 1944; 9.00 Iz opernega sveta; 10.10 Melodije od tu in tam- 10.45 Za dom in žene; 11.00 Drobne skladbe velikih mojstrov;
11.30 Oddaja za otroke: 12.00 Po-
•ItHtllllllfllllMIIIIIIIIIItllHIIIIIIItllllllllllllllll
Poizvedbe po pogrešaneu
slušajmo tamburaškl orkester;
12.15 Kmečka univerza; 12.25 Edvard Mac Dovvell: Indijanska suita; 13.30 Dvospevi iz oper G.
Puccinija; 14.00 Klavir v ritmu;
14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Humoreska tega tedna — Clarence Day: Plemeniti instrument; 16.00 Za glasbene ljubitelje — S festl-
Dne 12. decembra 1958 je odšel neznanokam Ivan GRBAC roj. 14.9.1891 v Kortah, nazadnje bivajoč v Bertokih št. 43, kmetovalec. Oblečen je bil v usnjen jopič rjave barve, si' ve dolge hlače, obut v nizke rjave čevlje, na glavi nosi kapo temno modre barve s ščitnikom.
Svojci naprošamo vsakogar, ki bi kaj vedel o hjem, da obvesti svojce v Bertokih štev. 43 pri Kopru.
Svojci.
•tiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 11. in 12. januarja 1959 se Je v Trstu rodilo 12 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 15 oseb, poroke pa ni bilo nobene.
POROČILI SO SE: 66Jetnl Car. lo Steiner, 64-letna Branima Lels-ner vd. Barnardinl, 90-letnl Gia-como Bidoli, 69-letna Maria Ur-sich vd. Maler, 75-letna Maria Ziu. liani por. Bon, 77-letnj Ivan Kav. Čič, 64-letn! Arnaldo Lenardon, 90-letn! Massimlliano Cvetov leti, 54-letni Alfonso Trivisondoll, 69-letna Caterina Hafner vd. Brul, 14-letnt Ferruodo Svetina, 79-let-nd Nlcold Bologna, 67-1 etni Antonio Kokel, 80-letna Erslila Ive vd. Perinl, Aleasandro Pesamosca, star 2 dni.
  --------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v januarju
INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv Jakoba 1: Sponza, Ul. Mon-torshno 9; Vernarl, Trg Valmau-ra; Vielmettl, Borzni trg 12: dr. Mianl. Barkovlje; Nlcoll, Skedenj.
( LJCPBKA PKOBVBTA )
Pevski »bor Prosek - Kontovel prične z rednimi pevskimi vajami danes, 13. t. m. ob 20.30.
[ EA1EA OBVMMTILA )
Trtniki pododbor SKGZ bo imel
svojo sejo Jutri, 14. t. m. ob 20.30 v Ul. Roma 15.
* * *
Sola Glanbeoe Matice v Tritu.
Vse starše gojencev vljudno vabimo, da se udeležijo roditeljskega sestanka Jutri 14 januarja ob 20.30 v šolskih prostorih.
Ravnateljstvo
Valute
1 Mnan		Hun
žiau funt	5.950,—	6 250,—
Marengo	4.550,—	4.700.—
Dolar . > .	621.—	624 —
Frank franc.	121 —	125 —
Frank Švicar	144,—	146.—
Sterilna . .	1.723.—	1.750,—
Dinar ,	71.—	74,—
Stilna 1	23.75	24.25
211 ato i , i ,	710.—	711 —
Zah. n. marka	148.50	149 50
DAICOVI IV PltlNPCVKI
Joseph Duru jz Clevelanda (ZDA) daruje 5 dolarjev za tiskovni sklad Primorskega
dnevnika.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3, prevladujoče)
pomaranče;
»tarocchi* ....
»rdeče*
»more*  ..........
»svetle* j........
limone . '........
mandarini I. . . manaarini II. . .
jabolka:
«abbondanza» I. »abbondanza* II.
»deiizia* 1. ...
»delizia* II. ... .’	47
»imperatori* I.
»imperatori* II.
hruške .........
hruškica ....
zelje ..........
cvetača z listi' '
ohrovt .........
cikorija ..... repni vršički . . ,
čebula .........
koromač ....
razna solata . , krompir ....
zeleni radič . . rdeči radič . . zelena ......
šp'nača ........
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
94	165	118
76	118	94
82	106	94
49	71	53
76	106	94
76	165	106
65	88	71
35	47	41
12	21)	18
71	118	76
47	59	53
47	59	53
29	41	29
47	141	100
35	50	47
47	76	65
53	65	59
29	59	41
18	41	29
59	82	71
30	41	35
29	65	41
75	250	112
26	51	37
100	450	150
112	375	200
65	150	106
82	220	118
18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Zborovske skladbe P. I- Čajkovskega; 20.30 Radijska Igra — Richard Huges: Nevarnost; Dylan Thomes: Vrnitev; 21.24 Iz novejše simfonične glasbe; 22.15 V plesnem ritmu; 23.10 Nočni komorni koncert.
TELEVIZIJA
14.00 Šolski tečaj; 17.00 Spored za otroke; 18.10 Poročila; 1.45 Razgovor s poslušalci; 19.00 Simfonični koncert; 20.30 Poročila; 21.00 U. Moruorhio: »Nepozabni avgust 1925», potem poročila.
RTV JUGOSLAVIJA Prenos programa tujih televizijskih postaj.
SNG
v TRSTU
V nedeljo 18. t. m. ob 16.30 v Ljudskem domu v KRIŽU
DINO DARDI
ZLOČIN IN KAZEN
(prosta interpretacija po romanu Dostojevskega)
24. in 25. januarja 1959 KVINTET BRATOV AVSENIK V TRSTU
( OLEDALlSČA ****)
GLEDALIŠČE VERDI
Danes bo ob 20.30 za abonma A (parter in lože) in B (galerije) druga predstava Verdijeve opere »Macbeth*. Dirigiral bo Arturo Basile.
Nadaljuje se pri gledališki blagajni prodajanje vstopnic.
Jutri ob 21. url: »Umor v katedrali*. Abonma C za parter in lože ln B za galerije.
C
KINO
Ezcelsior. 15.00:	«Dunkerque»>
John Mills, Robert Urqukart» Ray Jakons.
Fenice. 15.00: »Običajni neznanci* (I »olitl Ignoti). Dobra volja in kriminalna kronika. V> Gassman, M. Mastroianni, Toto.
Nazionale. 16.00: «Upor v Fort Laram ie», John Dehner, Gregg Palmer, Franc« Helm. VVestern v technicolor.
Arcobateno. 16.00: »Das Maedehen Rosemarie* (Dekle Rosemarie). Cinična, grabežljiva, neusmiljena... Rosemarie. Nadja Tiller« Peter Van Eyek, C. Raddati-Niso veljavne legitimacije. Fll01 je mladoletnim prepovedan.
Supercinema. 15.30: »Okrog svat* v 80 dneh*, David Niven.
Fllodrammattco. 16.00: «DracuD> krvoses*, P. Cushi ng j-n Chri-stopher Lee. Mladoletnim »tro-go prepovedano.
Grattaclelo. 16.00: »Balet gledališča Bolšoj*, izredna predstav* v teohnicolorju z Galino Ul»-novo ln baletom ter orkestrom gledališča Bolšoj iz Moskve. Cena vstopnicam 400 lir.
Crlstatio. 15.45: »Strast pod bresti*, S. Loren in A. Perkins. Prepovedano mladini.
Capitol. 16.00: »Kruh, ljubezen I" Andaluzija*. Technicolor. V. D* Sica, Carmen Sevilla.
Astra Roiano. 16.00: »Cim se premakneš te uničim*, R. Rascel technicolor.
Alabarda. 16.00: »Drevo življenja*, E. Taylor, M. Cllft.
Aldebaran. 16.00: »Tihotapstvo J1* Sredozemlju*, R. Taylor, D. M»-lon.
Ariston. Zaprto.	.
Aurora. 16 00: »Pristaniško P0" zemlje*, R. Egan.
Garibaldi. 16.00: »Vnukinja S* bella*, Tina Pica, P. De Fil‘P* po, Sylvia Kosclna, R. Salv*" tori. D. Palumbo.
Ideale. 16.00: »Eksperiment do« torja K.*, Al Hedison, V. Pr1**'
Im pero. 16.00: «4 pešadijski*. *;j Schneider. Technicolor. ZaoHJ dan.	n
Italta. 16.00: »Večno ženska«, u' Rogers, P Douglas	w.„
Moderno. 16.00: »Ujetnik *trahU»-A. Perkins, K. Malden. , .
S. Marco. 16.00: «Paris Canallie*' D. Golin, D. Robin.
Savona. 16.00: »Nedelja le vedn« nedelja* M. Riva, U. TognaI*|, Vlale. 16 00: »Spaka v megli*.
J.
is»r
oh
Prioe, M. Murphy.
Viftorio Venelo. 15.30: »Kom Maigret, Jean Gabin, Annle u. rardot. Uprava svetuje, da ogledate film od začetka. doletnlm prepovedano. .,,-8 Belvedere. 15.30:	«999	Sc«l»'>-
Yard», technicolor.	PJ.
Marconi. 16 00; »Ljubezen v r r,zu», Romy Schneider. Mi*“^ letnim prepovedano.	^
Masskno. 16 00:	»Ogrlica f*
sfinge*, H. Knel, C. Radd»»„ Novo cine. 16.00: »Mučenje*.
Nevvman, A. Francis.	.
Odeon. 16.00: »Sissi, mlada te», rlra*. Druga zgodba. Tecn color.	T.
Radio. 16 00: «Velikl zapor*, Tully, S Sldney
V Ul tržnici
MALI OGLASI
t)
TRSTU v veletrgovini »F*1^,«!
Carducci 41, nasproti P0.;-* u rnlci, so »a Izbiro vsakovrb . bund« (vetrili Jopiči) vseb vr dežni plašči za moške tn hlače iz žameta ter že l**1 e obleke In posamezni jopiči. po najntžjlh v Trstu obstoj«^, cenah Nadalje obveščamo, smo ravnokar prefell I0.6M J- ,* gomery plaščev »a dečke, ■» -9 v prodaji za vsakega kup*? |Ir.
4."00 ..I
reklamni ceni 7oreJ pomnite,
t’ ‘«IetrV°vli
lorej pomnile, v veiens- -9 • Felice* v Trstu dobite bunde L 2.100 Hr S tem odrezkom v' priznamo poseben popust.
DIJAŠKA MATICA
vabi na svoj
PRVI
ki bo v soboto, dne 17. Januarj* v dvorani na stadionu »Prvi maj*
PO KITAJSKIH «UGOTOVITVAH» IH <NEIZPODBITNIH DOKAZIH
»
Jugoslavija drvi v kapitalizem
(eden od dokazov: obroči «hula - hoop»)
Dopisnik agencije »Nova Kitajska# je v Beogradu šele °d pred kratkim. Imenuje se Ting Man. Doslej ni smatral za potrebno, da bi se z jugoslovansko stvarnostjo spoznal, Pač pa je morda na osnovi kakega redkega obroča «hula-“00p» sestavil čudovito porodilo, kako se Jugoslavija krepko vrača v kapitalizem, kajti logoslovanska mladina da je navdušena nad tem ((vulgarni® zahodnjaškim plesom«. z0 poročilo je povzelo šest kitajskih velikih časopisov, ki m'lijonom kitajskih ljudi« ne-lzPodbitno dokazujejo«, kako •Jugoslavija drvi spet v kapitalizem«, v zahodni blok.
Tako dokazovanje je sicer •P/ejemljivo, toda le za politično revnega človeka. Politično 2relejši človek — pa četu-1 j« za kitajskim obzidjem ®u prav gotovo ne bo navdal. Vse bolj pomemben pa 1® bil članek nekega Li Ja, 1 je bil objavljen v glasilu K KP Kitajske «Rdeča zve-*®a» in ki govori o osnovnih sadevah mednarodnih odnosov. Samo ob sebi se razume, je bil glavni ((predmet« ~ poleg Fcrmoze — Jugoslavija,
Predsednik Sukamo je ob •Prejemu predsednika Jugo-slaviie maršala Tita med drugim rekel; «2. vašo ideologijo vi, gospod predsednik, postali državljan sveta.« V teh tekaj besedah je izražena pomembnost jugoslovanske zunanje politike, ki se še posebno odraža v Titovem po-°vanju po državah jugo-vthodne Azije. Javnost večine držav, posebno azijskih, *®e veliko zanimanje za to Petovanje. Vzhodna Evropa ®a se drži 0b strani in vesti o itovem potovanju, o njego-'n političnih razgovorih in ntevih v svetu so izredno edke, kratke, skratka ljudje 4J bodo čim manj o tem ob-e»čeni. Razgovori med pred-tikom Titom in Sukarnom sk Pr. so bili prikazani v v tpnem poročilu in posebno Aziji je bilo to poročilo ze-Pozitivno ocenjeno. .Vzhod-1 ^lok tega poročila sploh ni menil, razen moskovskega važnega časopisa «Trud»,
pak vse miroljubne dežele in I Koča Popovič je bil torej narodi sveta vidijo, da ni tež- dovolj jasen. Zakaj ni Li Ja ko opaziti, da ta klika ni prav- citiral vsaj tega odstavka, za-zaprav nič drugega kot' za-1 kaj ni citiral kakega drugega
le hotel s tem seriši «ob-'livno *» tiska
kiyn0 poročanje« vzhodne-
dosi.
^°ben časopis Vzhoda
maskirano orodje, ki služi politiki imeprialističnega napada«.
Časopis sicer ne napada Titovega potovanja v jugovzhodno Azijo, ker bi to v azijskem javnem mnenju ne bilo primerno niti koristno. Vendar je «vsem mi-oljubnim deželam in narodom sveta« dano na znanje, kaj po pekinškem merilu to potovanje pomeni. Iz nekaterih krajših citatov in posameznih bt^ed, potegnjenih iz vseh mogočih jugoslovanskih listov in publikacij, je Li ja sestavil pisan mozaik, ki služi kot dokaz, da Jugoslavija brez pridržka podpira «a-meriške imperialistične napadalce«. V vsem tem stkanem konglomeratu citatov ne najdemo na pr. niti enega samega odlomka, niti ene določene zaokrožene misli, kako Jugoslavija ocenjuje formoško vprašanje. In vendar je bila Jugoslavija glede tega dovolj jasna. Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je na skupščini Združenih narodov med drugim rekel; «Ker se je to vprašanje že načelo, mislim, da se v okviru objektivne analize vendarle ne more oporekati osnovno dejstvo, da so Formo-za in otoki v Formoški ožini sestavni del kitajskega ozemlja. Z druge strani smatramo, da je tisto, kap je preprečevalo, da bi LR Kitajska zavzela v združenih narodih mesto, ki ji po pravici pripada, v veliki meri pripomoglo k zaostritvi razmer na tem področju. Hkrati se ne more oporekati niti dejstvo, da je razvčj dogodkov privedel do tega, da so ta vprašanja danes dobila že mednarodni obseg, ki je povezan z usodo miru. To vprašanje zato na določen način neposredno zanima mednarodno skupnost. Ker je' že tako in ker smo tudi prepričani, da je uporaba miroljubnih sredstev' edina pot za Bo-sego rešitve, ki bo zagotovila in ohrgnila mir in; uresničila zakonite pravice, ki sem jih že omenil, se samo ob sebi razume, da smo vsi zainteresirani, da se ta pravična rešitev doseže s pomočjo razgovorov«.
ni
hej Titovega potovanja ko-d *nt'ral. Edino albanski •vniic »Zeri i populit« je p cisto Hodževem sistemu to b°toyanje napadel in ta na-jj j je sofijsko «Rabotničesko °» deloma povzelo.
ilr^'tovemu potovanju se — ratka — ne srne dati kdo
J* kolikšn
bl01c
šne važnosti. Vzhodni 0^- P® kljub temu ne miruje.
ai n.overn letu je že omenje-zv J® v pekinški «Rdeči dsd Podrobno »anali-jugoslovanskega stališča j, “* žormoškega vprašanja. {,aJnkJe pisec s tem svojim
°K Kp
glavnem glasilu Kitajske nameraval,
L*di»o že iz prvega odstav :«
•Pra
-	Ji	JJlVCg«	OUSldV
tega članka. Tu beremo:
va barva Titove klike boi« u.gos'aviji postaja vedno a0 D/asna> pa čeprav še ved-be y ve p°d zastavo »pozitiv-kov« *'tsistence», «izven blo-bosti *miro'juhne nevtralce ler izkorišča vse mogo-8« /“lente, da bi varala draške b*sed in dejanj Titove lovn n*. '* proletariat in de-0 ljudstvo nasploh, am-
od številnih drugih podobnih jasnih besed o jugoslovanskem stališču glede formoškega vprašanja? Verjetno zato, ker se v tem stališču, ki izhaja od zakonitih pravic kitajskega ljudstva in od osnovnih principov borbe za mir v svetu, odraža pravo in vse jugoslovansko stališče, to se pravi stališče, ki bi mu kitajska javnost ne mogla nič očitati.
Li Ja torej sprevrača smisel jugoslovanskega stališča in Jugoslaviji podtika tudi tole:
«Ce Združeni narodi iskreno žele izvršiti svojo dolžnost v obrambi svetovnega miru in' varnosti, imajo veliko dela. Potrebno je, da obsodijo a-meriški napad na Kitajsko in da od ZDA zahtevajo, naj takoj umaknejo svoje ■ napadalne sile s Formoze in iz For-moške ožine. Toda zdi se, da so Združeni narodi še v-dno
daleč od tega, da bi bili sposobni napraviti kaj takega. V čem je torej motiv Titove klike, da propagira posredovanje Združenih narodov? Očitno je, da je motiv Jugoslavije v pripravljanju javnosti za imperialistični poseg v notranje zadeve Kitajske.«
Dokler beograjski dopisnik «Nove Kitajske« poroča o obročih «hula-hoop» kot znaku, da Jugoslavija drvi spet v kapitalizem, se kitajsko ljudstvo verjetno ne bo za zadevo veliko zmenilo. Njim so bolj pri srcu njihovi ((družinski plavži«, toda Formoza in formoško vprašanje je njihova boleča točka, ?a katero so zelo občutljivi. In tako ((poročanje«, tako potvarjanje dejstev, kot to dela Li Ja, je hudo neodgovorno, nepravično in tudi za samo Kitajsko škodljivo. Samo ob sebi se tr.di razume, da v takem pisanju ni trohice socialistične morale, kot ni prav nič socialističnega v kitajskih ((družinskih plavžih«.
?
Tako se je še pred nedavnim drl kubanski diktator Batista (ki v tej drži presenetljivo spominja na Goeringa)
V NEAPLJU NOV VAL OTROŠKE PARALIZE
 .     ■ , ,  ^   ' '*' •'     ^
Kako je s Salkovim cepivom?
Eni zvračajo krivdo na uvoz, drugi na špekulante dejstvo pa je, da je cepiva v prometu le zelo malo
Ogorčenje, ki se je bilo konec oktobra in v novembru razširilo v zvezi s pomanjkanjem cepiva proti poliomieliti-su oz. otroški paralizi, se je nekoliko pomirilo, posebno ker so zdravniki zagotavljali, da se bodo pojavi otroške paralize v zimskih mesecih skrčili, kajti mrzla klima vpliva na zmanjšanje bolezenskih pojavov. Kaže pa, da letošnja mila zima temu pričakovanju ni bila naklonjena. Te dni smo brali, da so samo v Neaplju v decembru in v prvem tednu januarja zabeležili kar 130 primerov obolenja in tudi 33 smrti. Ce je val obolenj že v zimskih mesecih tako hud, kaj bo šele spomladi? Zdravniki so glede tega pesimisti in najhuje je, da ni dovolj sredstev na razpolago.
Glede cepljenja v Neaplju je neapeljski pokrajinski zdravnik izjavil, da je na 150 tisoč otrok bilo proti otroški paralizi cepljenih komaj 15.000
ŠE VEDNO NE VEMO KAKO JE NASTAL SVET
ALI SE VESOLJE ŠIRI?
Šele z novimi radioteleskopi, s katerimi bodo ugotovili oddaljenost, kakršna je bila med galaksijami pred 6 milijardami let, bodo mogli dokončno odločiti ali ima prav Georges Lemaitre - oče evolucijske teorije o nastanku sveta
in še ti so dobili le prvi dve injekciji, dočim bodo tretjo dobili šele proti pomladi. V vsej pokrajini pa je 25.000 o-trok dobilo samo prvo injekcijo, drugih dveh pa jim niso mogli dati, ker je zmanjkalo cepiva. Razmere, ki veljajo za Neapelj, več ali manj veljajo tudi za druga središča in pokrajine. Slika torej ni kdo ve kako rožnata.
Predsednik državne zveze zbornic farmacevtov dr, Carlo Marini pravi, da je bild 11.000 lekarnam, kolikor jih je v Italiji, izročenega zelo malo cepiva v svobodno prodajo. Direk. tor iste zveze Fernando Gaz-zetti pa pravi, da še niso napravili obračuna, koliko cepiva je na razpolago, vendar meni, da je vsaka lekarna dobila le po kako dozo cepiva
če prodati cepiva v potrebnih količinah. Seveda nosi svoj
delež tudi ministrstvo za zdravstvo. Iz podatkov, ki so bili pred dvema mesecema objavljeni v tisku, pa vemo, da Amerika prodaja cepivo vsem in če ne v neomejenih količinah, v mnogo večjih, kot si jih je Italija zagotovila. Zanimivo je, da je po številu skromna Bolgarija mogla kupiti v ZDA veliko več cepiva kot Italija, ki šteje 50 milijonov prebivalcev in da je tudi Jugoslavija, ki šteje komaj tretjino prebivalstva Italije, kupila štirikrat več cepiva V ZDA kot Italija. Tu je jasno, da je krivda prvenstveno na ministrstvu za zdravstvo, s čimer se z omenjenima gospodoma strinjamo, toda nikakor se ne moremo strinjati z Gazzet-
Gomji dve izjavi sta vse-1 tijem in Marinijem, češ da so kakor negativni in skrajno j farmacevtska podjetja žrtve, pesimistični in predsednik dr-““''~ žavne zveze farmacevtskih zbornic zvruča krivdo za to
Eno od največjih vprašanj, ki jih moremo zasta viti znanosti, je naslednje: Kako je svet nastal?
Prof. Lowell, eden od največjih angleških radioaštro-nomov in direktor velikanskega radioteleskopa v Jor-deli Banku, je imel nedavno po angleškem radiu vrsto predavanj s področja astronomije. V enem od teh svojih predavanj je dejal, da bodo večji in popolnejši radioteleskopi verjetno
čez nekaj let omogočili člo- I so, ki morda ni bila večja veku, da prodre še globlje od prostora, ki ga začrta v medzvezdnati prostor, kot I pot naše Zemlje oarog Son-
‘ca. »Prvotni atom«, katere a gostota je morala biti
je to danes mogoče z največjimi dosedanjimi optičnimi teleskopi.
HIPOTEZA št. 1
Astronom Lowell poudarja, da obstajata dve «konkurenčni« teoriji o nastanku sveta. Razvojna teorija smatra, da je vsa materija, ki sedaj obstaja, bila nekoč agoščena v edinstveno ma-
V Bangkoku se je po 20 letih ponovno pojavila kuga
  iiiiimiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiitii ■iiniiHUMiimi  ............................................
Letošnji „Maggio Musicale Fiorentino" ^di v smislu stoletnice zedinjenja
Ceprav »Map#,,
Fio-
r,nti '~ya'° Musicale l0 ’1°» začet jele 7. mar-Pribu, .ie	objavili njegov
Prirej-1 PTO0ram. Letoinja la d 'tev bo v sTeatro del-
Okdah?*01'1*’ kajti obiin»ko
pr®Vli/,j	. k' aa *ed°j P°~
iano	,n	bo	ko n-
Prvn	prihodnjo	*imo.
dijeu„na. Programu j« Ver-gnano,	Battaglia di Le-
2art„j-’ d*ripiral bo Gui. Vi
»dnja
*Nabucco», fci ga
prireditev pa bo
Ood0 -»»iioucco«, tet ga ho d *Pri*orili v aGiardi-Preri,;1 .boli«. Ti dve {hi V tavi »ta bili vkljttče-
***aooinPrL°ram letošnjega > Musicale Fiorenti-
ftamr?* tega, ker jtavi jeg„ ^e,Q, stoletnico svo-hiu ‘e“injenja. Na progra-
■'Ul	* — •	•»«*
«D0n , nadalje je Motartov riana	Strauesova	«A-
jevit, Anusu« in Veretti-®rgani»n!	grelnikov«,
sicer i ^ predvidevajo program,
Pa,	* o °4 viino od te-
•ovan JL proo°l'«s»io izgla-n°j se n	po	katerem
oIedaliJ 'an,kim opernim tt**anovam* 'n 'concertn'm
nan«he Zina,Tt0V,i° /“
Chapli
,n v HolIywood ?
d«	**	***le
“	««	bo	Charles	Cha-
plin vrnil v Z DA. Tudi Chaplinov starejH sin, ki se prav tako ukvarja z umetnostjo, pravi, da se bo oče vrnil v Združene države, kajti sedaj, ni nobene ovire več, ker je sloviti igralec in režiser poravnal svoje dolgove nasproti davčni u-pravi ZDA. Chaplinov prijatelj Tim Durante je glede tega izjavil; «Ko nekdo. plača davčni upravi toliki-' no vsoto, kot jo je plačal Charles Chaplin, je logično, da je to storil z dtločenim name nom.»
»The Tale» katalog j
Ena od najleplih galerij modernega slikarstva in ki-, parstvg, londonska »The Ta-te Gallerv« — v kateri so med drugimi velikimi umotvori tudi Piccasova e?,ena, ki sedi« in MeStrovičev kip sStrahinjič ban« — je svojim obiskovalcem pripravila prijetno pfesenfčenje. John Rathenstein je »apval lep katalog, ki *• izrjCi vsakemu obiskovalcu in ki o-mogoča vsakemu ljubitelju likovne umetnpsti sproti spoznavati velika dela in si obogatiti svoje inanje e ki-, pavstvu in slikarstvu sproti> od slike do slike, od kipa' do kipe, kot pač sledi boga-, -ti. galeriji.
Piccolo Teatro na Angleško
Londonski «Memorial Thea-t res, ki je tipično shake-rpearsko gledališče, slavi letos stoletnico svojega plodnega dela. Za to proslavo je londonsko gledališče povabilo v London le eno tuje gledaliiče, in sicer mir lanski sPiccolo Teatrov, ki bo nastopil z Goldonijevim ^Harlekinom, slugo dveh gospodarjev», s katerim se je uveljavit ie lansko leto v Edinburgu. Milanski ((Piccolo Teatrov bo s tem delom nastopil v Stratfordu od 9. do 14. februarja letos,
<La Scala» o <Koriolanu»
Ugledni italijanski časopis «La Scalav, ki izhaja v Milanu, je prinesel oceno o premieri Sulekove opere »Koriolanv, ki so jo pred kratkim dali v beograjski Ojieri. Beograjski dopisnik eScalev se zelo pohvalno izraža o izvajalcih, posebno o izvajalcih, ki so imeli glavne vloge. Prikaz »Ko-rielana« se končuje z ugotovitvijo, da je občinstvo
predstavo pozdravilo z «močnim aplavzom, kakri-nega občinstvo redkokdaj daje kaki sodobni glasbeni kompoziciji«.
Gromairov Shakespeare
Shakespeare je pisec, čigar dela so ilustrirali že Številni znani slikarji. Novost na tem področju, ki bo prav gotovo razveselila vse ljubitelje slikarstva in tudi ljubitelje knjig, je v tem, da se je sodobni francoski slikar Gromaire lotil novih ilustracij nekaterih del velikega pisatelja. Z 20 bakro-tiski je parilki založnik Charpentier izdal prvi del Gromairovih umotvorov,
Nencioni v Zagrebu
Včeraj in danes predava v Zagrebu kot gost zagrebškega vseučilišča na seminarju za italijanski jezik in književnost znani italijanski lingvist Giovanni Nencioni. Predmet predavanja je zgodovina italijanskega jezika. Giovanni Nencioni je avtor vrste del, med katerimi je najvažnejša knjiga «/-dealizem in realizem v znanosti o jezikuv. Poleg tega dela je znano tudi Nencio-nijevo delo «Afrlknnizmi v latinskem leksikonu«.
jiizu dveh milijard ton na deset kub. cm je razpadel, morda pred 20 do 60 milijardami let. Njegova mate rija se je spremenila v vroč, ekspanzivni vpliv in ostala v takem stanju do nekako pred devetimi mili-ardami let. Nato se je plin začel zgoščevati v milijarde galaksij; vsaka galaksi-a je vsebovala milijarde zvezd, ki sestavljajo seda nje vesolje.
Hkrati pa je neka ta j in-stvena sila — neke vrste protitežnostna sila — ki dejstvuje samo tedaj, ko so predmeti ločeni po velikih razdaljah, zagospodarila nad galaksijami in jih začela oddaljevati drugo od druge. Ta proces se še vedno nadaljuje. Najbolj oddaljena galaksija, ki jo je moč opazovati s teleskopom na opazova.nici na gori Pa-lemar, ki ima nad 5 metrov širok premer, se oddaljuje od naše Zemlje s hitrostjo, ki se približuje 60 tisoč km na sekundo.
Oče te razvojne teorije je Belgijec Lemetre. Po njegovem mnenju je bil nastanek »prvotnega velikanskega atoma« »božansko dejanje izven meja znanstvene ugotovitve«. Toda znanost se ne more ustaviti pri »boju«, ampak ona išče vzroke zza njega. Nekateri Leme-trovi ateistični učenci, med njimi je tudi znani kozmo-graf Georges Gamov, z univerze v Koloradu, smatrajo, da »prvotni atom« ne predstavlja absolutnega začetka sveta, ampak »le stanje naj večje gostote vesolja, ki je pred tem obstajalo že celo večnost«. Po Lowellu je mistično tudi mnenje, da se čas začenja šele od »prvotnega atoma«.
HIPOTEZA št. 2
Druga teorija o nastanku sveta pa je znana pod imenom »teorije o neprestanem istem stanju vesolja* Po tej teoriji se materija še vedno ustvarja v obliki vodikovega plina. Materija na-staja s hitrostjo nekaj atomov letno na vsak kub. km kozmičnega prostora. V kolikor se galaksije oddaljujejo druga od druge, nastajajo nove galaksije iz »svežih«, komaj nastalih vodi kovih atomov v ogromnem vmesnem prostoru med temi galaksijami. Toda te nove galaksije se »starajo« oddaljujejo se in prepušča-
jo svoj vmesni prostor novim, mlajšim galaktičnim generacijam.
Razvojna teorija poudarja, da mora vesolje stalno vsebovati isto količino materije. Po tej teoriji postaja vesolje 3 časom vedno redkejše, galaksije pa se vedno bolj oddaljujejo druga od druge, za razliko od teorije o «stalno istem stanju sveta«, ki smatra, da se vesolje ne redči, (pred desetimi milijardi let naj bi bil isti kot danes).
Edini način, da določimo kako se vesolje sedaj razvija, je ugotoviti način, kako se je razvijalo v preteklosti. Astronomi se mora-o obrniti k preteklosti, da bi spoznali, kaj se dogaja sedaj in kaj se bo z vesoljem dogajalo v prihodnosti. Najboljši optični teleskop more odkriti, odnosno videti galaksije, ki so oddaljene od naše Zemlje dve milijardi svetlobnih let: svetloba s teh galaksij je odpotovala od tam pred dvema milijardama let in je šele sedaj dosegla našo Zemljo. Toda dve milijardi let sta precej »kratek« skok kozmično preteklost in ne bi mogli prispevati mnogo k pojasnitvi problema, kako je vesolje nastalo in kako se razvija.
Po mnenju prof. Lowel-la nam bo radioastronomija mogla pomagati pri rešitvi tega vprašanja. Že sedaj
morejo veliki radioteleskopi odkriti trčenje galaksij (ki oddajajo močne radijske valove), in to na mnogo večji oddaljenosti, kakršno more doseči navadni teleskop. čez nekaj let, ko bodo radioteleskopi še popolnejši, bodo kozmografi v stanju prodreti tako globoke v prostor, oziroma v čas (v preteklost), da bodo v stanju določiti katera teorija o nastanku vesolja je točna.
Odločitev bo prinesel de-Iansko «pepis» galaksij v tistem delu prostora, ki je teliko. oddaljen »xi naše Zemlje, da f>o njegove galaksije moč videti na našem planetu take, kakršne so bile pred petimi ali šestimi milijardami let. V kolikor bi se dokazalo, da so te galaksije bliže druga drugi kot vidimo sedaj galaksije na odseku kozmičnega prostora, ki je bližji naši Zemlji. bo «prvotni atorri« odnesel zmago — spričo tega, da je po kozmični razvojni teoriji bil svet pred šestimi milijardami let bil manjši kot sedaj, oziroma da so bile galaksije bliže druga drugi. Fosamezne zvezde in galaksije se menjajo in se starajo in umirajo; toda to ne pomeni, da se vse vesolje kot celota stara. Vesolje nima začetka in ne bo imelo nobenega konca niti kar zadeva čas niti kar zadeva prostor.
na ministrstvo zdravstva. Gle. de tega pravi; «Svoj pesimizem utemeljujemo z državno birokracijo. Cepivo, pa naj gre za domače ali uvoženo, gre skozi ministrstvo za zdravstvo, ki S3 deli po zahtevah pokrajinskih zdravnikov. Od tod izhajajo ovire in brezkončno birokratsko zavlačevanje. Ce bi vse to prepustili farmacevtom in 2asebni iniciativi, bi cepivo proti otroški paralizi tako ali drugače prišlo na dan in bi mogli občinstvo zadovoljiti.#
Kar se tiče špekulacij in črne borze s cepivom, o čemer je tisk tako na široko pisal, je dr. Carlo Marini izjavil: «Na račun tega je bilo izrečenih mnogo laži. Dejstvo je, da znaša — po zakonu — od stotek dobička na to posebno zdravilo 24.80 odst. prodajne cene.« Predsednik državne zveze Gazzetti pa glede tega pravi: «Kako bi mogli zganjati črno borzo s cepivom? Cepivo dobivamo neposredno od ministrstva za zdravstvo in ga moramo spravljati v hladilnike, kjer zdrži komaj šest mesecev. V našem interesu je, da ga prodamo, ne pa da ga skrivamo.«
Po izjavah direktorja zveze farmacevtskih zbornic farmacevti niso špekulanti, pač pa žrtve razmer in celo gospodarsko oškodovani zaradi stalnega upadanja cene cepivu, ki je od 1500 padla na 1200 in sedaj čelo na 850 lir za dozo. Fernando Gazzetti je izjavil, da njihovi zvezi ni znano, da bi kak farmacevt bil prodajal cepivo proti otroški paralizi po črnoborzijanskih cenah, vendar Pa je takoj pristavil, da ne more povsem zanikati, da bi kak farmacevt ne bil prodal kako dozo cepiva rudi skrivaj in po 1200 Ur za dozo in ne po 850 lir, l.ajti on jo je bil prej kupil po 1200 lir dozo. Po mnenju Femanda Gazzettija in dr. Carla Mari nija je vzrok za pomanjkanje tega tako dragocenega zdravila v tem, da ZDA niso prodajale v tujino dbvolj cepiva ter v dejstvu, da znaša italijanska mesečna proizvodnja komaj 100.000 enot.
Iz vsega tega bi mogli sklepati, da so farmacevti »uboge žrtve« in da je glavna krivda na Ameriki, ki da no-
kajti 24.80 odst. prodajne cene je zaslužek, ki bi ga bil vesel vsakdo. Poleg tega gre za zdravje stotisočev otrok. Izgovori prvih kot drugih so odveč, ker že podatki iz Neaplja, ki smo jih ponavedli, govorijo dovolj zgovorno.
Sicer pa je res, da je po zadnjih podatkih trenutno na razpolago že okoli 5 milijonov doz cepiva in zato bi bilo sedaj neumestno razpravljati, kdo je kriv za pretekle napake, pač pa naj se ta sredstva čimprej dajo v promet, da služijo namenu, za katerega so bila pripravljena. Ker bi bilo nečloveško, da bi na račun nujnosti nekateri še naprej kopičili bogastvo, naj se cepivo daje brezplačno in le v skrajnem primeru po najnižji ceni. Manj razmetavanja drugje in dobila se bodo sredstva za kritje teh stroškov.
Dušan Moravec: Pomenki o sodobnih dramah. Opremil arh. Sveta Jovanovič. »Knjižnica Mestnega gledališča«, zv. št. 2. Izdalo Mestno gledališče v Ljubljani. Strani 131. Z ilustracijami slikarjev I. Čarga, B. Jakca, Fr. Miheliča, N. Omerse, N. Pirnata, H. Smrekarja in I. Vavpotiča.
Večer v čitavnici. Priredil Mirko Mahnič. Opremil arh. Sveta Jovanovič, «Knjižnica Mestnega gledališča«, zv. št. 1_. Izdalo Mestno gledališče v Ljubljani 1958. Strani 95, Z ilustracijami.
Kenneth Roberts: Arundel.
•iiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiHiiimtmitiiiiiiiiiiumiiitiimiiimiiiiiMtiiiiiiiniiiiinmniiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiti
Voščila in vizitke
VgSčila, ki °b velikih zimskih praznikih bremenijo pošte vsega sveta, predstavljajo izum novejšega datuma; nastale so šele v začetku IS. stoletja, toda tedaj niso bile podobne današnjim.
Spričo dejstva, da so v začetku IS. stoletja predstavljala občevalno sredstvo med plemstvom in premožnim krščanstvom, se je smatralo, da voščila morajo biti čimbolj kičasta in čimbolj bogato okrašena. V tem stoletju so imela barvaste, s svetlečimi se kamenčki o-krašene okvire, bila so polna amorčkov in golobov. Vojščaki in vitezi so jih krasili z meči in sulicami, veleposestniki s pokrajinskimi slikami, z gradovi in s trdnjavami. Za Napoleona so bili v mod i turški in gr-ško-rimski ornamenti in goli amorčki. Ko so se v za-
ČITATELJE,
ki se želijo naročiti na PRIMORSKI DNEVNIK prosimo, da kličejo telefonsko številko 37-331, t. J. upravo našega lista v Ul. sv. Frančiška 20-111. — Lahko pa se obrnejo naravnost na vaškega razna-šalca.
Opozarjamo, da prejemajo naročniki list ceneje in poleg tega prejmejo novi naročniki kot nagrado še lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ploščo z Avsenikovimi popevkami.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ul. sv. Frančiška 20/111, tel. 37-338
četku 19. stoletja, zlasti pa po letu 1814 razbohotile politične strasti, so prijatelji drug drugemu, pogosto pa tudi svojim političnim nasprotnikom, pošiljali slike in voščila, okrašena z risbami čebel, vijolic in lilij — s simboli svojega političnega prepričanja. S pojavom litografije leta 1830 so čestitke in voščila bila podobna etiketam, ki jih lepimo na steklenice z alkoholnimi pijačami. Voščila na belem papirju, podebna današnjim, so se pojavila šele sredi prejšnjega veka.
Prve vizitke so začeli u-porabljati šele leta 1846. Za to so Nemci, namesto vizitk uporabljali gravure v lesu, nato pa svilene ali čipkaste vizitke. Tiskana voščila so bila prvič v javni prodaji leta 1864. Od tedaj so vizitke tn voščila tiskali po vsem svetu v najrazličnejših barvah in dimenzijah. Največ je do sedaj poznano voščilo je bilo široko 7 metrov, visoko pa s metre.
Najdragocenejše voščilo je vsekakor bno, ki ga je neki Nemec pred vojno poslal svojim prijateljem. Slo je za risbo Kristusovega rojstva z napisom: «Srečen božič*. Kasneje so ugotovili, da ima ta divna miniatura pravljično vrednost, ker je delo slavnega Rembrandta. Razumljivo je, da se nesrečni pošiljatelj ni mogel do smrti potolažiti zaradi tf svoje lahkomiselnosti,
Afriško kiparstvo
Afriško kiparstvo je po mnenju nekaterih strokovnjakov eno izmed največjih dosežkov v vsej zgodovini upodabljajoče umetnosti. Brez navlake tujega vpliva in brez raznih eizmovs so afriški umetniki ustvarili zelo velika dela v lesu in bronu, ki po svoji izraznosti daleč prekašajo drugo tovrstno ustvarjalnost. Pariški sMuzee de VHommev je zbral veliko teh afriških umetnin in jih razpostavil v celi vrsti svojih dvoran. Občinstvo je zelo hvaležno sprejelo to iniciativo in dvorane šo vedno polne.
Prejeli smo
HOROSKOP
-ZA DANES.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.3 Zaradi težnje po neodvisnosti boste stremeli po novih doživetjih
BIK (od	21.	4.	do	20.	5.)
S sprehodom skušajte pomiriti živce in se otresti skrbi.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22 6.) Osebi, ki jo ljubite, ne skušajte vsiljevati svojih prijateljev.
RAK ’ (od	23.	6.	do	22.	7.);
Neka oseba	bo	nehote	razkri- •
la vaše namene, kar utegne kompromitirati uspeh.
LEV (od	23.	7.	do	22.	8.3
Neko srečanje bo koristilo u-trditvi nekega novega prijateljstva.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.J, Na začetku dneva majhne nevšečnosti; proti večeru znatno izboljšanje
TEHTNICA ' (od 23. 9. do 23. 10.) Otresite se vsakršne skrbi in menjajte svoje vsako, dnevne opravke.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Neki nepredvideni dogodek bo zaviral vaše načrte v trenutku, ko ste se najmanj nadejali.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Na vidiku je kratko potovanje z novimi prijatelji.
KOZOROG (od 21. 12. d« 20, 1.) Dan je ugoden, kljub temu da boste zaradi cincanja izgubili precej dragocenega
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Spekulacije niso na mestu. Neki razgovor vam bo razbistril ideje.
RIBI (od 200. 2 do 20. 3.JI Vašemu samoljubju bo sicer godilo, toda na razumevanje ne boste naleteli.
— Ti si mi večni naivnež; kaj vse ti podtaknejoI
Goriško-beneškl					Inevnik
Občinski s		;we	it	vl	Krminu
proti 11	ikii	lit'	vi	sodnije	
Iz koprskega okraja
V herpeljski	občini
na otvoritev nove apnenice v Podgorja
Krmin je bil že z odcepitvijo od Brd gospodarsko zelo prizadet in sodna oblast naj to upošteva ■ Tudi «vojaške služnosti> zavirajo razvoj mesta
Kot smo že pisali v zvezi z zadnjo sejo občinskega sveta v Gorici, namerava sodno ministrstvo ukiniti nekatere sodne okraje v državi, med katerimi sta tudi sodna okraja Gradiška in Krmin na Goriškem.
V zvezi s tem se je krmin-ski občinski svet zbral preteklo soboto k izredni seji, na kateri so soglasno sprejeli posebno resolucijo, naslovljeno na pravosodnega ministra v Rimu, v kateri zahtevajo, naj se ta odlok spremeni vsaj kar se Krmina tiče in naj tam še ostane okrajna sodnija.
V resoluciji je poudarjeno, da spada sodnija v Krminu med najstarejše in je obstajala še pred letom 1799. Pod Av-•trijo je bila sodnija v Krminu zelo važna, saj so bili tam stalno nastavljeni kar trije sodniki. Se sedaj vrši sodnija v tem kraju poleg običajnih sodnijskih poslov tudi zemljeknjižno službo za vse občine svojega sodnega okoliša in za občini Chiopris in Viscone iz videmske pokrajine.
Spričo nove državne meje, ki se je približala Krminu na tri km in je odrezala od njega Goriška Brda, ki so bila za Krmin važen vir dohodkov, je bilo mestno gospodarstvo močno prizadeto. Zato bi moralo sodno ministrstvo to upoštevati in ne odvzeti Krminu še sodišča, kar bi bil nov hud udarec za njegovo gospodarstvo.
Resolucija se sklicuje tudi na važnost Krmina kot obmejnega mesta ter pooblašča župana, da napravi potrebne korake pri sodnem ministrstvu v Rimu z namenom, da se ohrani sodnija v Krminu.
Nato je občinski svet razpravljal tudi o «vojaških služnostih#. ki jih je krajevno poveljstvo uvedlo v mestu in bližnji okolici zaradi bližine državne meje in iz obrambnih razlogov. Te služnosti prepovedujejo otvoritev novih cest, gradnjo novih poslopij in razširitev že obstoječih, prepovedujejo nadalje sečnjo gozdov in ureditev novih nasadov drevja, nove napeljave elektrike, plina itd brez predhodnega dovoljenja pristojnih vojaških oblasti.
Ker bi lahko te vojaške služnosti predstavljale veliko oviro pri razvoju mesta in njegovega gospodarstva, naproša občinski svet pristojne vojaške oblasti, naj ne izvajajo strogo te, odredbe in naj jo omejijo le na ožje okoliše, ki so nujno potrebni za vojaške namene. Take okoliše naj potem jasno in vidno opredelijo s posebnimi znaki ali tabe-
lami. Istočasno priporoča občinski svet vojaškim oblastem, naj naglo in z uvidevnostjo rešujejo vse prošnje, ki jih bodo prejeli v zvezi z vojaškimi služnostmi.
Tudi za to zadevo je občinski svet pooblastil župana, naj stopi v stike z vojaškimi o-blastmi in naj skuša rešiti vprašanje v interesu prizadetega prebivalstva.
- -«»----
Smučanje na Lokvah
Končno je pretekli teden le zapadlo toliko snega, da so se goriški smučarji lahko odpravili na bele poljane. V nedeljo se jih je odpravilo največ na Lokve, saj je prav ta dan bila otvoritvena vožnja Ribi-jeve avtobusne proge Gorica-Lokve. Avtobus vozi ob nedeljah in praznikih z avtobus-
ne postaje podjetja «Ribi» v Gorici ob 8. uri zjutraj ter se vrača z Lokev ob 17. uri. Vožnja tja in nazaj stane 400 lir.
Tudi na jugoslovanski strani so organizirali avtobusno progo iz Nove Gorice na Lokve. Avtobus odhaja z bloka v Rožni dolini vsako nedeljo ob 7.30, pride na Lokve ob 9. uri, z Lokev pa se vrača kakor Ribijev ob 17. uri. Vožnja tja in nazaj stane 200 din
Preteklo nedeljo je bila smuJ ka kar dobra, saj je zapadlo nad pol metra dobrega snega in tudi vreme je bilo odlično. Upamo, da bo tudi za prihodnje tedne tako.
Tudi iz Loga pod Mangartom poročajo, da je dovolj snega in smuka dobra. Temperatura je znašala v soboto —a stopinj.
umni iiiiiiiiiitiiaiiiatiiifiiiiiti m iiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiiiiiiiaitiitiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiitiiiii
V odsotnosti obsojen na goriškem sodišču
Dve leti bančnemu uradniku ki je izginil
Nepošteni blagajnik je dve leti ponarejal menice in ga še vedno niso izsledili
Predvčerajšnjim so na goriškem sodišču sodili 33-letne-mu Albertu Perinu, bančnemu uradniku, ki je septembra leta 1957 izginil iz Tržiča z nad 37 milijoni, ki jih je v dveh letih odvzel zavodu Banca del Friuli, ne da bi se kdo izmed njemu nadrejenih tega zavedel.
Perina so sprejeli v službo leta 1952 in kmalu je postal blagajnik, ker so pač nadrejeni imeli vanj veliko zaupanje. Pravijo, da je bil bistroumen in kmalu je videl, da je mogoče okrasti banko, ne da bi se kdo tega zavedel. Pričel je namreč vlagati med resnične menice navidezne in tako polagoma odvzemal lepe vsote banki, urejal registre in nihče se ni ničesar zavedel, kljub temu da so inšpektorji od časa do časa pregledovali račune.	..... .
Meseca septembra 1957 pa je šel direktor tržiške podružnice banke na dopust in nado-mestovat ga je prišel inšpektor dr. Plateo iz Vidma. Slučaj je hotel, da je prvega dne, ko je bil direktor di Vanno na dopustu, prišla nazaj iz Vidma v tržiško podružnico neka menica za 700.000 lir, katere niso hoteli v Vidmu spre-
iiHmiiminiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHHiHiiiiiMiiiiiiiiiiHiinMiiumiiHMMMMHHnmHMimimn
Motociklist umrl zaradi izgube Krvi
Vso noč je prebil na mrazu v nezavesti
52-letni Giovanni Mosetti iz Blanchis pri Moši se je v noči od sobote na nedeljo vračal proti domu z motociklom in je na nekem ovinku zaradi nenadne slabosti izgubil ravnotežje nad vozilom in padel na tla. Pri tem je udaril z glavo ob ostre kamne in izgubil zavest. Mosetti je na tistem kraju ostal z ranjeno glavo celo noč in šele zjutraj ga je našel mlekar Mario Pet-tarin iz Moše. Pettarin je takoj obvestil Zeleni križ in o-rožnike, a med vožnjo z rešilnim avtomobilom proti Gorici je Mosetti izdihnil. Umrl je namreč zaradi izgubljene krvi in zaradi hudega mraza, ki je bil tisto noč, kot so zabeležili, 7 stopinj pod ničlo.
Ker je obstajala možnost, da bi bil kdo Mosettija namerno ranil po glavi in ga tam pustil umirati, je policija izvedla preiskavo, ki je dokazala, da se je stvar zgodila zaradi nesreče, Mosettija so včeraj zjutraj pokopali.
Kmetijski tečaji
Na pobudo kmetijskega inšpektorata so se včeraj pričeli v nekaterih furlanskih vaseh enotedenski tečaji o sadjarstvu, kletarstvu, vinogradništvu in gnojenju.
* «»-------
Novi odbor mestne <bonomijanske> organizacije
N« nedeljskem občnem zboru bonomijanske kmetijske organizacije neposrednih obdelovalcev zemlje so izvolili v novi odbor Albert* Koglota, Antonia pettarina, Maria Bru-mata, Giovar.nija Podbersiga, Giuseppa Vecchiettija, Rocca Matfriza, Luigija Nardina, Gui-da Qualiga, Giuseppe Stacula, Maria Zurela in Antona Vida.
ši predsednik Giuseppe Vec-chietti iz Ločnika, ki je tudi demokristjanski občinski svetovalec.
Majhen požar
Včeraj zjutraj je v nekem dimniku stavbe št. 8 na Pla-cuti, kjer stanuje gospa Marija Persolja, nastal ogenj, ki
pa so ga gasilci kmalu pogasili. Skoda je minimalna.
Kronika nesreč
Včeraj, dvajset minut potem, ko je odbila polnoč, so morali bolničarji Zelenega križa v Ulico Codelli, kjer se je s svojega kolesa zvrnila 60-letna Giuseppina Clede iz Ulice Locchi 2 in ai zlomila levo roko. z rešilnim avtomobilom so jo peljali v bolnišnico Brigata Pavia.
V isto bolnišnico so ob 6.30 zjutraj pripeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa 28-letnega Alda Del Bena iz Koprive, ki je zaradi nenadne slabosti padel malo poprej na tla v tovarni SAFOG, kjer je zaposlen. Povzročil si je udarec na glavi. Ozdravel bo v štirih dneh.
Pred škofijo je včeraj ob 11.40 29-letni Jožef Vižintin z Vrha sv. Mihaela 54, ki se je z mopedom vozil s Travnika proti Ulici Carducci, podr pešca 85-letnegs Luibija Quaina iz Ul. Piave 8, ki je hotel čez ulico, tjuaina so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa peljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili udarec na desnem očesu.
 «»——.
jeti. Dr. Plateo je hotel videti, kaj tiči za to stvvjo in je pričel na tiho preiskovati registre. Perin, ki je videl, da mu slaba prede, je prosil za en dan dopusta, uničil neke navidezne menice in zbežal v Milan, od koder je tudi pisal glavnemu ravnatelju banke v Videm, da je denar ukradel v dobi dveh let.
V Tržiču se je medtem stvar razvedela in orožniki so pričeli s preiskavo in zaslišali vse bančne uradnike, policija v Milanu pa je zaman iskala Perina. Zaključek preiskave je bil ta, da se je Perin polastil lepe vsote nad 37 milijonov lir.
Čeprav je od takrat minilo nad leto in pol, niso mogli priti na sled Perinu in včeraj so ga v odsotnosti obsodili na dve leti, šest mesecev in 20 dni zapora, na plačilo 50.000 lir kazni in na povrnitev u-kradene vsote banki. Perin pa se bo verjetno požvižgal na to razsodbo in bo še nadalje pohajkoval z ukradenim denarjem.
Ponovitev baletnega večera - Gostovanje eksperimentalnega gledališča iz Ljubljane - Nove gradnje - Združitev podjetij - Statistika prometnih nesreč
Operetne predstave v Verdijevem gledališču
Sinoči se je pred velikim številom občinstva pričela kratka operetna sezona v goriškem Verdijevem gledališču z Lombardovo opereto »Cin ci la». Danes zvečer ob 21.15 bodo predvajali Leharjevo »Ve selo vdovo#, jutri ob isti uri pa Lombardovo ril paese dei campanelli#.
Te nastope je pripravila u-prava Verdijevega gledališča v sodelovanju z družbo «Esse-bi». Nastopa edina stalna italijanska operetna skupina, ki kroži po državi. Režiser Enr« co Dezan je s tem ciklusom operet hotel nekako prenoviti to gledališko zvrst in ji dati modernejši značaj. V glavnih vlogah nastopajo Elvio Cal-deroni in Sandra Bellinari.
Vstopnice po 800, 600 in 400 lir prodajajo v jutranjih in popoldanskih urah v blagajni gledališča.
 «»-------
Slikar Mocchiutti razstavlja
V dvorani Circolo di Lettu-ra v Ulici Morelli razstavlja risbe, oljnate slike in nekaj kipov goriški umetnik Cesare Mocchiutti, ki ga prištevajo med najboljše goriške umetnike. Mocchiutti je ie v preteklosti razstavljal samostojno in skupinsko v Gorici, v zadnjem času pa je imel uspešne razstave v drugih italijanskih mestih.
Najdeni predmeti
Mestni stražniki so v preteklih dneh našli žensko torbico z denarjem in nehaj delov
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: »Tihi zločin#, E. Vallach in R. Kert.
VERDI. 21.15: »Vesela vdova#, opereta Franza Leharja. *
VITTORIA. 16.00: »Deset božjih zapovedi#, vistavision v barvah.
CENTRALE. 17.00:	»Počena
šerifska zvezda#, H. Duff in L. Baron.
MODERNO. 17.00: »Ljubimec lady Chatterly».
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 7,6 stopinje ob 15. uri, najnižjo pa —4,8 stopinje
moškega dvokolesa. Kdor lah- °b M' ur*
Glavno poročilo je imel biv- uradnih urah.
ko dokaže, da j« zakoniti last# nik teh predmetov, naj jih pride iskat na uradu mestne
policije v Ulici Mazzini J y
DEŽURNA lekarna
Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Pontini e Bas-si, Raštel 26, tel. 3349,
V herpeljski občini se pripravljajo, da odprejo 3. industrijski obrat, sledil pa bo kmalu tudi četrti. Republiški komisiji investicijskih programov je bil namreč predložen elaborat za izgradnjo industrijske opekarne, ki naj bi stala v Jarezini pri Obrovu. Taan je namreč po geološki preiskav, zadostna količina kvalitetne gline, ki zadostuje za proizvodnjo opečnih izdelkov.
V glavnem bi v opekarni Ja-rezin' izdelovali votlo opeko, s katero bi laih-ko zalagali vsa gradbena podjetja Slovenije, kvaliteta gline pa je takšna, da bodo votlaki lahlko uspešno tekmovali z ostalimi opekarnami.
Ta industrijski obrat bi veljal po predloženem programu četrt milijarde, zaposloval pa bi. 60 ljudi s tamkajšnjega področja, seveda s pogojem, da bi prebivalcem usipelo o-praviti tudi strokovna dela.
Tretji industrijski obrat, gradnja apnenice v Podgorju, pa je že pred zaključkom. Podgorska apnenica bo imela zmogljivost 20.000 ton žganega apna dnevno in bo s tem v veliki meri uspela založiti s kvalitetnim apnom ves primorski predel.
Rib;či amaterji in drugi ljubitelji jadranja na vodi se bodo verjetno že kmalu oddahnili, ko bodo začeli v koprski tovarni motornih koles Tomos, serijsko Izdelovati ladijske motorje. ki bodo imeli moč 1,8 KS in jim ne bo treba več u-porabljati vesel.
MotoTje bodo verjetno začeli že kmalu serijsko izdelovati tako da jiih bo moč že v začetku sezone nabaviti.
Motorji bodo lahki in prenosljivi ter z zelo malo potrošnjo goriva.
V petek zvečer 9. t.m. je bila prva repriza baletnega večera «Baletne šole# delavsko prosvetnega društva Svoboda lz Kopra.
Izvajalci, ki so sami mladi učenci «Baletne šole#, so izvajali baletne točke zelo dobro in enotno, tako da je njihov vodja tov. Hiti z njihovim izvajanjem zelo zadovoljen.
Včeraj 12. in danes 13. t.m. gostuje v Kopru eksperimentalno gledališče iz Ljubljane s Fauiknerjevo dramo »Rekviem za vlačugo#. V naslovnih vlogah igrata člana SNG iz Trsta Štefka Drolčeva d-n Miha Baloh, ki sta se predstavila z uspehom tudi z dramo Begovlča «Brez tretjega# na sporedu RTV Ljubljana. Zato tudi ni čudno, da je zanimanje za to dramo, ki je v pretekli in letošnji sezoni žela o-bilo uspeha na odru »Križanke# v Ljubljani in 9LG v Celju precejšnje, saj je v tej sezoni to prvo gostovanje ljub-Itjunskih dTamskih umetnikov v Kopru.
Zavod za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo pripravlja načrte za dve stolpnici, ki ju bodo začeli graditi verjetno ie spomladi. Ena 10-etažna bo stala na Belvederju, in sicer v Sklopu celotnega zazidalnega okoliša Belveder, kot blok št. VIII. Druga stolpnica, ki bo imela tudi 10 etaž pa bo zgrajena na Gramsci-jevem nabrežju. Obe stolpnici bosta stanovanjski in se bodo vanj vselili v letu 1960, Investitor obeh zgradb je Zavod za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo v Kopru.
Te dni bo predložen komisiji za revizijo glavnih načrtov pri OLO Koper načrt za dograditev poslopja hotela »Triglav# v Kopru.
Načrti predvidevajo novo kavarno, nočni bar in hotelske prostore. Kljub temu da je še mrtva gradbena in turistična sezona, pa si ne moremo kaj. da ne bi pripomnili, da so načrti že pozni, kajti od tega verjetno v letošnji sezon, hotel «Triglav» še ne bo imel dohodkov, saj si ne moremo misliti, da bo pred sezono že urejen katerikoli novi del hotela »Triglav#.
Pomol v starem koprskem priatanišču. ki so ga preteklo leto nekoliko popravili, bodo v letošnjem letu podaljšali in bo morda že do prihodnje turistične sezone dokončan, saj bo staro pristanišče še vedno služilo potniškemu prometu *-pristajanju manjših tovornih
ladij. Poleg gradbenih del. ki jih še morajo dokončati, bodo tam tudi instalirali vodovod in cevovod za napajam je ladij z gorivi in nafto, pomol pa bo tudi močneje razsvetljen z elektriko.
Poleg združitve podjetij ribiške in šiviljske industrije v Izoli, kamor sta pristopili tudi koprska »Ikra# in piranski »Ribič#, poslujeta z novim letom tudi pod skupnim imenom 1NPLA-S dve sorodni podjetji, ki sta nastali z združitvijo to-vaorne za predelavo plastičnih mas »Partizanka# v Kopru in »Plame# iz Podgrada pri Her-pelja-h. Tudi »Zadružni servis# podjetje, ki je opravljalo popravila kmetijskih strojev, posluje v sklopu Zadružne t>o-slovme zveze Koper od novega leta dalje.
Statistika prometnih nesreč v decembru mesecu preteklega leta kaže v primerjavi z istim mesecem v letu 1957, da njihovo število v koprskem okraju ni naraslo. Ce pa primerjamo posledice nesreč, tedaj vidimo zelo porazno sliko. V decembru je bilo na cestah koprskega okraja 38 prometnih nesreč, ki so imele za posledico 5 smrtnih žrtev, 11 hudo ranjenih in 18 laže ranjenih oseb.
Od smrtnih žrtev je bil samo eden voznik motornega vozila drugače pa en potnik in trije pešci. Skupna škoda na vozilih in Objektih je znašala pri 38 nesrečah 1.519.500 dinarjev, od tega pa na vozilih splošnega ljudskega premoženja samo
■nilllHIMIIHHIINHIIHIlillHIlUHHHIIHHItllHI
IZ SEŽANE
Zabavni večer carinskih uslužbencev
V soboto zvečer je bil v prostorih hotela «Triglav» v Sežani zabavni večer, ki so ga priredili carinski uslužbenci. Po večerji so nekaterim uslužbencem ki so dosegli oziroma presegli 45 let službovanja, ter onim, ki odhajajo na nova službena mesta, razdelili nagrade in darila. Zabavnega večera, med katerim je bil tudi kratek program, so se poleg predstavnikov krajevnih civilnih in vojaških oblasti udeležili tudi gostje iz Nove Gorice, Kopra in Ljubljane.
248.000- dm; medtem ko znaša
škoda na motornih vozilih inozemskih lastnikov, ki so bili vsi Tržačani, 813.000 din.
Od skupnega števila 38 nesreč so jih inozemci, ali točno povedano Tržačani, utrpeli 14.
Vzroki nesreč so bili različni, vendar je še vedno na pr-valuto ter z osebno izkazni-vem mestu pri nesrečah nepravilna vožnja, t.j. neupoštevanje prometnih predpisov. Teh nesreč je bilo 17, medtem ko jih je bilo zaraai vinjenosti le 7. Največ nesreč so povzročili vozniki motornih vp-zil, t.j. 31, na drugem mestu pa so kolesarji s 5. nesrečami, na pešce in voznike vprežnih vozil pa odpadeta 2 nesreči.
BOS.
PISMA UREDNIŠTVU
Prejeli smo:
Cenjeno uredništvo, dovoljujem si napisati nekaj vrstic s prošnjo, da bi jih objavili v vašem listu. Mislim, da je stvar vredna nekaj pozornosti, ker ne zadeva samo mene, temveč tudi druge Ijndt, saj se o tem ie precej govori.
Toda naj takoj preidem na stvar. Prejšnjo soboto zvečer sem se vračal iz Sežane proti Trstu. V avtu sem imel ženo in dva otroka in sem na obeh blokih izstopil sam, da uredim potrebne formalnosti. Ko sem se na italijanski strani bloka Fernetiči vrnil k avtu in se vsedel vanj, se mi je približal financar ter vprašal, če kaj imamo. Pri tem se je sklonil in pogledal v notranjost avtomobila. Takrat pa ie ob strehi voza nekaj zaropotalo in videl sem, da ima
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiN
Za letošnje sodno leto
Sestav raznih odsekov
prizivnega sodišča in sodišča
,  :
Pogled na dvorano med svečanostjo otvoritve novega sodnega leta. *
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiianiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiimiiimiii
Predlog občinskega svetovalca
Dvigalo na grad Sv. Justa za pospeševanje turizma
Dvigalo naj bi prevozilo višino 58 metrov
Nedavno je bilo v tržaškem občinskem svetu govora o zgraditvi dvigala iz središča mesta do grada pri Sv. Justu. O tem vprašanju smo zvedeli še za nekatere podrobnosti, ki bodo gotovo zanimale či-tatelje.
zamiset za zgraditev dvigala se je porodila že pred nekaj leti. Zdi se, da je bil pripravljen tudi že precej podroben načrt v okviru turističnega u-veljavljenja mesta in predvsem grada Sv. Justa, ki je naj lepša mestna razgledna točka. Do sedaj pa so se oblasti zelo malo zanimale za to zamisel in za načrt čeprav je bilo v vseh teh letih toliko govora, da je treba izkoristiti vse možnosti za razvoj turizma. Znano je, da so v nekaterih italijanskih mc3tih zgradili že 17 električnih dvigal za povezavo med nižjimi in višjimi mestnimi predeli. Do sedaj je bilo zgrajenih devet električnih dvigal v Genovi, štiri v Neaplju ter po eno v Miianu, Rimu, Anconi in v Vico Equense.
Po dosedanjem načrtu naj bi bila izhodiščna postaja tržaškega dvigala nameščena v sredini predora, ki povezuje Ulico del Teatro Romano s predorom Sandrinelli in sicer točno pod glavnim grajskim
stolpom Sv. Justa. Odhod dvigala bi bil v višini 14,5 metra, prvi pristanek pa ob vznožju stolpa v višini 65 metrov. Naprave dvigala bi lahko podaljšali do višine 72 metrov, in sicer do sedanjega neposrednega vhoda v grad, kjer prodajajo vstopnice.
Po mnenju občinskega svetovalca Babilla, ki je načel to vprašanje v občinskem svetu, bi prevažanje potnikov z dvigalom do Sv. Justa zelo povečalo število turistov na griču in v gradu Sv. Justa, kar bi prineslo precejšnje gospodarske koristi. Dejstvo je, da prevoz z dvigalom ne bi bil vezan na urnik, kot jo vezana avtobusna proga. Poleg loga pa bi se potniki pripeljali iz središča mesta do grada Sv. Justa v eni minuti. Z namestitvijo tega dvigala bi lahko popolnoma odpravili tudi sezonske avtobusne zveze z gričem Sv. Justa, ki so precej drage in ovirajo že tako prenatrpan avtomobilski promet v središču mesta.
Ta zamisel je zelo privlačna in smo prepričani, da bo naletela na odobravanje prebivalstva. Treba pa je da se za njeno izvedbo začnejo resno zanimati pristojni uradi in zlasti najvišje oblasti, ki hi morale to pobudo finansirati.
•iiMiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiMiiniiiiiiifimiitiniiimiiiiimiiiiifiiiiiMiiimtHiiiitiifiiiitiiiiiramiiiiiiiiiiHiiiiitHiiiiiiiiiiiimmiiiimitiiiiiiiii
OBDARITEV SLEPIH OTROK
V nedeljo dopoldne so na pokritem zelenjadnem trgu priredili pod ogromnim božičnim drevescem zakusko skupini slepih otrok zavoda Hittmeyer. Poleg ravnatelja tržnice, predstavnikov zavoda za slepo deco ter občinskega in pokrajinskega odbora, so se udeležile obdaritve otrok tudi številne branjevke, ki so prispevale znaten delež, da Je nabiranje daril in raznih prispevkov za nesrečno deco tako lepo uspelo. Ko so slepi otroci z veseljem otipavali darilne pakete, zlasti pa, punčke in razne druge igrače, je bil marsikdo do solz ganjen. Na zakusko Je prišla le skupina otrok, ki Je nato spremljala razveseljiv tovor daril za svoje tovariše.
V letošnjem sodnem letu. ki so ga, kot smo že poročali, v soboto slovesno otvorili, bo razpored raznih odsekov tržaškega prizivnega sodišča naslednji:
TRŽAŠKO PRIZIVNO SODISCE Civilni odsek Carlo CasoAi, prvi predsednik; Carmelo Palermo, pred sednik odseka: Giovanni Roat-ti, Roberto Abbamondi, Vini-cio Geri, Ciro Sperandeo, Al-do Salis in Bruno Cinelli, svetniki.
Kazenski odsek Diego Fulco, Nicolo Nardi, predsednika odseka; Lodovico Nachich, Luigi Rusin, Guido Ruggeri, Guido Zulmin in Umberto Ciampolini svetniki.
Odsek za spore pri delu Carlo Casoli, prvi predsed-, nik; Nicolo Nardi, predsednik odseka; Giovanni Roatti, Vinicio Geri, Ciro Sperandeo in A,Ido Salis, svetniki. Preiskovalni odsek Carmelo Palermo, predsedniki Giovanni Roatti, Guido Ruggeri in Guido Zulmin, svetniki; Ciro Sperandeo in A'do Salis, namestniki. Posebni odsek za mladoletne Diego Fulco, predsednik; Giovanni Roatti, Guido Cinelli in Ciro Sperandeo, svetniki; Ezio Bernardoni in Elvira Pe-peu-Timoteo, honorarna svetnika; Giorgio Tampieri in Ester Bastiani, namestnika.
Posebni odsek za kmečke spore Carmelo Palermo, predsednik; Diego Fulco, namestnik; Giovanni Roatti, Vinicio Geri, Ciro Sperandeo in Aldo Salis, svetniki; Luigi Rusin in Gui-Jo Ruggeri, namestnika.
Posebni odsek za spolovinarske pogodbe Bruno Sergas, Icilio Seppil-li, Stanislao Oblak in Italj» co Tagliaferro, strokovnjaki; Giorgio Trauner, Camillo Mo raitini, Giuseppe Muslin in Carlo Sperani, namestniki: Posebni odsek za najemnine Giorgio Trauner, Camillo Moraitini, Eugenio Rustia-Trainer in Nereo Bruch, strokovnjaki; Bruno Sergas, Icilio Seppilli, Francesco Bolle in Giuseppe Rasin, namestniki Porotno prizivno sodišče
financar na ramenu puško ali | poudaril le to, da tako početj* celo brzostrelko. Nič kaj do-
Carmelo Palermo, predsednik; Nicolb Nardi, namestnik; Lo-
dovico Nachich, svetnik; Lui-gi Rusin, namestnik.
Odbor za brezplačne obrambe Vittorio Santomaso, predsed nik; Guido Ruggeri, nameni nik; Dario Castellano, stranski sodnik; Saverio Santona-staso, namestnik; Eugenio Pre-muda, član; Paolo Scrosoppi, namestnik.
TRŽAŠKO SODISCE
I. civilni odsek
Aldo Renzi, predsednik; Ferruccio Zanetti, Ferruccio Franzot, Umberto Ballarini, Sebastiano Cossu in Leone Ambrosi, sodniki.
II. civilni odek Ruggero Falchi, predsednik;
Benno Boschin, Diego Burat-
tini, Giuseppe Rajmondi in leli
Mario Adelmann Della Nav*,
sodniki.
Kazenski odsek
Aldo Renzi, predsednik ao-dišča; Antonio Fabrio, predsednik odseka; Egone Corai, Mario Edel, Giuseppe Scarpa, Francesco Ligabu*, Domenico Farinaro in Stefano Petris. sodniki-.
Mešani odsek
Piet.ro Roasi, predsednik; Stefano Rosano, Aldo Falzea in Ettore Del Conte, sodniki.
SODISCE V GORICI
Carlo Storto, predsednik sodišča: Giorgio Suich, Raoul Ceniti in Cesare Vizrini, aod-niki.
bro se nisem počutil, ko sem videl, da se cev orožja tako nevarno suče okoli moje družine v avtu, saj človek nikoli ne ve," kaj ga čaka. Po vsej verjetnosti je bila varnostna zaklopka puške ali brzostrelke zaprta, toda kdo mi lahko zajamči, da je bila prav zagotovo zaprta?! Vsi smo ljudje, tudi financarji, in lahko se zgodi, da jo pozabi zapreti. Lahko se tudi zgodi, da pri pregledu avta zadene na primer ob kljuko vrat in nesreča je tu!
Zato bi želel opozoriti pristojne oblasti, da nekaj ukrenejo v tej zadevi. Predvsem pa bi želel, da tisti financarji, ki jim je poverjena kon. trola avtomobilov, ne pridejo zraven s puškami ali brzostrelkami, kar ne samo, da ni simpatično, temveč je tudi nevarno. Upam, da bodo te vrstice kaj zalegle, posebno še ker ne vidim razloga, zakaj bi morali imeti financarji puške, ki jih pri njihovem delu navsezadnje samo ovirajo!
Potem bi želel pojasnilo v še eni zadevi. Pred časom se mi je namreč zgodilo, da sem se vozil prav tako iz Sežane proti Trstu, ko me je že nekaj deset metrov od bloka na Fernetičih ustavila patrulja financarjev. Najprej so me vprašali, od kje prihajam, in ko sem povedal, da iz Sežane, so me začeli spraševati, če imam cigarete, žganje itd. Povedal sem jim, da nimam nič, a sem moral vseeno izstopiti is avta in financar je napravil temeljito preiskavo. Potem mi je dejal «Oprostite«, in tako sem lahko nadaljeval pot.
Sedaj bi rad vedel, zakaj so potrebne te kontrole. Imam vtis, kot da višja finančna oblast meni, da opravljajo finančni organi na meji svoj posel le površno. Toda če je to pravi vzrok ali ne, mene osebno ne zanima. Rad bi
ni prav nič simpatično, posebno sedaj v zimskem času, predvsem pa zaradi tega, kit se potnika s ponovno kontroš le smatra takorekoč za tihotapca. Zato mislim, da bi bil* mnogo bolj pošteno in Prtr vilno, da se v primerih sutn-nje ali kakorkoli drugače na-pravi kontrola tam, kjer je Z* kontrolo mesto: na meji ozr roma ob prehodu meje. Dalj' ša ali krajša, površna ali temeljita kontrola na meji _ je kontrola na meji in potnih se ne bo prav nič pritoževal Toda take «superkontrole» n* cesti niso prav nič prijetni niti niso v skladu z odno4 som do človeka še manj J>* v odnosu do potnika. Zato b» pristojnim oblastem priporočil, da naj raje poostrijo kontrolo na meji kot pa da zaustavljajo avtomobile na **’ stah!
B. B.
Najdeni predmeti
Pri oddelku X — ekonoma* tržaške občine (občinska pal>-ča, III. nadstropje, soba ž" 108) so lastnikom na razpolago spodaj navedeni predmeti« ki so jih našli na ulicah v decembru lani: moški zlat ph stan s črnim kamnom, dekliški zlat prstan z ametistom, dek«-ška usnjena torbica, torbica J* črnega usnja z domačo in tuj0 co, denarnica z denarjem, denarnice iz plastične mase 2 denarjem, zlata zapestnica 1 medaljico, srebrna zapestnica« zlata zapestnica z obeskom« rjava usnjena aktovka z delovnimi rokavicami, črni P°" krivalec za skuterjev sedet« ključi, valuta, več parov usnjenih in volnenih rokavic, naočniki, moški in ženski dežniki, volnene hlače, denarnice * in’ brez denarja, zavoj s suknjičem, hlačami, srajco in brisačo, 2 moški uri, že*ska ročna ura, ovratna ruta, par škornjev iz črne gume, dve ogrlic*-Predmeti so na razpolag0 lastnikom dnevno od 9. do 1»«
minilfllHHIHIHHHHHIIlinilllHIlHIHIIlIHIIIHIIllIlHHinilHIIIIIIIllllllliniHHHimHIIIIHHn01
Povoljen razvoj tujskega prometa
V načrtu imajo gradnjo raznih turističnih objektov
Tuji turisti zelo radi obiskujejo zlasti Devin in Sesljao
Tujski promet se je tudi na Tržaškem lansko leto dobro razvijal, tako glede dotoka domačih kot inozemskih turistovi. Največ ji uspeh so zabeležili v Sesljanu in Devinu, ki polagoma pridobivata mednarodni sloves. Kaže pa, da se bo letos turizem v tem predelu našega področja ša povečal. Uprava nekega hotela v Devinu je že sklenila pogodbo z nekim dunajskim potovalnim uradom za sezono od 15. maja do 15. septembra in Je za to dobo že oddala vse sobe. Povpraševanje pa je bilo ta«ko veliko, da hotelske sobe niso zadostovale in si je uprava hotela zagotovila 'udi nekaj zasebnih sob. da je lahko ustregla željam dunajskega potovalnega urada.
Obalo pri Devinu in Sesljanu obiskujejo zlasti Avstrijci, Nemci, Francozi in Švedi. Na tem področju je na razpolago turistom približno pet sto sob ter 1500 mest v štirih campingih. Zdi se, da so se tudi zasebniki zavedli važnosti tujskega prometa, ker je opaziti zadnje čase vedno več zasebnih pobud za izboljšanje lokalov, sob itd.
V Grljanu obnavljajo in Sirijo hotel «Rivie»-a», ki ga bodo odprli za velikonočne praznike. Poleg tega bodo v, Grljanu obnovili hotel «Gri* gnano# ter obnovili in povečali vsa kopališča.
V Grljanu bodo zgradili š* nov hotel; novo gostišče
bodo zgradili oB obali P° Križem, kjeT bodo zgradi*' tudi skupino maiih vil. nabrežinskim portičem bo*0 zgradili sezonska stanovanj3 ter mali hotel, ob morju P8 novo kopališče. V Sesljam* bodo zgradili dva nova hotela; enega razširili ter pop0'* noma obnovili restavracij0 «Florida». V Devinu bodo tudi zgradili dva nova hote* in razširili enega. Pri la&i kem rtiču bodo zgradili nova hotela in več malih vl« ki jih bodo oddajali med & ■ zono v najem. Pri obmejne** bloku na Fernetičih bo*0 zgradili mali hotel, pri blok" na Pesku pa bo ustanova 18 turizem zgradila turistični *\ rad z menjalnico.
Vsa omenjena dela, ki b<>4* stala približno dve milij*r^ in pol lir, bodo dokončali prihodnjih dveh letih.
Za valorizacijo Glinšči*8 pa je v načrtu temeljito P,£ pravilo in razširitev turist* ne poti ou Bazovice mimo J zera do Boršta, tako da bo*
isti
imeli domači in tuji tur priliko občudovati divjo poto Glinščice in krasen f8 gled na Tržaški zaliv
Za zaključek pa naj "* demo • nekaj podatkov o *(
žiščih, ki so na razpolago * tržaškem področju. V hoj* lih in penzionih je »IšMPIl 8720 ležišč; 3060 v zas*b**J stanovanjih, približno l85®. campingih ter 44 v ml**
skem hotelu pri Miramari*- ______________________________
mtcjtaOncinah
predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob II. url Titanus barvni film:
»PRIJATELJICE*
(Le amiche)
ELfONOfiA ROMI 0RABO- GABRIELE FEREETTl - FRANCO FABR® VAIMTMA CORTESE TVORNE FURNEAUX-MAOELEBIE FISCHf* ARNA MARIA PANCANI
ITT0,,t **"* CT0VAMRIA00FSSI	TRIOM FAICINE
gospodarskih razmer „, iraške i
BAGDAD, januarja — Iraška Fronta narodne #-nbtnosti, ki je bila obnovljena pred poldrugim mesecem, je še zmeraj v krizi ' in praktično je sploh več ni. Po splošnem prepričanju je vzrok tega v hudem razkolu v njej sodelujočih strank, zlasti v razkolu med dvema najmočnejšima:	Komunistič-
no partijo Iraka in iraško sekcijo Socialistične stranke arabskega preporoda (BAS). Stranki se ne strinjata v več bistvenih vprašanjih notranje in zunanje politike, najmanj pa glede združitve Iraka z ZAR. Vtem ko zahteva BAS federativno združitev * ZAR, se je KP Iraka skraja zavzemala za konfederacijo obeh držav in zadnje čase pa nasprotuje sleherni obliki združitve z ZAR. v tem smislu vsaj tolmačijo v Bagdadu nedavno izjavo sekretarja KP Sirije Kaleda Bagdar ša nekemu iraškemu novinarju, v kateri je namesto običajnih besed o kon-federativni enotnosti ZAR-Irak govoril o okrepitvi bratskega in prisrčnega sodelovanja*. Politični krogi menijo, da je Bagdaševa m.lava na eni strani splošno programatična, na drugi pa v celoti izraža konkretno gledišča KP Iraka.
Spričo notranjega položaja, zlasti delovanja KP, sta se obe meščanski stranki, Narodnodemokratska in Stranka neodvisnosti, zadnje čase približali BAS, Pi oti KP. Vprašanje enotnosti arabskega sveta, zlasti združitve ZAR in Iraka, je povzročalo največ-1? težave, ko so pripravljali razglas fronte omenjenih štirih strank. Debata o tem problemu je trajala dva meseca, po-tem pa so sporazumno sklenili, da ne bodo vključili v program nobenega konkretnega predloga o ^družitvi Iraka in ZAR. Program so podpisali v minulem novembru, toda o-Pazovalci v splošnem' menijo, da je ostal mrtva trka na papirju.
..Medtem se strankarsko *lvlienje razvija zunaj 'jonte in vsaka politična skupina deluje na svojo r?ko ali pa v začasni zve ?i s kako drugo stranko. ‘kP Iraka si je zadnje mesece zei0 prizadevala, da P.1, ustanovila razne mno-r!rne organizacije, prek, /Jterih . tjjjdi deluje, „ Ppd njenim vodstvom so organizacije pripadnikov miru, demokratičnih žensk, njla-,'ne, študentov im sindi-
ranila sportzum z Združbo demokratsko stranko *\Urdov in nekaterimi nejasnimi kurdskimi skupi-j’mi. Sporazum določa i*uPni politični prograih akcijo,.
BAS si prizadeva i j, Piti svo.io organizacijo okrog sebe ele-1)01)*»’ ki se ne strinjajo s vJniko m dejavnostjo
^atska
kr8--?raka- Navodnodemo-
stranka Kamela St-o Clija, kakor tudi sta neodvisnosti, ki ki Pa organizacijsko šib-zji' Sl prizadevata, da bi reai na^h platformo; aa p. *no dejavnost Fronte. r0ri„^nlšlih voditeljev Na-kg^hemokratske stran-11 * ■**. so več let sodelova-Namlr Iraka, naj bi bila ]ltičmna fronta glavni poki Uj organizem v Iraku, v|a<jl povezoval ljudstvo z va Stranka si prizade-pfM,rePlti Fronto, ker se
b°J'* da bl
dveh erni vPliv v hoJn Kp Tmočnejših strank — xlaka in BAS. i
» t*r i
od vlade, naj jih pripozna. ■Vlada pa njihovi zahtevi noče ugoditi in tudi Fronte še ni pripoznala. Vladni predstavniki pravijo, da- proučujejo to vpraša-" nje, toda za zdaj še ni. na obzorju nobene odločitve. Dobro obveščeni bagdadski krogi pa so prepričani, da vlada ne bo pripoznala strank in bržčas tudi ne Fronte. Nasprotno, po njihovem mnenju v vrstah vojske čedalje bolj dozoreva prepričanje, da stranke večajo notranjo nestabilnost, da povzročajo samo nove težave in dostikrat ovirajo vlado in otežujejo deželi koristne u-krepe. V teh krogih prevladuje prepričanje, da bo vlada primorana 'čedalje bolj osvoboditi se vpliva strank in omejevati njihovo delovanje.
Gospodarsko pa se Irak po trenutnem zastoju v minulem avgustu, septembru in oktobru 1958 vrača v normalni tir. Finančni ministeT Hadid je te dni izjavil, da se tudi finančni položaj v deželi zboljšuje. Trgovina je v glavnem že normalna in gospodarski krogi spet ve-.rujejo v gospodarske razvojne možnosti dežele. Nedavni relativni. zastoj je Hadid označil kot pojav, ki običajno spremlja vse večje politične spremembe.
Po mnenju gospodarskih
strokovnjakov v .Bagdadu pa je vplivalo ha trenutno neurejenost gospodarskih razmer razen političnega položaja in splošne zaostalosti tudi začasno pomanjkanje gospodarskih načrtov. Vlada pa je medtem uveljavila več ukrepov, ki bodo utrdili gospodarski položaj, že od oktobra pa cene naraščajo. Po mnenju strokovnjakov bodo v začetku letošnjega leta naraščale še bolj, ker je vlada omejila iraško zunanjo trgovino. Uvoz in izvoz sta zdaj vezana na posebna dovoljenja. Najbolj je bil omejen uvoz luksuznega blaga in proizvodov, ki jih izdeluje I-rak doma.
Sklenjena je bila vrsta trgovinskih pogodb z raznimi deželami, tudi s takimi, s katerimi Irak doslej sploh ni imel stikov. Vladni, krogi zatrjujejo, da Irak ne bo razvijal svojih stikov z eno skupino dežel v -#kodo stikov z drugimi in da bo njegove, zunanjetrgovinska politika u-strezala njegovi splošni politiki. Minister Hadid je izjavil, dfc je vlada že orne jiiaf investiranje tujega privatnega kapitala v de-* želi tudi v gradbeništvu. Pač pa pospešuje njegovo godelov^p.ie v razvoju domače industrije.
Najpomembnejša sprememba na notranjem gospodarskem torišču pa bo v Iraku nedvomno agrarna reforma, po kateri bodo dodelili zemljo skoraj poldrugemu milijonu kmečkih družin, ki so bile doslej brez pedi lastne zemlje in docela odvisne od veleposestnikov.
(Tanjug)
fo
P°litlč	.............
** večkrar zahtevale
he stranke Iraka
Eva Bartok v Indiji s princem Šivom
BOMBAY, 12. — Filmska 1-gralka Eva Bartok je prispela v Bombay, kjer se nahaja princ Siv, in je izjavila, da bo v mestu bivala «nedoločeno dobo». Na vprašanje novinarjev sta princ in igralka vendarle demantirala govorice o njuni bližnji poroki Zdi sa, da bo dvojica v kratkem odpotovala v državo Palitana, da bl prinčev oče mogel spoznati Evo Bartok.
- ■
f TJ
rV
6» i
m&mm
mmm
spmpsp Js? '
■
h; w
* - 1
%*<ii '3- J
■■Ji--t-J.--.;
Ko so v Bad imel papežev
Godesbergu diplomati voščili zahod nonemškemu predsedniku Heussu, je nuncij, nadškof Aloisiu« Muench (v sredi), prisrčno srečanje s sovjetskim veleposlanikom Smlrnovom.
Pri pristajanju v Rio de Janeiru
36 mrtvih	p
letala «Lufthanse»
Med mrtvimi so tudi trije italijanski državljani, od katerih je eden bival dlje časa v Skednju
RIO DE JANEIRO, 2. — Ne. ko letalo zahodnonemške druž. be ((Lufthansa* z 39 potniki se je vnelo ter treščilo v zaliv pri Rio de Janeiru med silno nevihto. Samo tri osebe so se rešile, medtem ko so vsi o-stali mrtvi. Letalo je priletelo iz Dakarja v Zahodni A-fiiki in ge padlo na tla, ko je hotelo . pristati na mednarodnem letališču v Riu, ter se vnelo. Zdi se, da je letalo zaradi slabe vidljivosti letelo mimo pristajališča, nakar je padlo v morje pri sami obali. Takoj so prišle v bližino enote brazilijanske mornarice ter reševalne skupine z letališča, toda njih delo je, bilo silno o-težkočeno; pravzaprav je bilo reševanje nemogoče. Ko so se reševalci približali je bil »Su-perconstellation* že velikan-
ska bakla.
Na letalu je bilo 29 potnikov
in 10 članov posadke. Oule-telo je iz Hamburga s postanki v Frankfurtu, v Parizu in v Dakarju.
Iz Hamburga je odpotovala komisija strokovnjakov pod vodstvom Hansa Reichela, ki naj skuša ugotoviti vzroke nesreče. Po poročilu Lufthanse je bil «Superconstellation» na tem, da pristane, ko so se njegova kolesa dotaknila vode nekaj metrov pred Guvernerskim otokom, na katerem se nahaja letališče. Letalo se je sicer zc.pet dvignilo, toda je vendar z-rieio v tla. Nekate-'. ki so nesrečo videli,- pa trdijo, da je pilot, potem ko je videl, da ni privozil točno na prista-jališče, skušal spet doseči višino, a mu ni uspelo, da bi
V cPravdifr podrobno poročilo s fotografijami sovjetske kozmične rakete
Mimo Lune sta letela lo ter zadnji stadij sovjetske kozmične rakete
Električni tok za radio in delovanje znanstvenih aparatov je dobavljala baterija akumulatorjev iz srebra in cinka ter akumulatorja, ki je deloval z živosrebrnim oksidom - Meglica, ki jo je povzročila raketa v višini 113.000 km, je bila mogoča z izpuščanjem 1 kg natrijevih hlapov skozi posebno pripravo
MOSKVA, 12. — Današnje «Pravda» objavlja poročilo, opremljeno s fotografijami, ki podrobno opisuje kozmično ra. ktto in zlasti njen zadnji stadij, v katerem so bili znanstveni aparati. Poročilo poudarja, da so ti aparati normalno delovali in da je bilo sporočenih na Zemlja veliko podatkov. Ze njih prva analiza dokazuje, da gre za odkritja velike važnosti, ki bodo tudi objavljena.
Izstrelitev kozmične rakete dokazuje, da je človeštvo stopilo v dobo vsemirskih poletov. Raketa je bila izstreljena po določenem tiru z veliko natančnostjo s pomočjo avtomatičnega sistema za vodstvo. Naslednja etapa bodo novi poleti okrog Sonca, raziskave planetov sončnega sistema ter končno polet. človeka proti drugim planetom.
Poročilo navaja, da je bila raketa izstreljena z Zemlje navpičho. Pozneje pa se je njen tir s pomočjo, avtomatičnega sistema za vodstvo polagoma premaknil iz navpičnice. Raketa je hitro dobila hitrost, ter prekoračila drugo kozmične hitrost v trenutku, ko je tnotor- zadnjega stadija nehal delovati.
Približno uro po izstrelitvi je raketa stopila v ozvezdje Berenice ter nato prešla v ozvezdje Device. Ko se je približala Luni, je bila njena hitrost okrog 5-krat manjša kot hitrost Lune. V trenutku, ko je šla mimo Lune, kar se je zgodilo 34 ur po izstrelitvi ter v oddaljenosti 5.000 do 6.000 km od površja Lune, je bila raketa med zvezdama Klas v ozvezdju Device ter Alfa v ozvezdju Tehtnice. V oddaljenosti milijon km od Zemlje je imela zemeljska težnost tako rahel učinek na raketo, da se lahko domneva, da je tedaj že delovala nanjo samo sila privlačnosti Sonca.
Raketa je stopila na samostojno krožno pot okrog Sonca 7. ali 8. januarja. Njena hitrost je bila tedaj 32 km na sekundo. Ekscentričnost krožne poti rakete okrog Sonca je vs-ij po računih najmanj 0.148-krat večja kot krožna pot Zemlje.
S sestanka med Naserjem in 1'anfanijem v Kairu.
Cez nekaj dni bo umetni planet dosegel prvič svojo najmanjšo oddaljenost od Sonca, t. j. 146 milijonov km. Septembra 1959 bo v afelu (največja oddaljenost od Sonca), t. j. 197 milijonov km od Sonca. Oddaljenost umetnega planeta od Zemlje se bo spreminjala od 350 milijonov do 1 milijona km.
Članek v »Pravdi*, ki ga je pozneje razširila tudi Tass, navaja nato podrobnosti o vsebini zadnjega stadija kozmične rakete. Razen aparatov, potrebnih za zagotovitev normalnega leta, je zadnji stadij vseboval hermetično zaprt in gibljiv tulec, v katerem so bili posebej sledeči aparati: dva radijska oddajnika s frekvencama 19.997 in 19.995 megaci-K.ov, števec kozmičnih žarkov, aparat za natrijevo meglico. Ta tulec, ki je v zgornjem delu zadnjega stadija, je zavarovan pred vročino s stožcem, ki se lahko odžene. Tulec tvorita dve hermetično zaprti sfe-rični kabini. V njem so nadalje štiri palice anten radijskih oddajnikov, ki so postavljene simetrično vzdolž aluminijaste cevi, na katere koncih sta nameščena inštrumenta za merjenje zemeljskega magnetnega polja ter snemalec Luninega magnetnega polja. Antene se odmaknejo ko odleti zaščitni stožec. Ena od obeh sferičnih kabin vsebuje dva števca fotonov in dva aparata za študij mikrometeoritov. Obe icab!ni tulca sta iz zlitine aluminija in magnezija.
Tulec je napolnjen s plinom pod pritiskom 1,3 atmosfere. Temperatura se drži na 20 stopinjah nad ničlo. Ti po g >ji so zagotovljeni s pomočjo določenega koeficinta radiacije. Plin, ki zaradi delovanja posebnega ventilatorja kroži, zbere toploto, ki jo oddajajo inštrumenti, ter jo prenese k eni izmed obeh kabin tulca, ki deluje tako kot svojevrstni termosifon.
Vsa teža znanstvenih aparatov ter virov energije v zadnjem stadiju rakete znaša 661,3 kg.' Telemetrični kompleta oddaja na Zemljo podatke o temperaturi ter pritisku v notranjosti tulca. V tem jt še aparat za registriranje moči in sprememb kozmičnih žarkov in za snemanje fotoaov v kozmičnih radiacijah.
Električno energijo, potrebno za delovanje radijskih in drugih znanstvenih aparatov, dobavlja baterija akumulator-jer iz srebra in cinka ter akumulatorja na živosrebernj oksid. Tulec se bo ločil od zadnjega stadija rakete brž, ko bodo pogonski elementi stadija nehali delovati.
V notranjosti tulca Je tudi tanek kovinski trak, na katerem so na eni strani vrezane besede »Zveza sovjetskih socialističn,k republik«, na drugi pa je sovjetski emblem ter datum »Januar 1959». Nadalje je v tulcu tudi predmet sferične oblike, katerega površje je pokrito s peterokotnimi elementi iz posebno močnega jekla. Tudi tu so isti napisi kot na traku.
Da bi bilo mogoče slediti poletu rakete, meriti parametre njene krožne poti ter zbrati na grafikonu podatke, ki bi jih oddajal radio zadnjega stadija, so bile v raznih pokrajinah Sovjetske zveze postavljene avtomatične radarske postaje, telemetriški radij-
ski centri, radioelektrične o-pazoyalnice ter postaje za fotografiranje umetnega kometa.
Dobljene podatke so koordinirali »elektronski možgani«. Kljub neugodnim atmosferskim pogojem je bilo mogoče posneti številne fotografije u-metnega kometa. Uporaba močnih radijskih oddajnikov na Zemlji ter posebno občutljivih priprav za poslušanje je omogočila preriti tir rakete do oddaljenosti okrog 500.000 km od Zemlje.
Tulec, ki ga je raketa postavila v krožno pot okrog Sonca bo potreboval 450 dni, da preleti vso svojo krožno pot okrog Sonca.
Glede natrijeve meglice, ki je za hip ustvarila umetni komet, piše «Pravda», da je ta meglica nastala v breztežnosti in skoraj v popolni praznini, ki obstajata v kozmičnem prostoru. Ko navaja podrobnosti o opazovanju umetnega kometa, ki je nastal v noči med 2. in 3. januarjem, poroča list, da je do tega pojava prišlo v višini 113.000 km in da je bil popolnoma viden v Srednji Aziji, na Kavkazu, na Srednjem vzhodu, v Afriki in v Indiji. Astronomski opazovalci v južnih pokrajinah Rusije so ga lahko fotografirali v ugodnih razmerah. Umetni komet je nastal ob 3.57 po krajevnem času. Ta ura je bila izbrana, da se je omogočilo kar največjemu številu opa-zovališč na Zemlji, da sledijo temu pojavu. Nastanek kometa je bil mogoč z izpuhom kilograma natrijeve pare s posebnim izparilnikom. Izpu-htevanje natrija je trajalo pet' do sedem sekund.
«Pravda» obvešča, da so pravzaprav dve ali tri telesa letela v bližini Lune, ko je bila izstreljena kozmična raketa, in ne samo eno telo, kot se je doslej mislilo. List namreč navaja, in to prvič, da se je - kot pri drugem sputniku -kgbina, v kateri so bili znanstveni aparati, s katerimi je bil opremljen zadnji stadij rakete, ločila v trenutku, ko je porabljeno »g*»ivo, ki je zagotavljalo pogon tega stadija.
Sistem avtomatičnega vodstva tega	stadija, piše	list,	je
spravil	v	pogpn, ko se je	u-
stavil motor rakete, neki nte-hanizem, ki je omogočil kabini, da se je ločila. Kabina in zadnji .stadij šta se tedaj postavila	na	tir rakete	in	v
kratki razdalji drug od dxu-gegg sja pričela svoje gibanje v smefi proti Luni. Po podrob-nosfihj	ki	jih navaja	sovjet-
ski list, se je tudi stožec, ki je ščitil raketo proti trenju, od nje ločil. »Pravda« podčrtava, da so sovjetski znanstveniki izbrali sistem, ki predvideva ločitev kabine in nosilne rakete, da se tako zagotovi primerna toplota v notranjosti kabine. Po drugi strani pa je ločitev omogočila, izogniti se magnetnim u-činkotn, ki bi jih kovinska masa rakete lahko izvajala na delovanje magnetometra v notranjosti kabine.
 «»--------
Phalni stroj za slepe«
VTCENZA, 12. — Neki novi pisalni stroj za slepce, ki je delo Laura Vinanteja, obrtnika iz tega mesta, so preizkusili v prisotnosti predsednika
Italijanske zveze slepcev, odv. Administration« (NASA) je
Conessija in ravnatelja knjižnice za slepce iz Monze, dr. Tranija. V bližnji bodočnosti bodo ta pisalni stroj uvedli v glavnih ustanovah za slepce v Italiji in predstavlja izpopolnjeno varianto nekega drugega pisalnega stroja, ki ga je prav tako izdelal Vinante.
Tudi v ZDA pripravljajo
izstrelitev človeka v vesolje
WASHINGTON, 12. — »National Aeronautics and Space
danes pričela pogajanja z nekim zasebnim podjetjem za zgraditev vsemirskega tulca, s katerim bi izstrelili človeka v 'krožno pot okrog Zemlje in ga nato privedli zopet na Zemljo. Vsa zadeva z izstrelitvijo vred bo stala okrog 15 milijonov dolarjev. Izbrano podjetje, s katerim se bodo v kratkem pričela pogajanja, je »Mcdonnell Aicraft Corporation« iz St. Louisa. Načrt za izstrelitev ' čldveka v* vesolje so Američani imenovali »načrt Merkur«. Računajo, da bo der lo za izdelavo tulca trajalo vsaj dve leti.
Po nesreči v Rivadelagu
MADRID, 12. — Celotno število žrtev nesreče, ki se je zgodila pretekli petek v Riva-delagu, španski vasi, ki je izginila v vodah, ker se je porušil jez, znaša 132; do sedaj so izvlekli 23 trupel, o ostalih -pa nč' Vedo nič. Med žrtvami so v večini otroci. Desetine trupel je pod ruševinami hiš te vasi, ki se nahaja blizu meje s Portugalsko,
■IIRIIIItllllltlltllllllltllllllliaillllllllllllllllllllllliHiiiliiBiliiiiiH,umih imin iiiiniiiHiiiiiinni,!,,,,!!,,,,!,,, Hlinili,||„ni,,!,,,,,,!!,!,,,,,,!,!!!!,,''!!!
Nevarnost poplav v Franciji Mraz od Finske do Španije
naravnal letalo, ki se je kilometer dali pogreznilo v močvirje. Ena izmed ponesrečenih oseb, Maria Foglia, je bila iz Milana. Približno pred dvema letoma je njen mož umrl pri avtomobilski nesreči. Dante Somma pa je dalj časa bival v Trstu, čeprav je sicer iz Casale Monferrata.
WASHINGTON, 12. — Ameriško letalstvo je sporočilo, da je neki štirimotornik z osemčlansko posadko izginil nad Alasko Baje je nekemu letalu ki ga je šlo iskat, upselo dobiti stik z izgubljenim letalom, toda zaradi skrajno neugodnih atmosferskih razmer je bil stik zopet prekinjen.
Stroj bo delil tedenske plače
NEW YORK, 12. — Sto tridesetim tisočem nameščencev newyorških javnih uradov bo tedenske plače delil avtomatičen stroj. Središče teh operacij bo v neki veliki dvorani v tretjem nadstropju občinske palače. Za ureditev tega novega elektronskega stroja so tehniki delali dva tedna. Ta stroj bo delil plače 26.000 nameščencem policijskih uradov,
13.000 gasilcem, 14.000 nameščencem zdravstvene službe.
35.000 nameščencem v bolnišnicah, 40.000 uradnikom, vštev-ši one, ki so zaposleni na državnem pravdništvu in na drugih uradih. Hkrati bo ta stroj plačeval tudi 40.000 nameščencev prosvete, ki so do danes prejemali plačo drugje. Ravnatelj nove službe, bo sedel na posebnem podiumu v središču dvorane
<Week-end» sta morala vojvoda Edinburški bi princ Karel prebiti v hotelu, namesto na otoku sredi jezera, ki ga je preplavila voda
LONIDON, 12. — V velikem delu Evrope, od Finske do Španije, vlada precej ostra temperatura, In ne kaže, da bi se položaj spremenil.
Po vsej Skandinaviji je precej snežilo in meteorološki u-radi napovedujejo, da bo še sneg. Po vsem Skandinavskem polotoku se promet vzdržuje le po najbolj glavnih cestah, in še to s težavo. Tudi v železniškem in zračnem prometu so zamude.
Na danskem otoku Bornholrn so se morali vlaki zaradi snežne odeje za več ur ustaviti. Zaradi snega in ledu so na Danskem mnogi kraji povsem izolirani.
Izredni val mraza, hujši od onega v letu 1947, je proti
vso Anglijo. Snežne nevihte in led so zavirali velik nedeljski promet in ga skoro povsem blokirali. Med osebami, ki so ostale blokirane, sta tudi vojvoda Edimburški in princ Karl, ki sta hkrati z osebami, ki so ju spremljale, bila prisiljena prebiti petek in soboto v nekem hotelu v Norfolku. «The Pleasure Boat Inn«, kjer je neki majhen otok v bližnjem jezeru, na katerem bi bili morali prebiti «week-end», preplavila voda.
Številne vasi so zaradi snega bile odrezane od prometnih zvez. Na Holandskem so čuvaji nasipov prejeli ukaz, da morajo poročati o vsakršni poškodbi, ki bi jo utegnila povzročiti pričakovana plima, koncu preteklega tedna zajel Ta ukaz pomeni dejavnost ce-
1pr/V ■
mmm
mmm
V Kaliforniji so splavili »Hailbutn, prvo atomsko podmornico, ki je opremljena za izstrelitev vodenih raket »Regu-lus». Te rakete lete s hitrostjo zvoka in lahko prenašajo atomske naboje.
le vojske ljudi, ki bodo pregledovali vsak centimeter holandske obale v pokrajinah Ze-landa (kjer je poplava leta 1953 povzročila smrt 1600 o-seb) v Severnem Brabanlu, Južni in Severni Nizozemski. Tudi Zapadno Nemčijo je zajel val slabega vremena. Železniški funkcionarji iz Hun-noverja so javili, da sta danes zjutraj, zaradi snežne nevihte, trčila pri Badmuendu dva potniška vlaka. 12 oseb je bilo ranjenih, med njimi 2 huje.
Ze spet je marmornati kip na mostu Alma čez Seino postal glavna »osebnost« francoske prestolnice. Parižani že eno stoletje ocenjujejo po tem kipu nevarnost poplave. Sedaj je ta kip v vodi do kolen, t. j. bližamo se nevarnosti poplave.
Višina Seine prt »usterli-škem mostu je že dosegla pet metrov (ob priliki strahotne poplave v letu 1810. je voda na-tistem mestu presegala sedem metrov) in Ša narašča.
Vse obrežje Seine je pod vodo. Rečno plovbo so prekinili in le ribiči imajo od tega nekaj koristi, ker so se ribe zatekle k obrežju. Nevarnost pa je resnejša na periferiji prestolnice (Crosnes, Riso-randis, Juvisy-Sur-Orge, Ville-neuve-Saint-Georges, Villeneu-ve-Le-Roi), kjer je voda preplavila 250 zgradb, medtem ko so druge v neyarnosti. Položaj pa je hudo resen v pokrajini Bray, severno od prestolnice, zaradi hudih snežnih neviht, ki so divjale ves dan na pariškem področju. Petite Seine je v tej pokrajini poplavila 4000 ha zemljišča. Tudi Marna je začela naraščati in se boje, da bo še danes prestopila bregove, bodisi v Meaux, kakor tudi v pokrajini Eper-kjer so že zabeležili tempera-nay.
Mraz čutijo tudi v Španiji, kjer so zabeležili temperaturo pod ničlo, medtem ko je na Portugalskem milo yreme.
Iz Hongkonga poročajo, da je tam nenadoma padla temperatura, kar je povzročilo smrt kakih 20 oseb, večinoma kulijev, kf navadno spijo kar na prostem.
Po 125
letih
uprizorjena
opera
V Palermu so včeraj otivorili sezono z Belli-nijevo opero «Beatrice Jz Tende«, ki Se ni uprizarjala že 125 let. Uprizorili so jo prvič v marcu 1833 v Benetkah in tedaj je propadla ter bila praktično pozabljena. Včerajšnjo predstavo je vodil Vittorio Gui z izvajalci Cons-uelo Ruibio, II-vo Ligabue, Juanom On-cino ter Giugeppom Tad-deiem. Režiral je Franco Enriquez.
Tudi v Angliji
preiskava
zaradi
Rosemarie
Nittribit
Prav sedaj vrte v Trstu film «Deklica Rosemarie«. Preiskava o smrti Rosemarie Nittribit, katere zgodba je dala snov za ta film, se je sedaj raztegnila tudi na Anglijo. Znane industrij-ce iz Londona, Manchestra in Birminghama so zaslišali o njihovih odnosih z mlado žensko. Rosemarie Nittribit j* bila pred 14 meseci zadavljena v nekem stanovanju v Frankfurtu, v katerem je policija našla za pohištvom skrite mikrofone in mikroka-mere. Vznemirjenje je postalo tedaj zel« veliko, ker se je vedelo, da je bilo dekle ljubimka številnih poslovnih ljudi, tako nemških kot tudi tujih. Film, ki so ga napravili po tej zgodbi, je v. Zahodni Nemčiji prepovedan.
Našli so
ugrabljeno
novorojenko
Policiji v New Yorku je končno uspelo najti no.vorojenko, ki je bila ugrabljena 2. januarja. Dolgo časa je FBI stikala po Brooklynu, da bi zasledila plavolaso žensko, ki bi bila ugrabiteljica. Marsikatero o-sebo, ki ji je na ta način prišla v roke, je morala izpustiti, dokler končno ni izvedela, da ima neka 43-letna Jean Javarone otroka, za katerega se je moglo domnevati, da bi lahko bil ugrabljen. Zenska je Vdova in ima 7 otrok. Policija je žensko aretirala, otroka pa izročila v bolnišnico za nadaljnje ugotovitve. Oče otroka je izjavil, da je trdno prepričan, da gre za' njegovo hčerko, ker si je zapomnil neki majhen znak na njej. Tudi zdravniške preiskave so ugotovile, da krt otroka ne pripada kryni skupini Javarone in niti njenega pokojnega moža. Zdi se, da Je hotela ženska osvojiti svojega ljubimca s tem, da je #rodila». Prava mati otroka je pripravljena Ženski vse odpustiti, češ da mora biti le dobra oseba, ker je z otrokom zelo dobro ravnala.
Turki ne smejo praznovati novega leta
Nekatere muslimanske osebnosti v Turčiji so Javno protestirale proti «razvadi», ki se je razširila tudi v Turčiji, da se praznuje božič in novo leto. Te osebnosti poudarjajo, da sta božič m novo leto krščanska praznika, ki ju dobri muslimani ne smejo prazn vati, če nočejo izgubi paradiža. Laični krogi Turčiji, kjer muslimans obredi vedno bolj iz) njajo, ne da bi žara« tega postali Tuf-kj k bolj naklonjeni kršča stvu — nasprotno n kažejo mnogo spvražn sti — so se nekoliš vznemirili zaradi te protestov. Fo njih mn nju so ti protesti izrt religioznega mulismai skega preporoda, J vznemirja vse tiste, ka * po naukih Ataturka, i stanovitelja modem Turčije, uvedli strog lai cizem, ki je pravzapra’ zelo blizu ateizmu.
A LIGA
Rezultati
Inter-*Bari				2:1
•Bologna-Alessendria				4:0
Lazio-*Genoa				4:2
•Milan Padova				4:1
•Napoli-Udinese				1:1
•Sampdoria-Roma				0:0
•Spal-Lanerossi				8:0
Fiorentina-	•T.	Torino		1:0
Juventus-*Triestina				3:0
Milan	15 18 4 1		38 14 24	
Fiorentina	15	9 5 1	58 13	23
Inter	15	3 43	39 21	20
Juventus	15	7 53	34 24	IS
Roma	15	753	27 17	19
Sampdoria	15	744	22 15	18
Napoli	15	582	17 13	1*
Bologna	15	4 74	23 23	15
Genoa	15	555	23 28	15
Padova	14	626	22 26	14
Lazio	15	546	18 24	14
l.anerossi	14	446	15 19	12
Spal	15	366	11 23	12
Udinese	15	267	12 27	10
Bari	15	25 8	16 28	9
Alessandria	15	258	14 34	9
Triestina	15	2 5 8	12 20	9
T. Torino	15	249	16 38	1
15. kolo italijanskega nogometnega prvenstva
Tekme 18.1 19S9
Bologna - Sampdoria, In-ter - Alessandria, Genoa Spal, Juventus - Lazio, I a-nerossi - Triestina, Napoli-Bari, Padova - Tal. Torino, Roma - Fiorentina, Udinese-Milan.
B LIGA
Rezultati
•Catania-Atalanta	0:4
Lecco-*Novara	1:0
•Palermo-Como	3:1
•Prato-Messina	3:1
•Reggiana-Simm Monza 3:8 •Sambenedettese-Brescia 2:2 •Taranto-Zenit Modena 2:1 1:0 2:1 2:1
Marzotto-* Venezia
Cagliari-*Verona
Parma-*Vigevano
Lestvica
Lecco
Atalanta
Novara
Marzotto
Cagliari
Palermo
Messina
Taranto
S. Monza
Venezia
Brescia
Reggiana
Verona
Z. Monza
Parma
Catania
Sambened.
Vigevano
Como
Prato
16 8 6 2 23 15 22 16 772 23 13 21 16 93 4 27 19 21 16 8 44 16 11 20 16 7 6 3 23 24 20 16 66 4 21 16 18 16 74 5 2419 18 16 7 45 18 14 18 16 6 46 14 13 16 16 6 46 17 21 16 16 56 5 17 13 16 16 646 17 15 16 16 646 23 17 16 16 7 47 12 19 14 16 5 47 19 20 14 16 38 5 17 17 14 16 1 10 5 14 22 12 16 358 13 18 11 16 439 1523 11 16 2 2 12 12 29 6
Tekme 18.11959
Atalanta - Sambenedette-se, Brescia • Zenit Modena, Como - Catania, Marzotto • Prato, Messina • Vigevano, Novara - Palermo, Parma -Lecco, Reggiana - Verona, Simmenthal Monza - Taranto, Venezia - Cagliari.
nr
Športne stave
TOTOCALCIO
Bari Inter
Bologna-Alessandria Lazio-Geroa Miian-Padova Napoli-Udinese Sampdoria Roma Spai-Lauerossi Tal. Torino-Fiorentina	2
Triestlna-Juventus	2
Catania-Atalanta	X
Regglana-S. Monza	1
Arezzo-Marsala	1
Catanzaro-Siracusa	1
Kvote: 13 točk — 3.790.000 lir, 12 točk — 90 800 lir.
V Trstu je 1 dobitnik s 13 točkami in mnogi z 12 točkami.
TOTIP
12 XX 12	12 XI 12
Kvote: 12 točk — 1 350 208 lir, 11 točk — 44.793 lir, 10 točk — 4687 lir.
Inter in Juventus kot senci za Milanom in za Fiorentino
Presenetljiva zmaga Genoe v Rimu. Po dveh mesecih in pol prvi uspeh Bologne Dragocen remi Udinese v Neaplju. Fiorentina • 20 golov v treh zaporednih tekmah
Mirno lahko zapišemo, da se je evolucijska faza A lige italijanskega nogometnega prvenstva s 15. kolom dokončno zaključila. Sedaj ni nič več problematičnega in dvomljivega. Razporeditev enajstoric po	glavnih	skupinah	je	do-
končna in skoraj bi lahko dejali, da je bolj ali manj dokončen tudi sedanji vrstni red.
V vrhunski razred spadajo Milan, Fiorentina, Inter in Juventus, v najnižji razred Torino, Alessandria, Triestina, Bari in recimo še Udinese vse	ostale enajsterice	pa	so
v srednjem razredu z odprto možnostjo številnih toda nebistvenih sprememb.
Častno mesto v pregledu 15. kola pripada seveda spet Fiorentini, ki nezadržno na daljuje s serijo visokih zmag Po	Udinese	in Genoi	je	bil
njena žrtev tokrat Talmone Torino, ki je na svojem igrišču le za las ušel tradicionalni sedmici. Z 20 goli v treh tekmah (!) so napadalci Fio rentine povečali svoj izkupiček na 50 golov, kar pomeni povprečno 3,3 gola na tekmo Največji delež pri tem imata Montuori, k: hitro zmanjšuje naskok Angelilla in Hamrin ki se je v zadnjih dveh tednih	povzpel	na četrto	mesto
na lestvici strelcev za Ange iillom, Montuorijem in Alta-finijem. Vendar pa je očitno, da je tolikšna plodovitdst Fiorentininega napada posledica dobre igre celotne enaj-storice, začenši od obrambe, ki je prejela samo 15 golov (manj golov sta prejeli samo obrambi Rome 13 in Milana 14) pa prek krilske vrste, ki jo sestavlja trio Chiap-pella - Segato - Orzan. Spri čo tega bi nas zato prav nič ne smelo čuditi, če bi se sedanja posredna tekma med Milanom in Fiorentino po prvem Milanovem spodrsljaju zaključila z uspehom poslednje.
Vendar pa Milan za sedaj ne kaže nobenih znakov iz katerih bi se lahko sklepalo, da je začel pešati. Nasprotno, z visoko zmago nad Padovo (4:1) je potrdil, da je slej ko prej še vedno glavni kandl dat vsaj za naslov zimskega če že ne končnega prvaka prvenstva. Njegova zmaga nad Padovo pa je še posebno pomembna, ker je Padova znana po svoji močni obrambi in ker je Milan dosegel 4 gole tudi brez svojega najboljšega strelca Altafinija, katerega je v tem svojstvu več kot uspešno zamenjal Galli s tremi goli.
Kot se ni uresničila predvidevana, čeprav samo teoretična možnost, da bi Milan in Fiorentina v zmagovitem pohodu zaostala, tako se tudi ni uresničila mnogo večja in realnejša možnost, da bi se povečala razlika med njima in njunima glavnima zasledovalcema Interjem in Juven-tusom. Obe ti dve enajstorici sta imeli v tem kolu težko nalogo, če ne zaradi drugega, že zato, ker sta morali igrati na tujih igriščih. Vendar pa sta oviri prešli zmagovito. Inter je v Bariju sicer tesno, vendar mnogo laže kot dokazuje rezultat 2:1 odpravil »kanarčke«, Juventus pa je igraje pregazil Triestino kar s 3:0.
Vrednost Interjeve zmage potrjuje najboljše dejstvo, da je njegova zmaga pomenila istočasno tudi prvi letošnji poraz Barija na njegovih tleh. Zanimivo pri tem pa je, da je za to zmago bolj zaslužna obramba kot napad, torej prav nasprotno kot pri Juven-tusu, kateremu je zagotovil zmago nad Triestino izključno napad oziroma en sam mož njegovega napada — B. Nicole, strelec vseh treh golov. O tej tekmi poročamo sicer na drugem mestu, ven-
dar pa velja poudariti, da je Juventus pokazal do sedaj med vsemi gostujočimi enaj-storicami najboljšo igro, čeprav mu zaradi šibkosti nasprotnika ni bilo niti treba odpreti vseh registrov ogrom nega tehničnega znanja nje govih igralcev. Juventus je ugajal tako individualno kot kolektivno. Povezanost med posameznimi vrstami, in še bolj kot med vrstami med posamezniki igralci, je bila na trenutke perfektna in tudi eksperiment s Charlesom se je izkazal v bistvu za pozitivnega, ne toliko za obrambo v klasičnem smislu kot predvsem za napad, v katerem je Nicole končno dobil svoj življenjski prostor. Na vsak način je Juventus enaj-storica, ki še ni dala dokončno slovo prvenstvu.
Se dve visoki zmagi sta bili doseženi v 15. kolu, od katerih je bila ena bolj ali manj pričakovana, druga pa predstavlja največje presenečenje kola. Po vrsti neuspehov je Bologna končno zabeležila izdatno in tudi zasluženo zmago nad Alessandrio (4:0) v glavnem po zaslugi izvrstnega režiserja Vukasa in neusmiljenega realizatorja Pascuttija, avtorja treh golov v drugem polčasu. Za presenčenje pa je poskrbela Genoa, ki je sredi Rima premagala Lazio s 4:2 in se po prehodni krizi uvrstila na sredini lestvice. Zmago je izbojevala Genoa ne toliko zaradi terenske premoči kot predvsem zaradi dobre taktike, ki se je oslanja-la na budno obrambo z na-tzaj pomaknjenima zvezama in na vedno nevarne napade preko kril, posebno Leonija, ki je bil tudi dvakrat uspešen. Zmaga Genoe je bila v celoti zaslužena, tudi zaradi precej slabe igre številnih i-gralcev domače enajstorice.
Preostala tri srečanja kola so se končala z neodločenimi rezultati, ki predstavljajo v vseh primerih večji uspeh za gostujoče kot pa za domače enajstorice, ki so tudi ne glede na prednost igrišča veljale za favorite. Se posebej pa ■.je. neodločen rezultat vel;k uspeh za Udinese, saj * je Na-ppli izenači! šele v drugem delu drugega polčasa, potem ko se je vse dotlej zaman zaganjal v čvrsto obrambo Furlanov, ki so že v 9’ prvega polčasa prešli v vodstvo po Bettiniju. V ostalem so se
ATLETIKA
razen Bet.mija odlikovali Vr je, ki je zaradi slabšega an-moštvu Udinese še Pentrelli, gleškega povprečja padla na ki je bil morda celo najboli-1 predzadnje mesto, ši na igrišču, Sentimenti V. in vratar Romano, pri Napo-liju pa so se iz splošne sivine rešili samo Bugatti, Co-maschi in Pesaola.
Roma je imela v Genovi proti Sampdorii več priložnosti za zmago kot domačini, tekma med Spalom in Vicen-zo pa odgovarja znamenju dveh ničel. t
Vrstni red na dnu se je bistveno spremenil le v toliko, v kolikor se je Udinese s priborjeno točko odmaknila kaj malo mikavni družbi Barija, Alessandrie in Triesti-
Svetovni rekord IND0R v višino
HANOVER, 12. — 17-letni ameriški študent Hohn Thomas z bostonske univerze je izboljšal svetovni rekord v skoku v višino v zaprtem prostoru z rezultatom 2,108 m.
RUGBY
PARIZ, 12.	—
Škotska S:0 (6:0).
Francija -
NOGOMET
Priprave nogometašev za tekmi s Španijo
RIM, 12. — Komisija za profesionalne nogometne reprezentance je izdelala program priprav za mednarodni tekmi v Rimu 28. febr. proti Španiji in 1. marca v Madridu proti Španiji (z igralci izpod 23 let).
Sreda, 21. jan. v Florenci:
Izbirna tekma med dvema formacijama igralcev izpod 23 let. Sklicanih bo 25 nogometašev. Sreda 28. jan. v Florenci: Trening tekma med B reprezentanco, ki bo formirana po selekciji 21. jan., proti profesionalni A reprezentanci.
Sreda 11. tebr. v Florenci: Trening tekma med B (mlado) in A reprezentanco. Sreda 25. febr. v Florenci: Končna priprava za B (mlado) in A reprezentanco.
Sobota, 28. febr. v Rimu: Mednarodna tekma Italija -Španija na olimpijskem stadionu.
Nedelja. 1. marca v Madridu: Mednarodna tekma med mladima (izpod 23 let) reprezentancama Španije in Italije.
Vse priprave bodo na igriščih tehničnega centra v Florenci.
Zaslužen poraz Triestine proti Juventusu
Trije goli
Mednarodno košarkarsko srečanje v Benetkah
Italijanske košarkarice zasluženo zmagale nad jugoslovanskimi z 52:49
Zokoviceva najboljša realizatorka dvoboja. Vendrame in Pausich najboljši pri Italijankah
S Charlesom v krilski vrsti je pridobil napad. Triestina brez napada
Strelec: Nicole v 11’ prvega tvovalnosti in vsaj trohico
ter v 13’ in 3u drugega polčasa.
Triestina: Rumich; Branaz-zi, Brach; Tulissi, Bernardin, Degrassi; Comisso, Tortul, Bre-solin Szoke, Santelli.
Juventus: Vavassori; Corra-di, Garzena; Emoli, Charles, Colombo; Stacchini, Boniper-ti, Nicole, Sivori, Stivanello.
Po daljšem času smo videli v Trstu enajstorico, ki je pokazala kako se igra nogomet. Videli smo 11 igralcev z izvrstno tehniko in 11 igralcev, ki tudi kot celota predstavljajo homogeno moštvo visoke kvalitete. Zal pa nismo videli igre oziroma borbe, ki bi lahko nudila 24.000-glavi množici več užitka tako s stališča navijačev kot s stališča resničnega športnega u-živanja lepega nogometa. Zadovoljiti smo se pač morali s tem, kar so nam pokazali gostje, čeprav jim ni niti bilo treba odpreti vseh registrov.
Razlog za to je seveda bila Triestina, od katere sicer nismo mopli pričakovati, da bi se merila z nasprotnikom po tehnični plati, od katere pa smo mogli pričakovati vsaj večjo dozo borbenosti, požr-
uiiiiiiiiiiiMtiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiHiitiiiMtiiiiiimiimiHini
V okviru športnih iger Srednje Amerike
Nov svetovni rekord v troskoku: 16?67 m
PostaviI ga je Portorikanec Pedro Camacho
CARACAS, 12. — V okviru športnih iger držav Srednje Amerike je v nedeljo postavil Portorikanec Pedro Camacho nov svetovni rekord v troskoku z rezultatom 16,67 m. Dosedanji uradni rekord v tej disciplini je imel sovjetski atlet Oleg Rjakovski z rezultatom 16,59.
Ostali boljši atletski rezultati zadnjega dne:
86 m ovire ženske: 1. Guil-lermina (Meh.) 12”9; 400 m moški:	1. De Jesus (Port.)
48"6; 1500 m: 1. Borrero (Kol.) 4’04”; kopje: 1. Fajer (Meh.) 62,36.
Nekaj rezultatov iz ostalih panog:
Tenis:	finale moških dvo-
jic: Llamas-Contreras (Meh.)-Pasarell-Garcie (Port.) 6:2,
6:2, 6:1; finale mešanih dvojic: Ramirez-Palafox (Meh.) -Golbert-Pasarell (Port.) 6:1, 6:0; finale ženskih dvojic: Ra-mirez-Reyes (Meh.) - Valdes-Golbert (Port.) 6:1, 6:2.
Odbojka — finale: Mehika-Venezuela 15:11,	15:9,	13:15,
15:7.
Dviganje uteži: lahka kat.: 1. Ney Lopes (Kol.) 355 kg.
Plavanje: 400 m prosto ženske: 1. M. Luisa Souza (Meh.) 5’31”7.
Streljanje: malokalibrska pištola: 1. Hannaeerg Kol.) 536 točk; streljanje na letečega jelena:	1. Fernandez (Ven.)
204 točke; hitro streljanje v figuro:	1. Castaneda (Meh.)
581 točk.
Sabljanje: floret posameznice: 1. Navarro (Ven.).
več prisebnosti in znanja v zaključnih akcijah. Pesem je vedno ista — napad ne deluje in ni deloval niti tokrat. Injekcija s Tortulom ni zalegla in Bresolin je bil še vedno osamljen in nebogljen kot David pred Goljatom, poosebljenem v Charlesu. Comisso na krilu je bil kopija Cazzanige prej v slabši kot o boljši varianti in Santelli in Szoke kljub prizadevanju nista o-prar-la ničesar koristnega. Odsotnost Masseija in Rimbalda začenja imeti usodnejše posledice kot se je zdelo in če se ne bosta kmalu izlečila u-tegne biti prepozno.
Vsa teža igre je slonela spet na obrambi, ki se je borila dobro, čeprav pri prvem in drugem golu ni brez krivde. Čeprav sta bila Brunazzi in Brach skoraj vedno na mestu, se je iznad njiju še enkrat dvigal Bernardin vse dotlej, dokler ga ni trener Oli-vieri v brezupnem naporu za izenačenje poslal v napad. Zanimiva je vsekakor primerjava med Bernatdivom in Charlesom kot srednjim krilcem. Bernardin izstopa kot klasični stoper, neprekosljiv v igri z glavo, okreten in spreten v vseh situacijah, sijajen razdiralec še trko nevarnih napadov. Charles na drugi strani pa umirjen, skoraj flegmatičen kolos, ki miga le z mezincem, ki igra statično, toda zato mnogo bolj konstruktivno skoraj kot napadalec v defenzivi. Seveda si o Charlesu kot srednjem krilcu po prvem eksperimentu še ni mogoče ustvariti povsem jasne sodbe, posebno še, kar je i-mel opravka z nerazpoloženimi in neorganiziranimi napadalci. Toda njegove velike kvalitete mu skoraj gotovo zagotavljajo uspeh tudi na tem mestu, na katerem je neko«, branil barve svojega matičnega kluba in reprezentance.
Vendar pa je poteza s Charlesom imela takojšen in pozitiven učinek na napad, v katerem je končno prišla do izraza močna individualnost mladega klasičnega srednjega napadalca Nicoleja, ki se do sedaj ob Charlesovi strani nikakor ni mogel sprostiti. S Charlesom — strategom v o-zadju, Bonipertijem — režiserjem v sredini in Nicole-jetn — realizatorjem v prvi bojni črti, je Juventus končno dobil hrbtenico, na katero se lahko zanesljivo oslanja vsa konstrukcija mogočne zgradbe.
Se nekaj kronike te neenake, a vendarle zanimive borbe.
Prvi napad izvede Triestina z Bresolinom, toda Juven-tus odgovori s hitro akcijo Boniperti-Nicole-Stacchini. V 7’ je Nicole sam pred vrati Triestine, toda Rumich mu steče naproti in žoga gre čez prečko. 2’ pozneje strelja Sivori iz ugodnega položaja vi soko čez prečko, toda že v 11’ pridejo gostje v vodstvo. Stivanello poda dolgo žogo Nico-le tu, ki preigra prvega na. sprotnika in s kakih 15 m strelja mimo pokritega Rumicha, ki sploh ne reagira, nizko v njegov desni kot.
Juventus je v veliki premoči in igra prijetno in koristno. Triestina se skuša upirati z voljo, vendar očitno zaostaja *a tehničnimi nasprotniki. Po 15’ igre s,edi 10 minut terenske premoči domačih, ki pa le redko prodrejo v kazenski prostor, kjer gospodari Charles. V 28’ prvi kot za Juventus brez učinka. V 36' strelja povsod prisotni Sivori Ru-michu v naročje, v ostalem pa briljira z akrobatsko igro brez učinka.
Ze takoj v začetku drugega polčasa začne Juventus igro zavlačevati, kar sproži negodovanje gledalcev. Triestina je vsa v napadu in celo Bernardin zapusti svoje mesto pred vrati, toda v 13’ poveča Nicole vodstvo na 2:0 Stacehi. ni strelja kot. Rumich odbije žogo ponovno v kot, ki ga spet izvede Stacchini. Rumich srednjevisoko žogo spet odbije, toda ravno Nicoletu na glavo in že je v mreži. V 18' sodnik Jonni opomni Szokeja. V 29’ strelja Bernardin z g lavo Vavassoriju v roke, minu to pozneje pa doseže Nicole po solo akciji tretji gol, ko preigra Degrassi ja in hladnokrvno plasira usnje mimo Rumicha, ki mu steče naproti, v mrežo.
Juventus poslej ne forsira več in igra bolj za gledalce kot za rezultat. V 33’ Bernardin zaposli Vavassorija z močnim strelom. Minuto pozneje strelja Nicole mimo vrat, V zednjih minufah igre Triestina močno pritiska, vendar neurejeno in neučinkovito.
KOŠARKA
CANTU', 12. — »Sportovvi-Lech» iz Poznanja je v prijateljskem srečanju premagal ekipo Fonte Levissima z rezultatom 57:54 (32:21).
 ii— -
RIM, 12. — Italijanska košarkarska zveza je sporočila, da sta od 21 igralcev, ki so bili povabljeni na priprave za dvoboj Italija - Madžarska, ki bo 2. febr. v Budimpešti, Pomilio od Stelle Azzurre in Andrea od Livorna že dala svoj pristanek.
BENETKE, 12. — Italijanske košarkarice so v nedeljo popoldne premagale v Benetkah košarkarsko reprezentanco Jugoslavije z rezultatom 52:49 (29:23).
Italija: Donda 2, Gentilin, Ronchetti L. 11, Šesto, Gero-ni 2, Pausich 7, Persi 2, Pren-nuschi, Vendrame 14, Mapel-li, Bradamante 13, Taraboc-chia 1.
Jugoslavija: Radenkovič, Du-plančič, Mrak, Radovanovič 2, Radulovič 10, Zokovič 21, Gec 2, Cipruš 4, Prelevič 8, Pe-šič 2, Kavs, Dermastija.
Sodnika:	Blot (Francija),
Raedice (Švica).
Čeprav so Jugoslovanke kljub odsotnosti Kaluševičeve veljale za favoritke, so si Italijanke priborile zmago povsem zasluženo. Tehnično sicer niso bile dorasle nasprotnicam, zato pa so bile borbenejše in predvsem bolj agresivne in precizne v kazenskih metih. Jugoslovanke so se odlikovale v protinapadih in hitrih maneverskih akcijah, manj pa v strelih in v odbojih.
Glavno težo igre v italijanski ekipi so nosile Vendrame, Ronchetti, Bradamante, Pausich in Persi, ki so tudi sestavljale začetno formacijo. Posebno se je odlikovala Vendrame, ki je s 14 koši bila tudi najboljša italijanska realizatorka. Jugoslovanska ekipa je bila manj izenačena, zato pa so nekatere njene posameznice bile najboljše na igrišču v absolutnem merilu. To velja predvsem za Zoko-vičevo, ki je eden najmočnejših pivotov in ki je z 21 koši bila tudi najboljša realizatorka srečanja sploh. Poleg nje je bila izvrstna v gradnji igre Prelevičeva, zelo dobro pa je igrala tudi Ra-dulovičeva. V slabi formi sta bili Gec in Cipruš, kar je tudi vplivalo na končni rezultat.
Za Italijo so začele igrati: Vendrame, Ronchetti, Bradamante, Pausich in Persi, Za Jugoslavijo pa: Gec, Cipruš, Radovanovič, Zokovič in Prelevič. Prvi koš je dosegla Vendrame, nato eno točko Cipruš iz kazenskega strela in r.ato dva Bradamante. Italijanke so bile stalno v vodstvu z 12:6,	16:8,	16:11 in
20:11. Ko pa je Radulovičeva zamenjala Radovanuvičevo, so prešle Jugoslovanke v protiofenzivo in predvsem po zaslugi Radulovičeve in Prele-vičeve zmanjšale raz>'ko na
20:17, toda do konca polčasa so Italijanke po zaslugi Pau-sicheve in Vendramejeve spet povečale razliko na 6 košev.
Drugi polčas so za italijansko vrsto začele: Donda, Ge-roni, Pausich Vendrame in Tarabocchia, za jugoslovanke pa:	Radovanovič,	Radu>»vič,
Zokovič, Gec in Prelevič. Jugoslovanke so kmalu prevzele pobudo in že v drugi minuti so zmanjšale razliko na dva koša pri stanju 33:31. Potem je Zokoviceva najprej zgrešila nato pa realizirala dva osebna meta in končno z učinkovitim košem povedla Jugoslavijo v vodstvo s 35:33. Pausicheva je takoj izenačila, nato pa je Radovanovičeva s krasnim košem spet zagotovila Jugoslaviji vodstvo 40:36.
Pri tem stanju je vstopila na igrišče spet osnovna in najboljša italijanska vrsta. V 13’ je bilo stanje 45:45, nato pa so Italijanke prevzele pobudo in zaporedje košev je bilo v naslednjih minutah 47:45, 48:45, 48:47 za Italijo. 1’18” pred koncem igre je Prelevičeva spet povedla svoje v vodstvo s 49:48, toda le za trenutek. V protinapadu je Ronchetti dosegla koš, nato pa je zaradi prekrška Gečeve realizira d"a kazenska strela in končni rezultat je bil postavljen nekaj sekund pred zaključkom igre.
Profesionalec ali ifiletant
Sailerjev primer na zasedanju FIS
ZUERICH, 12. — Svetovni in olimpijski smučarski prvak Tony Sailer je bil danes že drugič v dveh dneh zaslišan na zasedanju mednarodne smučarske zveze FIS. Sailer je članom zveze obrazložil svoj sedanji položaj in nekateri člani so bili mnenja, da Sailerju ni mogoče »dostojno« oporekati pravice udeležbe na mednarodnih tekmovanjih. Predsednik švicarske smučarske zveze Simon Mitchel pa je dejal, da bi morala biti definicija diletantskega stale-ža manj stroga in nekateri člani FIS so se s tem stališčem strinjali. Skoraj gotovo pa je, d« bo o Sailerjevem primeru razpravljal mednarodni olimpijski odbor CIO, maja v Monakovem, čeprav je v tej zvezi tajnik mednarodnega olimpijskega odbora Otto Mayer izjavil, da ta pri-
mer ne spada v kompetenco CIO. Mayer je dejal: »Sailer-jev primer se ne tiče izvršnega odbora CIO, temveč Izključno Mednarodne smučarske zveze in avstrijskega olimpijskega odbora. CIO je na diletantskem staležu kakega atleta zainteresiran samo tedaj, ko gre za njegovo prijavo za olimpijske igre«.
Vendar pa je Mayer dejal, da bodo o splošnem vprašanju diletantizma v zimskih športih razpravljali enkrat za vselej na sestanku med predsednikom CIO Brundagejem, predsednikom FIS Marcom Hodlerjem in njim samim.
Prvenstvo evropski! rokometnih prvakov
ZAGREB, 12. — V tekmi prvega kola za pokal evropskih rokometnih prvakov je romunski prvak Dinamo iz Bukarešte premagal jugoslovanskega prvaka Partizana iz Bje-lovaTa z visokim rezultatom 17:5 (10:3). Gostje so igrali odlično predvsem v obrambi, pri Jugoslovanih pa je bil najslabši vratar.
• • •
GEPINGEN, 12. — Zahodno-nemški prvak v rokometu Ge-pingen je v tekmi za evropski pokal premagai nizozemskega prvaka Olympio s 24:18 (11:8). Najboljši igralec je bil nizozemski krilec Versteg, ki je sam dosegel 10 golov.
• * •
BARCELONA, 12. — V tekmovanju evropskih rokometnih prvakov je «Granolers» (Španija) premagal Oporto (Portugalska) s 17:12 (8:7).
KOLESARSTVO
KOPENHAGEN, 12. — Dvojica Roth-Bugdahl (Sv.-Nem.) je zmagala pred belgijsko dvojico Severeyns-Van Steenber gen v ameriški 8-urni vožnji. Prevozila je 314 km. Dvojica Teruzzi-Klinge je bila 6. z zaostankom dveh krogov.
PLAVANJE
SYDNEY, 12.	—	John	i»
Usa Konrads nameravata 12-januarja v bazenu North Syd-ney v okviru plavalnega J)t* venstva Novega Južnega W*" lesa izvesti poskus rušenja štirih svetovnih rekordov.
■•■■■■K'..
Z mednarodnih smučišč in skakalnic
Od Wengena do Le Brassusa in od Cortine do Pokljuke
Oberaigner najboljši na Laubernhornu . Velik uspeh italijanskih tekačev. Prvi letošnji nastop jugoslovanskih skakalcev
Smučarski program minule nedelje je bil zelo pester. Specialisti za alpske discipline so se pomerili v Wengenu na Laubernhornu, specialisti za nordijske discipline v Le Brassusu, skakalci pa v Cortini, na Pokljuki (samo Jugoslovani) in v Le Brassusu. Toda to so le ona tekmovanja, ki nas zanimajo bolj neposredno, verjetno pa so bila še številna druga.
WENGEN
WENGEN, 12. — Drugi dan tekmovanja na Laubernhornu je v slalomu zmagal Avstrijec Oberaigner pred rojakom Leitnerjem in Švicarjem Stau-bom, v kombinaciji pa je bil pravtako prvi Oberaigner pred Staubom. Schranz in Molte-rer, ki sta bila v smuku na prvih mestih, st* zelo zaostala. Med Italijani je bil najboljši Pedroncelli z 11. mestom, Alberti pa je padel in odstopil.
Slalom: 1. Oberaigner (Avstrija) 131”3 (dva spusta), 2. Leitner (Avst.) 136"2, 3. Staub
ANDRŽ
GILL0IS
8.
Detektivski roman iz življenja prodajalcev časnikov
Pascal Je zamahnil v svoji nepotrpežljivoeti, pa se je obvladal iz usmiljenja.
«Kaj si pa potem ukrenil?«
Didier je razmišljal. Videti je bilo, kako napreza spomin, da ne bi opustil nobene malenkosti.
»Peljal sem se z avtobusom do Ulice Marronniers. Hotel sem vedeti, če je odprto.«
Pascal ni razumel.
«Kaj pa je tam v tej Ulici Marronniers?«
»To je v Passayju,» je bedasto razložil Didier. »Saj veš, hiša, ki sem pravil o nji.«
«Nikoli mi kaj	takega nisi	pravil,« je	vzkliknil	Pascal.
Kljub temu se	je spraševal,	če ni morda	pozabil,	ali pa
če se Dldieru ree meša.
«1, seveda sem ti,» je zatrjeval. »Tam smo stanovali, kadar smo prihajali v Pariz.«
Pascal je zrl v	Didiera, ki ga je gledal	z	razprtimi očmi
kakor pes, ki čaka	na hrano.
»Me vlečeš, kaj?«
»Jaz?«
»Nikoli mi nisi omenil Ulice Marronniers«, je počasi pribil Pascal.
»Seveda sem ti!« Je trdil Didier.
Z vsemi mogočimi podrobnostmi mu je navedel dan, uro In krat kier mu je bil pripovedoval, da ima staro dvoriščno stavbo v l8. okraju in da se je tam včasih ustavljal. To je
bila lesena, vsa preperela bajta v koncu nekega vrta. Tam je živela njegova mati, ko se je odselila iz Lota in je prišla stanovat v Pariz.
Pascal ga je poslušal, a je bil popolnoma zmeden. In vendar ni bilo mogoče, da si je Dedier vse izmislil, človek, ki navaja tako natančne podatke, si ne izmišlja.
»že prav, že prav,« je rekel naposled jezno, »če si mi pripovedoval, ali pa ne, se zadeva nič ne spremeni.«
Toda presenečenja še ni bilo konec. Didier mu Je še povedal, da je tisto jutro hotel videti, če kdo stanuje v tisti bajti in je šel tja. Vetrnice na oknih so bile odprte. Sprva je hotel kar vstopiti, ker je zatrdno vedel, da je tačas njegova žena v Ulici Louvre, kjer je malo prej videl njen avto. A ni vstopil. Kaj pa če Je pripeljala sem mater ali pa brata in tako bi tvegal, da naleti na koga in da gre volku v gobec.
»Pa imaš ključe?« je osuplo vprašal Pascal.
»E gotovo!« je odvrnil Didier
In potegnil je iz žepa tri ključe, zvezane z verižico.
»Glej! Ta je od vrtnih vrat, tale pa od glavnih. Ta mali pa od pisalne mize, kjer je denar.«
»Kakšen denar?«
»Saj sem ti	povedal.	Ko pride kdo v Pariz, prinese denar
s seboj, ker tu	nimamo	naloženega v banki. Dene ga tja v
predal, ki je zaklenjen s ključem.«
»Moral bi ga suniti!« Je vzkliknil Pascal. Bolj in bal j se je razvnemal ob Didierovem pripovedovanju in ob neumni pameti tega možakarja.
»Ti beci so	tvoji,« je	nadaljeval. »Lahko bi bil brez skrbi
za nekaj časa.	Lahko bi	jo celo kam popihal, v kakšen kraj,
kjer bi imel dovolj časa, da se znajdeš. Sicer pa bi moral vzeti odvokate in jim poelati pravico za pete.*
Didier ga je pustil, naj se do kraja razvname Saj Je bilo res preneumno, da človeka opeharijo, če ima take adute v rokah. Posestvo v Lotu, imetje v Parizu, nikomur nič dolžan. O, ko bi bil imel on kdaj le polovico tega, bi se bil že znal braniti. Dedieru pa so ustrojili kožo. Namazali so ga s tisto lumparijo z zdravnikom in z norišnico.
»Saj ne veš, kako je,» je vzdihoval Didier pobito, »če
me dobijo v pest, je po meni, Je konec. Vse so tako napeljali. Zdravniško spričevalo Je pripravljeno. Ana mi je povedala.
»Kako, Ana? Kdo je tale Ana?« je zakričal Pascal in občutil, da se že tudi njemu meša. »Zdaj pa menda ne boš trdil, da si mi pravil o neki Ani!«
»Kako da ne,» je proseče odvrnil Didier, »še kako sem ti pripovedoval! Ana je dekla, ki je bila na posestvu. Vse Je slišala in mi je prišla povedat. Zato sem jo odkuril.«
Pascalu se je vrtelo v glavi. Ali mu je Didier res pripovedoval o tisti Ani in o zadevi s tisto dvoriščno hišico? če se mu ni le zdelo, da mu je kdaj o tem pravil? Ali je sploh vse tisto ali ne?
»O tej svoji Ani,« Je dejal, »mi že nisi nikoli nič govoril. Verjel bom, ko Jo bom videl. Je pa s tem kakor s tvojim gradom, avtom, tvojim denarjem in tvojo hišico v Passyju! Takih tipov, kot si ti, ki se samo širokoustijo, ne manjka. Tudi jaz včasih delam prazne račune in že mislim, da bo kaj.«
Didier ga Je gledal ves potrt.
»A ne verjameš?« je bolj zaprosil kot vprašal.
»Hišo v Ulici Marronnier ti lahko pokažem. Dal ti bom ključe in boš lahko šel noter, če boš hotel. V predalu boš našel denar. Tam v Fumelu mi je Ana rekla, da ga sune ona zame v Catherinini omari, pa nisem hotel, ker sem bil zajec.«
»To je pa res!« je glasno potrdil Pascal.
Vstal je in je ves razburjen začel hoditi med Didierom, ki je še vedno sedel na tleh, in med robom obrežnega nazida.
Na časnike Je pozabil.
Neodločno je gledal v vodo, ki Je tekla tam spodaj, tajinstvena kakor Didier.
Poskušal Je zbrati misli. Toda brž ko se mu Je kakšna porodila, Jo je takoj prevpila edino želja, da bi prišel stvari do dna. To ga je že kar obsedalo.
Postal se je pred Didiera.
»Daj mi ključe!«
Didier mu jih je pomolil.
(Nadaljevanje sledi)
(Sv.) 137”9, 4. Zimmermann (Avst.) 139"1,	5. Stiegler
(Avst.) 139”9, 6. Leitner (Vzh. Nem.) 141 ”2, 7. Bozon (Fr.) in Brupbacher (Sv.) 143"3, 9. Gramsnammer (Avst.) 144”3, 10. Schmid (Sv.) 144"5, 11. Pe-droncelli (It.) 145"3 itd.
Kombinacija: L Oberaigner (Avst.) 1,78,	2. Staub (Sv.)
4,55, 3. Zimmermann (Avst.) 5,50, 4. Leitner (Avst.) 5,66, 5. Leitner (Vzh. Nem.) 6 64, 12. Pedroncelli (It.) 10,93, 19. Milianti, 23. De Nlcolo itd.
LE BRASSUS
LE BRASSUS, 12. — V teku na 15 km je zmagal 26-letni Finec Vaeisaenen pred Švedom Larssenom ter Italijanom De Dorigom in F‘ncem Lahteenmaejo. Velik uspeh i-talijanskih tekačev sta dopolnila še De Florian s 5. ter Fattor s 7. mestom.
Med juniorjt sta zmagala na 7,5 km Italijana Perrin in Genuin pred Norvežanom Fa-geraasom. Tekmovali ao tudi v skokih za kombinacijo in v samostojnih skokih, pri katerih Je dosegel najdaljši skok in prvo mesto Finec Kaerki-nen z 82 m. Rezultati:
Tek na 15 km: 1. Vaisanen (Fin.) 55’21”, 2. Larsson (Švedska) 56’29”, 3. De Dorigo (It.) in Lahteenmaa (Fin.) 56’37”,
5. De Florian G. (It.) 66’43”,
6. Holtaas (Norv.) 57T7", 7. Fattor (It) 57’21", 8. Werner (Vzh. Nem.) 57’29",	9. Ste-
fansson (Sved.) 57’54",	10.
Roennlund (Sved.) 58’08”, itd. Najboljši Poljak Mateja je bil 13., najboljši Zah. Nemec Kopp 15., najboljši Francoz Madrillon pa 21.
Nordijska kombinacija:	1.
Gundersun (Norv.) 458 točk,
2. Flauger (Vzh. Nem.) 451,6,
3. Thomas (Zah. Nem.) 443,9,
4. Perin (It.) 443,4, 5. Schiff-ner (Zah Nem.) 434,8, 6. Pru-cker (It.) 436,8, ivd
Samostojni skoki: 1. Kaerki-nen (Fin.) 231 (78 - 82), 2. Hyytia (Fin.) 221 (75 - 79), 3. Gundersen (Norv.) 217 (75 -
77), 4. Hoel (Norv.) 214 (74 -
78), 5. Ericsson (Sved.) 212 (74 - 78), 9. Perin (It.) 205, (72 - 79), 36. Prucker (It.) 152' (65 • 72 padec).
TROFEJA CAMPARI
CORTINA, 12. — V tradicionalnih mednarodnih skokih za Trofejo Campari na olimpijski skakalnici v Cortini J® zmagal Italijan Zandanel pred Nemcem Kurtzem. Nastopili so samo italijanski in nemški
člrnlralči'
1. Zandanel (It.) 221 (76 " 79,5), 2. Kurtz (Nem.) 21LS (73,5 - 74,5),	3. Pennacchi«
(It.) 205,5 (72 - 73), 4. Fischer (Nem.) 202,5 (72,73) itd.
POKLJUKA
POKLJUKA, 12. — Po *B' ključenem treningu in tečah* v Planici, so bile v nedelj® na 45-metrski skakalnici n® Pokljuki prve letošnje tekme jugoslovanskih skakalcev. Mej* člani sta bila spet na PrV’j mestih Langus in Zidar, mej* m’adinci pa Pečar. PrihodnlJ teden bodo jugoslovanski skjjj kalci imeli prvi letošnji me<* narodni nastop v Trbižu in Avstriji.	,
Izidi — člani: 1. Lan
218.5 ( 39, 40, 37.5), 2. Zid»*
317.6 (38.5, 42, 40),	3. Jem® 317 4 (40.5, 41.5, 40.5), 4. Kr* narič 308.5 ( 38.5, 39.5, 38.»*
5. Rojina 301.8 (39, 40. 39.56
6. Šlibar 300 (38, 38, 37.5), Rogelj 298.5 (38, 38, 38). -Mladinci: 1. Pečar 234.0 (jN-' 41.5, 40),	2. P. Eržen
(38,	38.5,	38),	3. Nahtll*1
279.3 (35, 34, 35).
SVERDLOVSK
SVERDLOVSK, 12. - pr^ večje mednarodno smučar**^ tekmovanje letošnje sezone
SZ je bilo v Sverdlovsku n Uralu. V teku na 10 km ženske je zmagala sveto prvakinja Alevtlna Kole' (SZ) s časom 38’52’’. V te na 15 km za moške Pj* *, zmagal Pavel Kolčin časom 47’58”. Olimpijski P’ vak Finec Veiko Hakultn' je bil šele petnajsti. so tekmovali v teku na 3i> »
BASEBALL
MADRID, 12. — E v rop*** zvez« za baseball Je skleni ’ da bo evropsko prvenstvo ,,
slej vsaki dve leti. Na P„ hodnjem svetovnem PrYenS‘ bo zastopala Evropo Ni«0**., ska, ki je evropski prvak 1. 1958.
Odgovora! urednik STANISLAV RENKO , Tlaka tiskarski zavod ZTT - T